33. številka.
Ljubljana, v četrtek 1!. febrnvarja.
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan «vetfer9 isimfti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za .*i v s tri | s ko-o k e r s k 8 dežele za vse leto 15 jrld., za pol leta 8 ffld., za čet jeden mcaec 1 gld. 40 kr.— Za Ljub tj a no brez pošiljanja na doui za   so leto 13 ffid., /.a četrt leta 8 gld. JJO kr., sca jeden louseu 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na d
10 kr. za mesec, po 80 kr. /.a četrt leta  — Zi tujo dežele toliko več, kakor poštnina znaŠ:t. Za oznanila plačuje b*» od četiristopne petit-v rute po 6 kr.? če      oznanila jedi'iikrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr. če si* trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole trankimti. —  Rokopisi bo no vračajo. Uredništvo in n pr a v n i Št v o je v Rudolfa Kirhi.ša hiši,  . .Gledališka stolbi". Upr h v n i š t v D im^^^bfaigo volijo pošiljati n&ručniue, ri;klauiacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
četrt leta 4 pld., za "om računa se po
Ivan Aksakov. f
Pretekli ponedeljek konč;il je mrtvoud plemenito srce, ki je nosilo v sebi blagor in gorje vsega Slovanstva, umrl je v Moskvi državni svetnik, po vsem slovanskem in neslovanskem svetu slavnoznani časnikar in politik Ivan SergejeviČ Aksakov, v 63. letu svoje dobe.
Njegovo smrt je velika izguba za Rusijo, kakor tudi za vse Slovanstvo, jednako britko se bode čutila, kakor ob svojem času smrt generala Skobe-leva, kajti Aksakov posvetil je in deloval vse svoje življtnje za idejo slovansko, katerej je bil takore-koč glavni predstavitelj in katerej je s svojim uplivom pridobil toliko privržencev, da niti premo-gočna vlada ni mogla prezirati njegovega mnenja in mnogobrojne njegove stranke, katera je svoj glavni stan imela v staroslavni Moskvi.
Dobrih 33 let bil je Aksakov delaven v javnem življenji, vedno dosleden v teženji za svojim smotrom, neumorno marljiv v pospeševanji svojih idej, pri Čemer ga neso spravile iz tiru niti strogosti vlade, katere je parkrat moral okusiti. Že 1852. 1, bil je vsled ovadbe, da je član tajnega po-litiškega društva, ostro kaznovan: odvzela se mu je pravica, uredovati kak ČaBopis v Rusiji in naložilo se mu je, da mora vse rokopise izročiti cen zuri v Peterburgu.
Ta kazen ni bila dolgotrajna. Kakor pri nas po Magenti in Solferini, isto tako so se v Rusiji po krimski vojni notranje razmere predrugačile, potegnila je svobodneja sapica in časnikarstvo smelo je dihati prosteje. Nasledki neso izostali. Pričelo je živahno gibanje, pri katerem je imel Aksakov jako odlično ulogo. Mej raznimi podjetji, katerim je bil on član, deloma tudi vodja, imenovati nam je društvo „Obščestvo slavjanofllov", ki je 1855. leta zopet smelo se oživeti in si je pozneje nadelo ime „Moskovskij slavjanskij blagotvoritelnij komitet".
Koliko moč je to društvo imelo, videlo se je za srbsko-turške in pozneje za rusko-turške vojne. Prostovoljce, ki so kar v tolpah prihajali v Srbijo na boj proti Turkom, preskrbovalo je z novci in z orožjem, na milijone rabljev žrtvovalo je za osvo-bojenje Jugoslovanov, in cele baterije Kruppovih kanonov postavilo je na bojišče, kajti poleg bogatih
Moskovskih trgovcev in milijonarjev podpirala je vsa Rusija rečeno društvo, kateremu na čelu bil je baš Aksakov.
L. 1878. pa je Aksakov v napominanem društvu, imel govor, v katerem je poudarjal, da je Berolinska pogodba za Rusijo maločastna, da so diplomati pokvarili, kar je ruski meč ustvaril. Ta ostri govor izzval je nemiloBt carja Aleksandra II. Aksakov moral je v prognanstvo v Tambov, društvo pa so razpustili in do današnjega dne še neso dovolili, da bi se v Moskvi zopet uživotvoril „slav-janskij blagotvoriteljnij komitet".
Pozneje bil je pomiloščen in za vlade sedanjega carja začel je Aksakov, ki se je Že poprej poskušal na časnikarskem polji — izdaval je najprej „ Moskvo", potem pa „Denj", slednji bil je prvi ruski politiški list, ki je prihajal tudi na Slo vensko — izdajati nov list „Russj", ki se je odlikoval po korenitih člankih in razpravah in v katerem se je vedno in jako odločno zagovarjala samosvoja politika glede orijenta.
Zanimivo je, da je bil Aksakov skoro jedini ruski politik, ki je odobraval Plovdivski prevrat, jedini pa tudi, ki je trdil in izrecno pisal, da ruska vlada ne tira prave slovanske politike, da se narod ruski in drugi Slovani s to politiko ne strinjajo, da, pred kratkim obsodil je jako strogo ruske diplomate, zahtevajoč, da se posade na zatožno klop.
Za te izjave dobil je od carja ukor in naravno je, da mu diplomatje, katere je nazival izdajice, neso bili posebno naklonjeni, da je torej za svoje nazore moral marsikaj trpkega prebiti. Kakor se zatrjuje, so rečeni dogodki iti silna razburjenost zaradi dogodkov ob Balkanu pospešili njegov konec. Umrl je za srčnim mrtvoudom, ki je v življenji časnikarskem jako navaden.
O njegovem življenji in delovanji bi bilo Še velemnogo pisati, a razmere nam tega ne dovoljujejo, kajti nadejamo se, da nas bode itak že kdo pisano gledal, da smo umršemu velikemu slovanskemu rodoljubu napisali skromni ta nekrolog. Saj je znano, da nekaterim krogom ne ugaja slovo ..Slo- j van", druge razburja beseda „ pravoslaven", tretjim 1 pa presedata oba navedena pojma.
Zategadelj in ker smo preverjeni,  da večina • čitateljev Aksakova itak tako dobro  pozna, da bi ne znali nič novega več povedati, zaključujemo ta
LISTEK.
Ivan Zbogar.
Zgodovin*!; roman. (Spisal Charles Nodier,   posdovenil Jos. Kržišnik.)
XI.
(Dalje.)
Gospa Albertova je redkokedaj vsprijemnla družbe, ker je opazila, da takšna razvedriva, sesto-ječa najnavadnejše v tem, da se ljudje mej soboj formalno pozdravijo ter poklonijo, malo prija Tonici. Toda baš ta večer pričakovala je proti svojemu običaju precej mnogobrojno družbo, prihajajočo malo da ne v istem ćasi kakor ona. Že se je govorica o baš pripeti vsem se čudnem dogodki razširila mej posamične čete ljudi j na trgi svetega Marka in obče mnenje, Lotarju vedno prijazno, osvetljevalo je njegovo vedenje na najugodnejši način. Beneški narod, na videz najpokornejši in najsposobnejši, da se vklene v robstvo, ta tako ponižni, tako pohlevni, svojim gospodom toliko do-brikajoč se narod, ljubi morebiti najbolj mej vsemi
narodi svobodo; in v tej dobi javnih viharjev, ko je oblast negotova šla iz roke v roko, kakor je hotel slučaj, oprijemal se je z navdušenjem vsega, kar je kazalo, da mu zagotovi nezavisnost ali da jo obrani, ko ni bilo trdnih uredeb. Najrahlejše žaljenje varnosti posamičnika je vznemirilo, vzburilo temnogledo mu nezaupljivost, v najzakonitejših dejanjih oblastva opazi je mnogo neraje ono, kar je storilo, da vzdrži njegovo varnost, nego ono, kar bi moglo kedaj storiti, da jo uniči. Ime Ivana Zbo-garja je doslulo v Benetke kakor ime opasnega in strašnega človeka, ali on jih ni nikoli plašil, ker je njegova četa, premalo številna, da bi se osmelila napasti toliko mesto, razbojnikovala in pustošila, kakor mu je očital glas, samo po nekaterih vaseh trde zemlje; a njim so bili stanovnik! Lagunov tako tuji, kakor bi jih bila ločila neizmerna morja. Zbo-garjevec po tem takem ni bil sovražnik Benetkam ; zato se je Lotarjevo dejanje sploh sodilo samo kakor tak čin njegove energične plemenitosti, kaker-šni so se zdeli povse naravni njegovemu značaju in kakeržni so mu že pridobili nagnenje nižjih slojev in spoštovanje vsega sveta.
članek z željo, da bi nam osoda dala njemu jednakih rodoljubov slovanskih, in s klicem: Večen mu spomin!
Deželni zbor kranjski.
(XVI. seja dne 19. januarja 1 886.)
(Konec.)
fy- Poslanec Faber potrjuje Dežmanu, kar je slednji zanikaval, da je prav lahko vzgojevati v gozdnih drevesnicah isto tako sadno drevje, da je tedaj trditev Dežmanova popolnem n e u m e s t n a.
Poročevalec dr. Poklukar ostro graja delovanje učitelja kmetijstva na učiteljišči Ljubljanskem. Pravi sicer, da se ne more naslanjati na avteutična poročila, ker učiteljska pripravnica Ljubljanska ne izdaje letnih porošil, tedaj morajo njemu služiti le privatna poročila. Profesor, ki poučuje na tako važnem zavodu kakor je učiteljska pripravnica, ni strokovnjak. Jako malo se peča s kmetijo na vrtu za to odločenem dotični učitelj ali profesor, tudi malo s sadjarstvom in treba je učitelje ljudskih šol pošiljati v posebne tečaje vinarske in sadjarske šole na Slap, da se vsaj nekoliko v kmetijstvu in sadjarstvu izvežbajo, kajti na učiteljišči se tega pod takim vodstvom in takim učiteljem neso priučiti mogli. Vrt c. kr. učiteljstva je popolnem zapuščen, na njem raste krompir itd. Zadnji čas je tedaj, da se neuspešno delovanje tega. učitelja kar najhitreje odpravi in da se namesti po tolikih prošnjah vender že strokovnjak, da ne bode treba deželi imeti novih stroškov za pošiljanje učiteljev na Slap. Govornik konečno prosi g. deželnega predsednika, noj bi se prav gorko potegnil za to, da Ljubljansko učiteljsko izobraževališčo vender jedenkrat dobi strokovnjaškega učitelja v kmetijstvu.
Vsi predlogi gospodarskega odseka se vsprejmo, tudi zadnji, tikajoč se neuspešnega delovanja učitelja Linharta ua tukajšnjem učiteljišči, (Sedaj bode menda vendar tega rovanja konee, kakor tudi njegovih, slovenski narod blatečih dopisov v „Triester Zeitung", „Tagespost" in „Neue Freie Presse" aH kali? Op. por.)
Prošnja županstva v Črnomlji za cenejšo sol izroči se vladi, da se na isto ozira. Poslanec De v nasvetuje, da se naprosi vlada, naj osnuje zalogo za prodajo soli po nižji ceui v Črnomlji in Metliki,
Umevno je, da se je razgovor mej ^;osti gospo Albertove sukal o tem predmeti k ljubu vidnej zadregi Lotarjevej, ker njegova pohlevnost ni mogla čuti ni najmanjše hvale brez nestrpljivosti. A nič ni kazalo, da bi skoro prestali meuiti se o tem, kar bi bilo neizmerno ustreglo zanimajočej jih osobi. Tonico, videčo, kako mu je to neugodno, mučilo je to; radi tega obrne naglo razgovor na drugo, dogodku menj prijazno stran, da bi vzlajšala Lotarju težo neprijetnega mu občudovanja.
— Toda, pravi smehljaje se, če bi so bil gospod Lotar varal o človeki, za katerega se je tako blago žrtvoval, če bi se bilo slabo mnenje, katero ima o redarjih, ta pot motilo, če bi se mu bila pripetila nesreča, da bi bil zaprečil dejanje pravice, kar je vedno napačno, ter se uprl zakonom zato, da bi oprostil zasluženo kazen kakega krivca, ka-keršnega zameta vsa človeška družba, da bi bil poslal v prestrašeni svet nazaj kakega grozodeja, živo-čega samo v zločinstvovanje; če bi bil osvobodil kakega tovariša Ivana Zbogarja - ■ . ali kar streseni se, če pomislim na to, Ivana Zbogarja samega . . . (Dalje prili.
odnosno da se upelje prodaja limito soli po nizki ceni v Belikrajini.  Predlog pa ni obveljal.
O prošnji Ožbaulske občine, da bi se razločila v dve novi občini, predlaga g. Dežman, naj o tem sklepa deželni odbor pri osnovi novega občinskega reda. Poslanec Kersnik pa predlaga: Deželnemu odboru se naroča, da do prihodnjega zasedanja osnuje načrt /akona za razdelitev Št. Ožbaldske občine v dve občini.   Slednji predlog tudi obvelja.
Poslanec Hren poroča o prošnji več občin Zatiškega okraja, naj bi ostala okrajna sodnija tam, kjer je doslej, namreč v Zatičini in naj bi se te prošnje izročile vladi v razsoditev in uvažanje. Razgovora so se udeležili poslanci Klun, Šuklje in poročevalec.
Konečno se je vsprejel odsekov predlog, ter potem, ko je poslanec G rassell i še poročal o tem, ali naj bi bili vojaški nabori v Zatičini ali v Višnji gori in je g. deželni predsednik baron Winkler naznanil, da so vojaški naborni okraji po dogovoru z vojaškim poveljništvom že določeni in da je za zdaj odločena Višnja gora, ker je v tem kraji za nabor potrebitih prostorov, vsprejme se nasvet upravnega odseka, da se prošnja Zatiške občine izroči vladi s priporočilom. Potem se seja sklene.
Politični razgled.
Notranje debele.
V L j u h I j a n i 11. februvarja.
Oeski listi obsojajo Scharsćhmidov predlog o Jesilcovneni vprašanji. „Narodny Listyu za- j ntevajo od nemških konservativcev, da se sedaj spo-minajo dolžnostij katere jim naklada prijateljstvo s slovanskimi strankami. Desnica mora ta predlog a j limine zavrniti. Pri tem pa še ne sme obstati, ampak mora sama predlagati nov jezikoven zakon
Prihodnje zasedanje Urvatakega deželnega j zbora bode v oktobru. V tem zasedanji se mu bode predložili reforme pravosodja, nov občinski in žan-darmerijski zakon, zakon o pravicah srbskega pre- | bivalstva in nov volilni red.
Viiaiije države.
Oficijozno   glasilo   ruske  vlade   „Nordu   piše \ jako skeptično o tMi**l£<»-l>oIgai*Kk«»tti dogovoru, ne da bi ga naravnost odklanjalo. Iz izjav tega lista se še ne more sklepati,   kaj   misli   ruska vlada. Nord   piše:   „Ko   velevlasti  zadržujejo  Srbijo in Grško od vojne, porabila sta sultan in knez Aleksander tišino,  da sta sklenila  dogovor,   ki   naj bi rešil vprašanje, navstalo vsled Plovdivskega pre- j vrata. Pred nekaterimi tedni smo  pisali,   da se je . položaj  na Balkanu  vsled  srbsko bolgarske vojne bistveno premeni), ter se status quo ante več ne bode dal obnoviti, a se vendar mora vzhodnorume- i lijsko vprašanje tako rešiti,  da se ne bodo  preveč j premenile določbe Berolinske dogodbe in  se  bodo j oziralo kolikor je moč na različne interese.   Uspeh j dogovorov mej bolgarskim ministrom vnanjih zadev \ in Kiamil pašo bil bi tak. Toda ta rešitev ne more j biti povoljna,  kajti kneza Aleksandra  postavlja  v i čuden položaj, v Bolgariji  bode vladar,   v Vzhodni Rumeliji pa za kratki ćas turski uradnik. Vsekako pa ima dogovor svojo ceno  kot znamenje mirti  in j samo iz tega uzroka ima resno veljavo. Značaja de-ftnitivne rešitve ta kombinacija  nema.  kajti poprej jej morajo pritrditi velevlasti, ki pa bodo nekaterim dolofibam odločno ugovarjale.   Obotavljale  se bodo i priznati ono določbo, ki njim jemlje pravico, posre- I dovati pri imenovanji vzhodnoruinelijskega general-nega guvernerja, katero  jim jo dal Berolinski do govor«   Po turško bolgarski pogodbi smel bi sultan j sam podaljšati po petletnej dobi knezu bolgarskemu j oblast vzhodnoruinelijskega generalnega guvernerja, ako bi se mu ta dobro zdelo. Knez mora imeti trdno zaupanje v sultana, da je pritrdil tej določbi. Je pa li to zaupanje opravičeno, je mari gotovo, da sultan nikdar ne bode skušal porabiti svoje svobode, da bi imenoval kakega druzega uradnika za vzhodnoruinelijskega generalnega guvernerja? In ko bi se ta eveutualiteta uresničila,   kje bi  potem  knez iskal opore? Zastonj bi klical na pomoč velevlasti, katere bi bile s to pogodbo v tej zadevi razorožene. Že samo to zadostuje, da se  razvidi, kako negotova bila bi bodočnost Vzhodne llunidije,  ako bi sklenena pogodba dlje časa ostala v veljavi. Velevlasti nikakor ne smejo privoliti, da bi se njim vzela pravica, katero jim je bil dal Berolinski dogovor,  ako nečejo, da bi knez Aleksander bil le nekaj  časa vzhodno-rumelijski generalni guverner".  — Kakor se „Pol. Corr." piše iz Peterburga, mislijo v ruskih vladnih krogih, da zjedinenje, kakeršno  ustanavlja turško-bolgarsko sporazumljenje, ne bodo tako trajno, kakor bi pa bilo popolno zjedinenje obeh dežel. Vendar ruska vlada ne  bode delala nikakib načelnih ovir,  da se jedenkrat  že reši vzhodnorumelijsko vprašanje  in  odstranijo  daljše  nevarnosti,  ki bi utegnile iz njega izvirati.  Samo z obliko, kako naj bi se potrdilo turško-bolgarsko sporazumljenje, neso v Peterburgu prav zadovoljni. Premembe Berolinske pogodbe, katere določuje ta dogovor, neso po mne nji ruske vlade tpko važne, da bi se morala skli-
< ari konferenca,   katera bi utegnila zopet  biti neuspešna
Pruska vlada zahteva od deželnega zbora 100 milijonov mark za  ponemčenje Poznanskega. : S tem denarjem bode tj i naseljevala nemške kmete | ha delavce, nakupovala zemljišča nemškim poljedelcem in storila še   več družili  naredb.   Izvrševanje \ teh naredeb bode nadzorovala posebna  komisija, v • kateri hodeta tudi dva član i gospodske Zbornici in dva člana zbornice poslancev
llclgijsko konservativno ministerstvo predložilo je zbornici načrt zakona s 1881 o srednjem Šolstvu. Vlada predlagaj da bi se smel za učitelja > na srednjih šolah nastaviti tudi učitelj, ki nema učiteljske diplome in se je v kakem privatnem zavodu , izobrazil, ko bi manjkalo ispitanih učiteljev. Tak učitelj bi pa moral poprej napraviti izpit pred komisijo, katero bi imenovala vlada. S tem hočejo kon- ! servativci odpreti pot slušateljem katoliških privatnih velikih šol do učiteljstva na srednjih šolah.
Mej  Parnellovci navstal je razkol, ki utegne imeti še velik upliv na angleško politiko.   Par- j nell je priporočal za okraj Galway kandidatura ne kega O' Shea,  kateri pa Pari lovcem  ni  po volji. Zaradi tega je od palo kakih 80 Ircev od Parnella. i Ako bodo ti vedno glasovali proti vladi,  se Glad-stone ne bode mogel dolgo oddržati na krmilu. Par-nell je Ircem preveč zmeren.
Dopisi.
I-« OrmoNke^a okraja 7. svečana. [Iz-viren dopis.] Dne 31 p. m. je ni'ša podružnica c. kr štirske kmetijske družbe imela v Ormoži občni zbor, katerega se je udeležilo 21 udov. — Iz obširnega dnevnega redil, usojam se le o važ nejših predmetih poročati.
Štajerska kmetijska dražba je dosedaj dajala podpore tistim občinam,  ki so  si hotele nakupiti plemenskih bikov, ne da bi terjala kdaj povrnitev podpore nazaj; od sedaj pa ta družba v tern oziru stavi pogoje, da se mora podpora vrniti,   če bi občina na ta ali oni način  kupljene  plemenske bike kasneje opustila,   se ve da bi  se  morala podpora tudi takrat vrniti, če bi bik, za katerega se je podpora dobila, crknil ali pa če bi  vsled  starosti se opustil. Podpora tedaj no bi bila drugega nič, kakor brezobrestno posojilo in je tudi okrajni odbor Or-možki že korake storil, da bi se podpore pod prejšnjimi ugodnejšimi pogoji dobivale. — O tem predmetu poročal je obširno g. dr. Geršak  in se je vsprejel predlog g. Robiča: Naj so odpošlje prošnja na centralni odbor, da se glede na to,   da je živinoreja v tem okraji vsled pomanjkanja dobrih plemenskih bikov na slabi stopinji in glede na to, da je gmotno stanje naših občiu vsled zaporednih slabih letin neugodno, dajejo še za naprej našim občinam podpore,  za nakup dobrih plemenskih bikov pod prejšnjimi pogoji.   Za odposlance k 62. glavni skupščini, ki bo dne 24. t. m. v Gradci, sta se izvolila gg. dr. Geršak in Makso Robič. koja se imata za navedeno prošnjo potezati.
Ker se je g Leop. Petovar, kot ud komisije proti trtni uši, tej časti odpovedal, izvolil se je na njegovo mesto g. Iv. Kočevar ml. iz Središča.
Sklenilo se je centralnemu odboru priporočati za družniška darila, Jurija Zadravca iz Vizmetinec, ki je skozi 38 let viničar pri jednem in istem gospodarji, in Ano Ficko, ki služi že skozi 56 let neprenehoma pri g. Vrazu v Cerovci.
Gosp. dr. Geršak želi, naj bi centralni odbor skrbel za redna prednašanja pri podružnicah po slovenščine zmožnih potovalnih učiteljih. — Pri tem predmetu vsprejel se je predlog g. Robiča: Centralni odbor se naprosi, da oskrbi redna prednašanja pri podružuicah po slovenščine zmožnih potovalnih učiteljih; v slučaji pa, ko bi to ne bilo mogoče, se naj od centralnega 'odbora naprosijo vešči gospodarji in učitelji za take predavanja, ki pa ne bi bila, kakor dosedaj navadno le v sobanah, ampak na prostem mestu, kjer bi se lahko vršili v prisotnosti kmetovalcev in viničarjev praktični poskusi.
G. dr. Omulec predlaga, da bi se naši učitelji na taka predavanja vabili in za to iz podruž-niške blagajnice odškodovali. — G. Robič podpira ta predlog, a želi, da naj se odškodovanja iz centralne blagajnice izplačujejo. — Pri tej razpravi obljubita g. dr. Geršak in g. Štrenkl vsak po 2 do 3 krat v tekočem letu brezplačuo preduašati. — Slednjič se pa vsprejme predlog g. Robiča, da se predlog g. dr. Omulca še le takrat izvrši, ko bi centralni odbor ne vsprejel poprejšnjega sklepa, da se oskrbijo taka prednašanja ali po potovalnih učiteljih ali pa po drugih od centralnega odbora povabljenih veščih gospodarjih in učiteljih. Vsprejme se tudi predlog podružniškega predsednika, g. We-
nigerholca, da se nakupita iz podružniške blagajnice dva koruzoluščilnika, ki bosta jeden v Ormoži, jeden pa v Središči udom brezplačno na razpolaganje ; ravno tako se naj čistilnik za zrnje „trier", ki je lastnina podružnice, udom v brezplačno rabo prepušča.
Tajnikom podružnice izvoli se g. Strenkl. Ker je bil dnevni red dovršen, zahvalil se je piedsednik g. dr. Geršaku za njegovo poročilo o zadevi podpore plemenskih b:kov in z zahvalo navzočim za mnogobrojne udeležbe, sklene zborovanje, ki je trajalo od 3 do 7 ure zvečer.
Konečno omenim, da takega živahnega in mnogobrojno obiskovanega zborovanja pri naši podružnici že već let nesmo imeli, ter želimo, da bodo delovanje naše podružnico za naprej od leta do leta plodnejše.
Ia Ctarttiiiee 9. februvarja. [Izv. dop.] Dne 7. t. m priredila nam je tukajšnja Narodna čitalnica veselico, katere se je udeležilo mnogo občinstva našega okraja, spominjajo«; se prelepega izreka :
V domaćom krogu zložni bodimo Ljdbttten do doma v srci gojimo.
Vse točke dnevnega reda vršile so se v splošno zadovoljnost občinstva.
Povsod znani izvrstni pevci: gg. Pribil, Š tame ar, P elan, De č man iz Ljubljane, peli so tako izborno, da so bili poslušalci kar zamaknem, ter zahtevali s ploskanem in klicem večkratno ponavljanje dotičnih pesnij.
Velike zaslugo pri tej veselici ima pa gotovo gosp. Anton de Scliiava, trgovec v Cerknici, kateri je v resnici mnogo žrtoval za sijajniši uspeh veselice. Ne samo to, da je prepustil narodni čitalnici brezplačno vse potrebne prostore, preskrbel je še tudi vse dekoracije in drugo potrebno pri veselici, ter deloval v istini neutrudljivo. Tako vršila se je veselica, katera ostane vsem v blagem spominu, v lepem redu, ter zapustili smo domači krog s srčno željo : Na svidenje ! Vam pa Ljubljanskim gospodom in vsem drugim e. gostom, ki ste nas, navzlic slabemu vremenu, s svojim pohodom počastili: Živeli!
D.
Iz jffietlil&e 8. februvarja. [Izv. dop.] Naše prijazno mestece pričelo se je kaj živahno gibati, pričelo je živeti,   dejal bi vse drugačno družbinsko življenje, in  tega je v prvi vrsti prouzročiteljica čitalnica naša, kajti iz nje izhaja pravo življenje za Metliko. In čitalnica naša morda že zdavna ni tako vrlo prospevala.   kakor letos,  pod izvrstnim pred-sedništvoni g. Navratila. Naročila si jo več slo-! venskih časopisov;  kar pa jih z nepreobilimi svo-I jimi sredstvi naročiti ni mogla, daje jej jih na raz-I polago naš obče priljubljeni  g. uotar F. Štajer. j Hvala mu !
Naša čitalnica priredila je ta predpust že dve plesni veselici, katerih najsijajnejša pa je bila se ve da Vodnikova svečanost v 2. dan t. m. Za ta večer prišel je iz Karlovca kvartet izbornih pevcev od pevskega društva društva „Zore". Naj mi bode dovoljeno le na kratko omeniti posaimčnih točk ukusno sestavljenega programa.
Prvo točko programa svirala je  naša vrla, dobro izvežbana meščanska godba, katera si je v kratkem Času priučila mnogo novih kompozicij. — Na to nastopila je v krasno odičeni dvorani četvorica Karlovških pevcev, kateri so (s svojimi krepkimi glasovi zapeli:   „Ustaj rode!"   Občinstvo bilo je globoko gineno po  izvrstnem petji in čul se je le jeden glas: Izborno! — Tretja točka programa bil je slavnosten govor, katerega je govoril g. M, Brence.   Govornik narisal je v kratkih potezal Vodnikovo življenje, njegovo delovanje in zasluge za narod slovenski. — Na to vršila se je deklamacija gdč. Ane Za potnikove; deklamovala je Gregorčičevo: „čaša nesmrtnosti". Gospodičina dekla-matorica je s svojo lepoto,  s svojim milo donečim glasom in svojim ljubkim  kretanjem kar očarala občinstvo. Ko jo skončala izvrstno deklamacijo, bilo ni rokopleska konec, in čul se je le jeden glas pohvale in občudovanja; moj sosed pa mi je šepnil na uho: „To je angelj miru in sprave!" Občno se je izražala želja,   naj bi nas gospodičina Ana še večkrat z nastopom počastila. — Na to pa je sledilo še po programu petje in sicer „Crnogorka" in „Mili kraj", v presledkih pa je svirala godba. Na to se je pričel ples, katerega udeležba je bila zelo mnogobrojna in kateri je  trajal blizu do ranega jutra. Imel si priliko opazovati krasne toalete in mnogo žarnih očij, v katere gledati varno ni.
Ko se je mladina zabavala pri plesu v živem
razgovoru, tedaj pa so bili zbrani v stranskih sobah možje v tehtovitih razgovorih o sloven-kih razmerah, o cilji m. roda našega in o namerah narodne politike. Ta večer obiskalo je posebno mnogo Hrvatov, kateri so tudi društveniki. našo čitalnico. Vrstila se je napitniea za napitnico, sklepalo in utrjevalo se je prijateljstvo mej Slovenci in Hrvati, napivalo se je slogi mej obema narodoma in združenemu delovanju, kratko: bil je večer pobratimstva. In na podlagi tejja pobratimstva nadejamo se, da nam bode možno storiti mnogo hasnovitega za mili naš narod.
1% ItomciMle 8. februvarja. [Izviren dop.] Najstareji ljudje ne pomnijo, da bi bil kdaj sneg napravil toliko škode, kakor letos. Kolikor daleč seže spomin, se ne ve, da bi zadela naše gozde takšna nezgoda. Nihče si ni domišljal — kaj ta-cega. Res je palo v začetku za komolec snega — in ko mu je drugi pripal, bil je marsikateri posestnik primoran pobriniti se, da spravi gorostasno sneženo težo raz strehe — toda gozd — komu se je sanjalo kaj tacega?
Čudno in bridko je gledati strašni polom v gozdih. Na tisočine ravnih debel leži po tleh, tu je s korenom izrovan čvrsti bor — ondi štrli kvišku odlomi jeno deblo jelk ino — tam se uklanja teži vitka breza ali šibki hrast. Razmetano je vse na- j vskriž — kakor bi si bila kaka nevidljiva zlobna j moč prisvojila oblast nad nedolžnimi rastlinami zemlje ! Ni čuda tedaj, da si ljudstvo, ki tako že j vsako nenaravno reč pripisuje zlobnej moči, misli, i da je letel zmaj, Jintvern" — ter le on — po- \ uzročil uimo! Pripisuje pa tudi to onemu proroko- i Tanji .,Quando Marcus paschabit" itd., ki ima baš letos pokazati, kaj je na njem.
Gozdi naši so uničeni.   Koliko sto in sto voz | drv bode zvozil marljivi kmetic na svoj dom, in ko j poidejo — tedaj prišel bode na vrsto zopet gozd i — toda kaj se hoče?   Kje naj seka, ko le tu pa j tam stoji še kako deblo.   Cena drvam  bila je že j sedaj jako visoka in še višji bo postala v teku ne- j katerih let. Gozdi sami ne doraščajo dovolj — malo jih je zaraščenih,  kajti  lesoknpci  in lesena kuga, izvirajoča od njih, jih je vzela!   In sedaj prišla je i nad nje še vremenska nezgoda,  ki bode imela go-tOVO bridke nasledke za naš kmetijski stan.
A. M-č.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega. j
V Ljubljani 9. februarja. (Dalje in konec; O nasvetu stavbinskega odseka oziroma poročevalca odbornika Potočnika, poprime besedo odbornik in načelnik odbora za osuševanje barja gospod T rt ni k ter v daljšem govoru pravi, da ni v narodno gospodarskem oziru za kranjsko deželo toli važnega vprašanja, katero bi tako globoko segalo v koristi barjanov in Ljubljanskega mesta, nego je rešitev predloga, kako naj bi se latvica preobile vode iznebila, kako naj bi se barje osušilo. Da država nikakor ne misli v tej zadevi križem rok držati, razvidno je iz tega, ker je dobrohotno vse preiskave o tej zadevi podpirala z obljubo, da hoče vse storiti, da se ta zadeva kmetijstvu in deželi v korist povoljno reši. Inžener Podliagski je po naročilu kmetijskega ministerstva dva načrta v to svrbo izdelal. Podhagski je predlagal, naj se struga Cesarskega grabna ne poglobi, marveč struga Ljubljanice. Da pa mesto ob mali vodi na suhem ne ostane, treba je Cesarskemu grabnu zatvornice, po kateri bi se voda skozi mesto napeljevala. Zatvornica bila bi samo ob veliki vodi odprta Kmetijsko ministerstvo krenilo je vsled neutemeljenih predsodkov Podhagskega na nasprotno stran, na predloge, ki se tudi s fakturnimi tukajšnjimi razmerami popolnem ujemajo. I močvirski odbor strinja se popolnem z minister-skim načrtom. Ta načrt nema nepotrebnih zgradeb, kakor je n. pr. predlagal inžener Podhagski velikansko zatvornico pri Gruberjevem kanalu, ki bi stala 65.400 gld. Ministerstvo želi, da se zniža profil za 0 589 m pod profil, kateri je Podhagsky nasvetoval, torej ni toliko razločka, kolikor hruma o tej zadevi. Vsled tega se hiše na Ljubljanskem obrežji zidane, ne bodo pogrezovale v strugo Ljubljanice. Saj se delajo drugod pod mestom, pod mestnimi palačami, celo železnične proge, kakor v Londonu, pod mogočno reko Themso, a ni bilo slišati, da bi se bilo kaj pogreznilo. Ne le barjan, katerega posestvo bi pridobilo gotovo 200°/0 vrednosti, temveč tudi glavno mesto Ljubljansko bi se vsled osu-
šenja barja, kakor je ministerstvo nasvetuje, jako ukrepilo. Leto na leto očita se Ljubljanskemu mestu vsled povodenj in vednih megla, nezdrava leža, tujci se mesta ogibajo, iščejo rajši dru^e kraje, ter puste denar druge j, mesto da bi ga dobil meščan Ljubljanski
Govornik potem razlaga prednosti minister-skega načrta, koristi, ki bi navstale za Ljubljano v zdravstvenem oziru, večjo vrednost barjanskega ozemlja, vsled katere bi barjan tudi davke laglje plačeval, in poudarja dolžnost Ljubljančanov, da tako, kakor drugod po drugih mestih, tudi kaj store v prospeh okolici. Kar se stori za okolico, stori se za mesto samo, da, tisočero bi vračalo Skrajni čas bi tedaj bil, da razumništvo Ljubljansko pokaže, da mu je napredek soseda kmetovalca pri srci, da ve. da bogata okolica tudi mesto bogati.
Govornik g. Trtnik konečno naglasa, da je Čas zdaj, da mestni zastop pokaže, da mu je mar za blagor slovenskega kmetovalca in najbližnjega soseda — barjan a — in da mu hoče pomagati iz velike bede. Zato nasvetuje proti predlogom stavbinskega odseka, naj mestni zastop izjavi, da je pripravljen za zidanje in uravnavanje nabrežij in sploh za izpeljavo črteža za osuševanje Ljubljanskega barja, dovoliti v obrokih, ki se pozneje določijo 50.000 gld.
Odbornik dr. vitez Bleiweis-T rs teniški meni, ''a stavbinski odsek ni predlagal, da se sploh neče udeleževati melijoracije Ljubljanskega barja. Vsa stvar bode, predno pride v tek, trajala še dolgo, a govornik jo zmatra v prvi vrsti za državno in deželno zadevo. Država ima največ interesa pridobiti rodovitne zemlje. Zdravstvene razmere, da ne bi bilo megle v jeseni in spomladi, se ne bodo po osušenji barja tako zboljšale, kakor je predgovornik naglasa! Vprašati pa se mora: kje bode Ljubljansko mesto vzelo t ko velikansko svoto, kakeršna se zahteva? Izreči je pač pripravljenost, a predno državni zbor v tej zadevi ne sklene zakona, se pač ne gre vezati.
Odbornik Gogo 1 a nasvetuje, da se v dotič-nem dopisu na vlado, zakaj se zdaj ne dovoli pri-neska za osuševanje barja, da je pa pač mestni zbor pripravljen, prikladati za to delo motivira.
Odbornik Trtnik opomni, da bi za izpeljavo predloženega črteža za osušenje barja donašati imela dežela kranjska 7G.O0O gld., država 70 000 gld., Ljubljansko mesto 10.000 gld., posestniki na barji pa 60.000 gld.
Odbornik Pa kič opomni, da je država jako mnogo žrtvovala za urejenje voda na Gališkem, zakaj bi tudi za Kranjsko nekoliko ne storila, saj bode le ona imela konečni dobiček.
Poročevalec Potočnik zagovarja nasvete stavbinskega odseka in pravi, da je država samo za črteže o uravnavi voda na Gališkem plačala 1,500.000 gld. Na Kranjskem bi se po osuševanji Ljubljanskega barja pridobilo najmanj 30.060 oral itd. V obče pa to vprašanje danes še ni godno.
Pri glasovanji vsprejme se odsekov predlog.
Odbornik Potočnik poroča v imenu stavbinskega odseka o pozivu društva „Donau-Verein" zaradi udeležbe pri II. mej narodnem kongresu za pospeševanje trgovinskega brodarstva na rekah in kanalih. Poročevalec naglasa, da bi se Sava do Črnuč lahko priredila za brodarstvo in jako obširno opi-sava svoje študijo v tej zadevi. Sklene se pa, ker sta deželni odbor in trgovinska zbornica dobila jednaki vabili, da se prepusti tema korporacijama, da uredita potrebno, da bode i Kranjska, pri tem nikakor ne malo važnem posvetovanji zastopana.
Odbornik Ledenik poroča o mestnega magistrata nasvetu, da bi se mestni redarstveni straži odmerila nagrada za izredno službovanje. Poročevalec pravi, da je g. policijski komisar naznanil, da je v soboto in nedeljo, ko je bilo prej največ tatvin in tepežev v mestu, pritegnil vseh 19 mož mestne straže v službo in vsled tega so se tatvine zmanjšale, pretepi pa zelo omejili, kar morajtuti prebivalstvu gotovo povoljno.
Vsled tega se nasvetuje, da se dovoli za izredno mučno delo, ko neso nekateri po tri noči spali, vsem 19 stražnikom za čas od 30. avgusta do konca decembra nagrade 24G gld., kar mestni zbor brez razgovora jednoglasno odobri.
Odbornik dr. vitez Bleiweis Trsteniški poroča o lekarničnih računih glede zdravil za mestne uboge v II., III. in IV. kvartalu 1885 1., obrnilo se je zastran zapisavanja zdravil za uboge nekoliko na bolje, a še zinirom je v škodo svojemu pravemu
poslovanju zapisal mestni rizik dr. Kovač I") 4 3 deloma jako dražih zdravil, dočim sta mestna zdravnika dr. Ambrožič in dr. II l ne r zapisala skupno le 622. Dotični stroški se odobre, mestnemu uradniku Brad a šk i za natančno pregledovanje računov o dotičnih zdravilih dovoli se pa brez ugovora primerna nagrada. Potem se javna seja sklene.
Domače stvari.
— (Deželni predsednik baron VVin-kler) pripeljal se je danes zjutraj s kurirnini vlakom z Dunaja v Ljubljano.
— (Glede „Rud ol f i nuni a" ) dobili smo danes pritožbo zaradi napisov. Napisi na razstavljenih predmetih delajo se tako, da se razen mnogokrat nepravilnega in drobno pisanega slovenskega imena, katero je vrhu tega na zadnjem mestu, vse drugo nemški piše in razklada.   Stroškov za nove
\ napise bode baje nad 1 000 gold. Gospodje, ki ! imajo v tej zadevi besedo, naj se pravočasno oglasi«
— („Gautsch-Fieber") imenuje se nova i bolezen, ki pobira svoje žrtve izključno v učiteljskih i krogih. Kakor trdijo hudomušniki, obolel je v Ljub-I ljani prvi in jedini za to boleznijo g. Blaž II ro-; vat h, ravnatelj na učiteljišči, ko je čul in čital, ; da pride naučni minister Gautsch v Maribor, potem , v Celje in naposled, ker ni daleč, morebiti tudi
. v Ljubljano.
— (Prvi občni zbor Celovške pod-i d r u ž n i c e sv. Cirila in Metoda) bode pri-j hodu ji torek 16. dan t. m. v hiši katoliških roko-; delskih pomočnikov ob 7. uri zvečer.
— (Izgubila) se je diploma častnega uda 1 Ormoškega učiteljskega društva g. inšpektorja Ran-i nerja. Kdor to diplomo najde, naj jo blagovoli zase • obdržati.
— (5 ustanov po 300 gld.) razpisanih je ! na živinozdravniškem zavodu na Dunaji in sicer za \ prosilce s Štajerskega, Koroškega, Kranj-i skega, Primorskega, Tirolskega in Solnograš-I kega. Prošnje do 1. marca t. 1. na ministerstvo za \ uk in bogočastje.
— (Vabilo) k veselici, katero priredi Se-i nožeška čitalnica v nedeljo dne 14. svečana 1886
v prostorih gospoda Andreja Mušiča.   Spored: 1. \ „Slava Slovencem," poje zbor. 2. S. Gregorčič. „l)o-1 movini," deklamacija.   3. „Nočni mir," poje kvartet. 4. „Pes in mačka", veseloigra v jednem dejanji. ! 5. Hajdrih. „Pod oknom", poje kvartet.   6. „Stari ■ Kranjec", deklamacija. 7. „Pod prozorom," poje kvartet. 8. Licitacija. 9. Ples. Pri plesu, kakor mej posameznimi točkami svira izvrsten kvintet Ubligov. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ustopnina 50 kr. za osobo. Obitelj 1 gld. Odbor.
— (Vabilo) k veselici, kojo priredi Ormoška čitalnica v svojih prostorih v nedeljo dne 14. februvarja 1886 Vspored: A. Županova Micika. Kratkočasila igra s petjem v dveh dejanjih. Po Linhartovi v Ljubljani prvikrat leta 1790 igrani, predelal dr. Janes Bleivveis. B. Tombola. C Prosta zabava. Začetek ob 6. uri zvečer. Udi so ustopnine prosti, neudi plačajo 20 kr. Odbor.
— (Posojilnica v Črnomlji) imela je v
i času od 1. aprila do 31. decembra 1885, to je v ! prvih 9 mesecih svojega delovanja 0452 gld. 24 kr. j dohodkov in 6018 gold. 22 kr. stroškov, tedaj 12470 gld. 46 kr. skupnega prometa. Občni zbor, h kateremu se udje vabijo, bo dne 21. februvarja t. 1. ob 3. uri popoludne. Na dnevnem redu je poročilo o stanji posojilnice in o računu za 1885, volitev načelstva in posamezni nasveti.
— (Na učiteljišči v Kopru) razpisana je služba suplenta za zemljepisje in zgodovino z nemškim in slovenskim učnim jezikom.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Celovec 10. februvarja. „Klagenfurter Zeitung" zopet zanikava v časnikih priobčeno vest, da bi se bila za Koroško izdala jezikovna naredba.
Dunaj 11. februvarja. „N. fr. Presse" in „Tagblatt" dobila sta iz Belegagrada iz-vestje, da se je zaukazala demobilizacija srbske vojske. „N. fr. Presse" sama priznava, da ta vest oficijalno še ni potrjena.
London 11. februvarja. Noč bila je mirna, brez izgredov. Policija razgnala je brez težav množico, ki se je nabirala v Deptfordu in na drugih krajih. Strah ponehava.
Razne vesti.
* (Železnica iz Mostara v Metković) vrgla je v prvih šestih mesecih svojega obstanka 100.000 gld  čistega dobička.
* (S taščo „in spe" pobegnil.) Pred Božičem zaročil se je v Berolinu nek 30 letni trgovec z brdko hčerjo trgovske udove in določil, da se bode poroka vršila precej po Veliki noči. A ljubimec obrača, Amor pa obrne. Kmalu po zaroki raznesli so po mestu jeziki zlobnih sosedov in zavist nih žensk čudno vest, da mladi ženin bolj ljubi in obožuje 46 let staro nevestino mater, nego svojo 22 letno lepo zaročnico. Na svoje oči, dejali so sosedje, često vidimo, da se pojavi goreče ljubezni, namenjene hčeri, dan na dan strastneje obračajo proti izskušeni materi. Te dni pa se je peljal ženin na saneh z bodočo soprogo in taščo v bližnjo vas mestne okolice. A tudi na kmete prifrčal je še-gavi in nagajivi Amor za zaljubljeno trojico ter pri-pro-temu kmetskemu občinstvu izdal skrivne in ta-jinstvene zveze mej trgovcem in taščo. Zasačili so ju namreč v jako kočljivem položaji. Baš v ta dan pobegnil je potem ženin iz mesta, a ž njim pobegnila sta tudi zaljubljena tašča „in spe" in poredni Amor v — daljni širni svet. Osamela hčerka nadaljuje sedaj sama materino trgovino in premišljuje kdaj se bode njena rodna mati spametovala in vrnila domov. Kljubu istinitej prislovici „de gustibus non disputandum" bi bil vender mladi Nemec lahko pred zaroko malo pomislil, kje se bo ženil ali pri materi ali pri hčeri. Kaj bi porekel k tej nedoumnej a resničuej dogodbi Ben Akiba!
* (Števike jasno govor6.) Jedna najlepših in najoboževanejih gospej stanu v Parizu popustila je letošnji predpust h kratu vse javne plesne veselice in raznolične zabave. Povod nenadnemu sa-motarenju gospe, od prve mladosti po zabavah in šumečem veselji koprneče, dal je letos greuko-sladki dogodek: postala je namreč stara mati. Iz njene spominske knjižice povzamemo jako zanimive statistične podatke in prav ugodno bilanco. Krasotica jako čvrstega zdravja udeležila se je v teku 20 let 722 plesnih veselic ter na njih ujela, a tudi srečno prestala 137 nevarnih boleznij in sicer 14 bronhitis, 3 plučnice in 120 oslovskih kaš-Ijev. Te mnogoštevilne in Častne rane, katere je dobila vrla plesalka v hudih bojih in krvavih bitkah na javnih plesiščih, spremljajo sedaj zmagovito Parižanko iz javnosti v zasluženi zasobni pokoj. Oj ti svet, norčavi in poskočni.
(Priznanje.) Dvorni sovetnik dr. Billrotu je h Stiass-nickv-jevim zdravilnim pivom dalj časa delal zdravilne poskuse v sVoJeJ kirurgiškej kliniki občne bolnice. Billroth nam danes potrjuje, da je dosegel sijajne vspelro pri svojih bolnikih. Dosedaj so le skoro vse medicinske klinike izjavile svojo sodbo o zdravilnem sladnem pivu, iz katerih se razvidi, da je res prava pridobitev, kar tudi kaže veliko priznanje, katero nm skazuje občinstvo.
Poslano.
Bolezni \sake vrste, /.tusti bolezni živcev, |»a-dico. bolečine v želodci, nervoino Aiimeiije rjto niesili, trgnule po u&eaili, t*I»l> posluh, glavo-l»ol|e, migreno, bledico In niriO< o ozdravlja po i.h-
orjonalnej zanesljivi metodi. Pri bolnik na ;»ljin'-nh iu u »duš i ii i ih dosežemo v štirih tednih čudovite vspebe. Prosimo obširno poročilo poslati nam s pridejano marku m odgovor. (708- 11)
Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avslrija). Zahvala.
Izvrstnemu čvetcrospevn Ljubljanskemu, gg. Pfihln, Stamcarju, Polarni in Deernanu, izreka tu za taborno petje pri veselici dne 7. februvarja t. 1. najsrčnejšo zahvalo
odbor narodne čitalnice v Cerknici,
dne 9. februvarja 1886.
Tu jci :
10. februvarja.
Pri SI nu t Bakovitz z Dunaja. — Fontana h Gradca. — Voda i'/ Gorice. — Ilcrzirg z Dunaja. — Mrak, Šlihur iz Železnikov.
Pri tlnl J: Ku-ipll, Seidler z Dunaja. — Pittner iz Gradca. — Gelger iz Gorice.
x-%siv 4!ej«ii' y S4mUIJ A « *
dne 10 februvarja t. 1.
		rji.|kr.				•I.	kr
Plenica,	hktl   .  . .	6t50		Speli povojen, V v	r. .	—1	HI
Rež,	m ...	5		.Surovo maslo. „		—	■ 1
Ječinei:,	n ...	•l 89		Jajce, jedno . .		—	2 5
Oves,		S U»t),		Mleko, liter . .	f ,		H
Ajda,	...	4	.u:	Goveje meso,	kgr.	—	«4
Proso,	n ...	4	()(>	Telečje „	n	—	60
Koru/u,	» ...	4 87		Svinjsko „	rt	—	2
Krompir	i.	3		Koštrunovo n		_	86
Leča,	» ...	8	■	Piianeo  . . .		_	60
Grah,		b	-				15
Fižol,	T ...	8	50	Sen i,   100 kilo			
Maslo,	kgr. •	—	y>	Slama. .		a	l;->
Mast,	R	-	72	Drva    trda, 4 n ineir.		~.	(i
Speh IV i				j    „    • n h !•:;:.	ti	5	50
Meteorologično poročilo.
Dan	Gas opazovanja	Stanje baromiit ra v *mm. ___;	Tom-peratara	Vetrovi	Nebo	Mokri na v nun.
10. febr.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	7-18-71 ura. j 74588nm. i 744 -anp™.!	— 4 2' ( — 20" C — 28 l	al. svz. jal. svz. i 'si. BVzJ i !	obl. obl, o M.	0 -70 0.0. snega.
ID-u-naosIra, borza
dnć 11. februvarja t. 1 (Izvirno telegrafi<*'ito poročilo}
Papirna renta . .......
Srebrna renta .......
Zlata renta .... ....
5*/c marčna renta . Akcije narodne banke ...
Kreditne akcije.........3 0
London
Srebro.......
Napol. . .
C. kr. cekini Nemška murke
4u/„ državne srečke iz 1. 1854 950 gld. Državne srečke iz 1. lK64 100 ;,ld.
Ogrska zlatt renta 1
„     pupirna renta B b* „ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava r-'g. srečke B 100 glđ.
Zemlj. obč. avstr. 4\yzlati zast. listi Prior. oblig. E izahetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke 10o gld.
Rudolfove srečke 10 Akcije anglo-avstr. banke 120 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.
Hiša na prodaj.
HIAa M. SS nova v Rožnih ullcab proda »e
iz proate roke. Kaj več se lave pri ] .stroku v rVlorijmi-Nbili ulicah nt. £7, II. nadstropje. (69—2)
ID Tre pridni, delavni
1 gld. 4'.		kr.
4	, 75	
118	, 2o	
Kil	» 90	
SH8	j, —	
3 0	M W	
126	, 30	
10		i
5		
61	, 1»	
124		n
171	., 60	
102	. 30	■
;'3	, w	
K4	■»	*
116	, 75	
12»	. <5	
il*>	. 19	■
M16	„ —	
177 ■ o	, 75	t
y) 114	_	n
20")	•	j-
služkirjji
dežele me -»sprejmeta.  Mesečna plača 5 \.
tttdl več. — Tudi jeden
mizar m izdelovanje zabojev
gld., pozneje
dobi atalno delo. — Vpraša se v
(68—3) -A.. Mayer-jevi
prodajalnici piva v steklenicah v
Šiški.
Št. 2086.
(66—3>
i azi
Opiraje se na §. 34 provizoričnega obč. reda za Ljubljansko mesto magistrat javno naznanja, da so imeniki volilcev za letošnjo dopolnilno volitev mestnega zastopa
o«l 1. do tis. f*«l»nivur|aa <
v magistrat nem ekspeditu razpoloženi za splošno pregledovanje.
Ugovore zoper te imenike bodi si, da je kdo vanje upisan, ki nema volilne pravice, ali tla je kdo izpuščen, ki ima volilno pravico, ali pa da kdo ni upisan v pravem razredu, uložiti je
do jendsaj^&ii Jcbrjn ; sj i leto«.
Ta razglas se hišnim posestnikom oznanja, da naj opomnijo svoje za volitev opravičene gostače.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 31. jauuvarja 1886.
Župan: Grasselli.
5 Med v satovji 5
J čl SCe. SO l=r. •
•       Garantiran pitanec •
¥ „Narodni Tiskarni
v I v
U
prodajajo se ■
znižani ceni.
y Ljabljani
spis«
po
1. zvezek: Deseti brat. Uotuau.
2. zvezek: I Jurij Kozjak, slovenski jnničar.  Povest iz
15. Ht«del.|H iiomaee zgodovine. - II. Spomini na deda. 1'rnvljice in povesti iz aloV«nske|rav naroda. — III Jesensko noč mej slovenskimi
Iiolhnrji. Crtica iz iivijeoja našega oaroda, — V. Spomini starega Slovenca ali črtice iz 1110-je^a življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. .Inrij Kobila. Izvirna
povest iz caftOV Introvske ret'oriuncije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. ilnnn.»•isriena povest iz nnn»dne«H življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji Gori. Lepa povest i/, stare zgodovne
4. zvezek: I. Tihotapec.  Povest iz  domačega življenja
kranjskih Slovencev. —II Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. I/.vima povest iz 18. stoletja. — IV. Dya brata. Resnična povest.
5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska
poveBt i/. 15. Btoietja. — II. Nemški valpet. Povest — III. Sin kmerskega cesarja. Povest iz 16, stoletja — IV. Line. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. Vi
vojni krajini. Povest
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane Bpise" po 50 kr. izvod, ako si naroce skupno najmanj deset izvodov.
ProdaJHJo se v (83—3)
NARODNI TISKARNI"
tt Xjj-u."bljein.l,
Kongresni trg, Gledališka Htollta.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr.
Kurjasko mesi©
(KessehvarterstePe) se odda pri parni žn^i {Dampfsage-w»tk, n» lir«ulskem. Kaj več pove J. Hrnto<!liwill, pošta Vrl>iM«'(>, Hrvatsko. [HH—1)
1
t;
je razpisana pri žuL|»iiii*tvu v I&i'Nkeiu. —
Letna plača 180 gld., postranski zaslužek blizu 100 gld. in prosto stanovanje. (70 -:>)
Prošnje  do ltoia<*a reHMMiViirfft t. E. na žiipuiiattvo v Kr&ltcin (Ourkfelld).
v bkatljali po 5 Ko., Ko po 60 kr., škat.!j;i 30 kr., se pošilja po pošti proti predplačilu alt povzetji. "V išlciifili j»ti debelo eonoic*.
oroslav dolenec,
C81—1)
ulice.
sveear, Ljubijo ni, Gledališke
(J utrli
za trpeče na prsih in plučah.
Neogibno potreben zoper kafielj, hripavoat, jaslizenje, katar in oslovski kašelj, as take, ki že e dobit  i ist in I repek glaa, 7,1 škrofelj-naste, krvične, slabotne, bledične ur krvi-revne je
sok kranjskih planinskih zelišč,
in y.*'l«ky.4t»3aii {»ocaacšasi. "^S$s3| Lastili izdelek.   Oeu.i 5(i kr.
Dobiva bo v (673—10
LEKARNITRNKOCZY
zraven rotovža v Jujubijani.
ara Razpošilja a o vsak dan po pošti, ^ifiJ
Srednja temperatura — ."•0:, za ^•<!° pod nornialom.
so *
5. febr.: Ana Breakvar, hiš; nt<^a posestnika bdi, 8*/i leta, Krakovske nlicu st. 2>, za vnetj< iu grla. — Marija Pe-ternns, lis >. iljena st-stra, 24 let, Kravja dolina 3t. 11, za jenko.
ti. febr.: Tino Tavčar, delavec, 45 Jot, Poljanski nasip št. HO, za jotiko.
7, febr.: Ana Indof, želez? niškega kondukterjn ln*i, 8 nics., Krojaške nli<-o št. .'!, za kašljem. — Karol Strebar, tne-aarskl pomočnik, 84 let, Žitni trg St. 2, za jetiko.
H. febr.: Joahim Zakrajšek, delavSov siir, o me ., Gospodske ulice št. 11, za bovjjrstjo.
10. lebr.: Marija k .'■>'< mi c, j dnlnsrjeva hc!, 9. mes., Trnov- j ski pristav št 1, za davico.
V đeftelnej bolnici:
7. febr.: Mihajl Pogacar, go- i Blać, 12 let, za Htar.,Htjo.
8. febr.: Marija Majer, go- i stija, 77 lut, za vratnim katarom.
Varat, znamka.
B. Sirassnicky-jevo
zdravilno sladno pivo,
analizovano po gosp. docentu dr. Kratschmer-ji.
Najslavnejše in najprve avtoritete nediol^nake znanosti, kakor gospodje dvorni sovetnik profesor pl. UainbiT^er. dvorni suvetnik prolVsor llruun pl, Ferit-wald, dvorni sovetnik profesor tir. Tli. Hillrolh, profesor Albert, vladni Bovetnik profesor Behnitder, profesor Hofmokl ao jednoglasno pismeno izjavili, da je zdravilno siadni) pivo izvrstno redilo in zdravilo pri boleznih popolnega nedostatka krvi. pii osubali, ki so vsled dolgih lioleznij oslabele in shujšale, pri boleznih Sapnika in prsjj itdj itd. PoBebnO izvrstno in AudO ito n.^lo pa upliva ,,zdravilno pivo" pri ženskih boleznih, ščipanji po trebuhu pri otrocih in pomaga, da se preboleli po težkih boleznih hitro okrepčajo.
Priznal na pisma si vsakdo lahko ogleda v mojej pisarni.
Cena stekli-nici z Dunuja z navodilom, k»ko rabiti, z zavijanjem in franke pošiljat- ijo j)o železnici ali ladij! 50 kr. Cena zubojeku za poskušajo a 5 steklenic gH.2.8<>:
(jlavuu zaloga za razpošiljanje in kleti:
Ober-Dobling, Nussdorfersti'asse 29
v lastnej hifti. (89—i) Dobiva bv pri: Ubald pl. Tntkoosy, lekar; Jos. Svoboda, Iškar; G. Pice.oli, lekar.
Izdatelj in odguvorni urednik: Ivan Zelazaikar.
Liistnina in tiak .Narodne Tiskarne".