SLOVENSKA BČELA.

■ zdann 15. Junija 1851.
8 1 a
Slava čversto se dviguješ Draga majka tvdh otrok, Naj več ljudstva ti vladuješ Tje po zemlji krog in krog, Naše dobe si bogastvo Tvojim sinom veličastvo!
Kar se slavno imenuje, Vse za mater te spozna, In kar večnost pričakuje Ti obilno hvalo da; Tiha mati si resnice Mila boginja pravice.
Za te v žilah kri nam vrije Zate rase naš pogum, Zate vsaki kri prelije, Ga ne straši vojske hrum, Ko v derečim morju skala, Slava terdna bo ostala
Naš ponos si majka blaga
Ti nebeška nježna hči,
Na sinove Slava draga
Ljubeznivo tvoje zri,
Daj nam vse kar bo nam zdravo,
Uči nas le kar je pravo.
a.
In razmotri, de v pravici Tvoja visokost sloji,
V	dragi sinom tvom resnici Vrednost tvoja obstoji,
De hinavce ti sovražiš, Le odkritoserčne stražiš.
Hej Slavjani! mož beseda Brez kričanja dosti del; Nas ne straši smert prebleda, Nam ne moči hrabrih čel, Ker mi nismo prazna senca, Hrabro je serce Slovenca.
Slava naša korenika Zavolj tega vsak zaupi, To ponosna naj bo dika, De nam serce še gori Za pravično, za vse ravno, Za visoko, dobro, slavno.
Zavolj tega je pogumen Tih in blagi vsak Slavjan, Je učen in bistroumen
V	boju močen velikan, Njega je rodila Slava, Zato pojmo Slava! Slava!
Fr. Orehovski.
Mladi vojak.
(Po Yojvodjanki.)
U neko mesto pride eden polk (regiment), da se za nekoliko dni tam počije. Jedan mladi vojak, ki je še le pred kratkim bil u vojaško službo stopil, dobi listič, da ide u kvatir k nekemu mestjanu. Se le u
temnej noči najde naznačeno mu hišo. Gospodinja ove hiše je bila mlada in še ni bilo dolgo, kar se je bila udala. Sama je bila doma in neka dekla; zalo je vojaku rekla, da ne more nikogar nar manj pa kakega moža u svojo hišo sprejeli. Ali vojak se ne da s tim zmotiti in pregovoriti, temveč 011 reče, da hoče in mora tukaj ostati, zraven pa obljubi, da ne bode nikomur nepokoja delal. Naj se usmili bornega siromaka, pristavi on, noč je že temna, neznan sem tukaj, kam se hočem podati, pod nebom pa tudi nemorem ležati; bodem lepo zadovolen s vsim, kar mi daste, in še enbart rečem, ne bodem nikomur nepokoja delal, lepo mirno in tiho bodem spal. Na to mu gospodinja odpre in mu malo jizbico na verhu odkaže. Vojak lukaj prosi za malo jesti, ker cel dan jedel ni: „Jaz dobro znam, reče vojak, da vi meni jesti dati niste dolžni i zavezani, zakaj naš kralj daje nam zalo mezdo; ali temno je, nikamor ne vem, lačen sem, da se tresem, molim, da mi daste kaj jesti za moj denar." Kaj! poviče mlada gospodinja, kaj ti misliš, da je pri meni trakterija, — pri meni ni nič za tebe pripravlenega. Na lak oporen odgovor borni vojak vidi, da je prisilen, s praznim trebuhom se uleči. Pa od glada in lerde postelji ne more zaspati, in se u postelji obrača čas na to čas na uno stran. Sedaj, evo! zapazi skoz edno razcepleno dilo neko svetlobo.' Radovednost ga mika ustali in pogledati, odkoda ta svetloba pride. On se malo iz postelji pripogne, kar na tleh vidi, da je dila spokana in da se svetloba iz spodnje sobe sveti. Gleda in gleda, — kar zagleda lepo ukrašeno sobo, kjer je mlada gospodinja sedela, se s ednim mladim gospodičem prav prijazno pogovarjala in si kralek čas delala; zraven je dekla pečenje na mali raženj natikala. Kako to! pomisli 011 pri sebi: to je tista mlada gospa, ki te čas, ki moža doma nije, nobenega u svojo hišo ne sprejeme. On se potaji in gleda, kada se bode začela miza pokrivali in pripravlati in vino donositi. Tu se donese nekoliko bulelj vina, donose se pečenka in jedi vsih sort.
Ko je že vse golovo, in vse pripravleno bilo, se za mizo usesti, slišijo, da nekdo lerka na durih. Dekla pomoli glavo skoz okno, in praša: kdo je'? pa hitro pozna po glasu, da je to sam gospodar, kterega je mlada gospodinja še le u treh dnih pričakovala, da bode domu prišel. Gospodinja se prrstraši, da nje mož tako neoeakovan domu pride, — ne ve kam s Svojim Ijubezniktfm, kam s jedmi in s pijačo; zad-nič hajde! s Ijnbeznikom pod postelj, s jedmi in s pijačo pa berzo u omar. —
Mož je bil prisilen, drugo — in tretjokrat poterkali, da so mu odperli. Stopi u jizbo, in vidi svojo ženo. Ta, komaj zagledavši ga, pade mu okolj vrata, in ga ljubi po stokrat, govoreča: ah! kako se radujem in Veselim, da te tako nenadno vidim, da si kuči (doniu)
dosal: ja sem mislila, da se ne bodeš lako berzo vernul. Dušo moja! reče jej mož, jaz sem svoje reči srečno in berzo opravil, ter sem dones 18. mil storil, da le hitro zopet k tebi pridem, draga moja. Pa povej mi! zakaj je dones u kuhinji tako svetlo. Ah sladki moj! jaz sem dones terpela strašne bolečine u črevah, in zato sem zaukazala, zagrevali perliče, da bi jih privijala na lednice: mi se zdi, da sem se premra-zila in prejezila. Na požnjo noč je dones prišel neki vojak k nam na kvatir, sem morala mu odpreti in ga pod streho vzeti. Tebe ni bilo doma, zato nočem nič možkega pod streho in po sili sem morala vojaka prenočevati. Vojak sliši, da se pri tej reči njegovo ime imenuje, in misli, da je sada čas izpelati, kar je sluhtal i sklenil, — se obleče, in le na to čaka, da bode njun govor pri kraju. Mož med tim prosi ženo , da bi mu kaj dala jesti: »dragi moj supruže! odgovori ona, jaz se nisim na-dala, da bodeš prišel, za to nisim nič pripravila. Saj veŠ, da, kadar tebe ni, skoraj nič nejem, nobena reč mi ne diši. Jaz in moja dekla
v	V	v
nisve ves cas nic druzega jedle, kakor ma!o kruha in sira." »Sinencano! brez večerje nemorem spali, po mestu je že vse zapcrlo, — kaj je sada početi?" —
Potem poterka vojak lepo rahlo na duri, stopi u jizbo, in prosi gospodarja za odpuščanje, ako je gospo s tim razžalil, dajejo kvatir mu dones dali skoraj le prisilil; pa vendar mislim, je pristavil, da sem se lepo zaderžal, da vaša gospa neinore zoper mene se pritožili. Gospodar! pravi vojak dalej, vi ste lačni, vi niste nič jedli, tudi jaz sem lačen, nisim imel večerje; pa ako hočete za vas in za vašo gospo bodemo skoraj večerjo dobili, da je ni para. Kako to more biti, odgovori gospodinja , je že tako požnjo, in po mestu že vse zaperto, še kosec kruha nisi u stanu dobiti. Vi se za lo ne skerbite, reče vojak, jed mora biti gotova na vsako vižo; jaz nočem pred vama tajiti, da sem se jaz že mnogo pečal s copernijo in morem duhovom zapovedati, karkoli hočem. Recite mi samo, in jaz vama hočem pokazali, da tudi na unem svelu znajo prekrasne in predobre jedi narejali, kakor na tej zemli. Potem uzeme protič u roko, kakor ga imajo vsi coperniki, stopi nekaj na stran, se priklanja, narisa na tla neke čudne čerle, mermra u brado nektere neznane besede, in slednje jasno in glasno pregovori: Jaf te zarotim, da li— prej je bolje je — sem prineseš dobrejedi za gospoda rj a, za gospodinj o in za mene, in toliko, da bodemo vsi siti. Po lili besedah popraša gospodarja, kaj hoče jesti? On mu odgovori trepete in ponižno: karkoli ti hočeš, kar Se tebi poljubi, je tudi meni prav. Zato taj, zarotuje vojak dalej, prinesi sem dobre nabulene pisčeta s zeljem, pečenega kapuna, dve jerebiej, zeca in druge sladkarije.
srede prišel. Gospod spet proti nebu pogleda i voda od obeh strani na Danieia pridere. »Gospod pomagaj, te kriči, sicer utonem!« Povej pravi Jezus, kamo si jetra spravil, i ceni ti pomagati. »Jagnje jeter imelo ni, i ko bi moral vtoniti, ne morem drugač povedati« upije Daniel.— Ko gospod vidi, da tako nič ne opravj, my da iz vode priti, in vsi trije grejo naprej. O večeru pridejo do neke kerčme, v koji hočejo prenočiti. Po večerji se spravijo spat. Ker u izbi ni bilo dosta prostora, je Daniel moral na parno ležat iti. Jezus i sveti Petar pa sta u hiši ležala. Po noči se naenkrat hiša užge; Jezus i sveti Peter sta se rešila, Daniel je pa v plamenu na pomoč klical. Ko ga Gospod zagleda, mu reče: »Povej alj si jetra snedel, i hočem le rešiti.« »Ako bi ravno zgoreti moral, bom vendar po nedolžno umeri, ker še jeter vidil nisim." Ko gospod vidi, da neče obstati, mu pomaga iz ognja. Drugo jutro se podajo u neki terg, kjer je ravno sejem bil. Ko so blizo terga bili, zaslišijo veliki krik. Bilo je nekomu tergovcu sto rajniš ukradjenih, i pan-duri so med ljudmi lata iskali. Ko ti te popotnike zagledajo, tudi te preiščejo, alj ni morebiti totih kter denarje ukradel. Pri Jezusu i Petru niso nič najšli, ko pa do Danieia pridejo, najdejo u njegovi lorbi moš-njak z denarjem vred. Panduri ga ženejo k sodniku, ki ga je naravno k smerti obsodel. Ko ga do vislic pripeljajo , ga Jezus še enkrat praša, alj je on jetra snedel. Pa on zopet, kot poprej, terdo taji, i pravi, da raj umerje, kakor da bi se zlagal. Ko je bilo vse zapstonj, ga Jezus reši.	, ')([ iiltn/i i
Jezus i sveti Peter gresta po nekem logu, in se pogovarjata, Daniel pa, kteremu se zdi, da se je mu to vse le sanjalo, malo predej gre. Jezus pravi k Petru: »Nevem, kaj bi počel, da bi ga prepričal; vse sim že poskusil, pa zapstonj. Peter pa pravi: Ti neznaš, u kaj za eni deželi da smo, prepusti meni, in kmalo mi bo obstal, da je on jetra snedel. »Naj bo" pravi Jezus. Ko do jednoga drevesa pridejo, se Jezus vleže, i se derži, kakor da bi spal. Peter pa iz torbe uzame mošnjo, polno zlatov, i jih začne v kupe deliti, pa mesto treh kupov napravi štiri. Daniel željno gleda, i praša Petra , zakaj da je štiri kupe napravil. Peter pa pravi: »Jeden je Gospodov, jeden moj, jeden tvoj, zad-ni pa tistega, ki je jetra snedel.* — O jetra sim pa jaz snedel, zakriči Daniel Bogme, da sem jih jest snedel! — Slavjani pozor! —
(Iz Celjske Slavije.)
Zakaj na unem kraju Drave svete Marjete dan osem dni prej praznujejo, in svetega Jurja dan eden dan pozneje, ko na
tein kraju.?
ujrtujj.	J« ',1 lid .1 i: ,'i;r!,. n-i -ji i a *■>.	b!r>» imoH »t
O tem pripoveduje ljudstvo dva smesna vzroka. Sveta Marjeta, pravijo ljudi, je tudi u te kraje prišla, ko je še po svetu hodila. Ko pa do mosta pride, jej mostnik, terdoserčen mož, ni pustil bez mostnine čez iti. Marjeta je bila taj primorana, vbogaime prositi. Osem dni je preteklo, preden da je mostnino naprosila. Sveti Juri pa, ki je po tem kraju Drave prišel, tudi ni imel, da bi mostnino plačati mogel. Tudi on je toraj šel prosit, alj že pervi dan je tu toliko naprosil, da je mostnino plačati mogel: Tako borni so ljudi unkraj Drave. —
Drugi pa pravijo, da si sv. Marjeta in sv. Juri mostnine nisla naprosila, temoč si jo s roko prislužila. Sv. Marjeta je osem dni delala prej daje mostnino prislužila. Sv. Juri je pa le eden dan delal, in že si je mostnino prislužil: tako ženstvo težaj pridela, kakor m o ž t v o. —	(Iz Celovške Slavije.)
Slovenski običaji.
(Dalje.)
&ibe niso, nič drugega kakor četverovoglati iverji iz bukovega lesa dva palca dolge i dva široke, na sredi imajo jamico. Taka šiba se natck-ne na palico, i se položi v kres, da se lepo užge. Ife daleko od kresa je jedna deska tako na kviško naslavljena kakor ako bi dolgej klopi dve nogi izvzel. — Kadar je šiba na palici nateknjena že vsa goreča, jo vzeme jeden iz ognja i gre od kresa k onej deski neprestano s palico okrog mahajoč, da od šibe na vse strani jiskre letajo, i glasno klicajoč, komu na Čast ali na zdravje bode šibo vergel i vdari s palico po deski na kviško, da goreča šiba raz palico odleti i visoko po zraku leteč lep goreč lok napravi. Višje ko šiba leli, lepše je. I tako meč-ljejo šibe jeden za drugim. Perva šiba se verže vsigdar na čast svetnika domače cerkve ali na čast svetega Janeza Kcrstnika. Na Višarjih se verže perva šiba: »Na čast device Marije!« Ostale šibe se mečljejo
mladeneem na zdravje; obično se pridoda fanlu družica in ledaj se reče, postavim: Siba, šiba, lota šiba pojde na zdravje Hribarjevemu Mihalu in Županovej Miciki! Nekada se tudi kaj smešnega pristavi — vendar nigdar nič nespodobnega. — Družico nekomu pridružiti je pri Slavenih navada tudi v drugih priložnostih. V Horvatskoj takodjer radi družico imenujejo, kadar nekomu nazdravljajo. — Kres nete tudi na po-nemčenej strani Koroške; u Labudskej dolini i v gornjej Šlajerskej te navade ni več, temuč tam, posebno po Murskej dolini izmed Judenburga do Horvat-sela (Kraubath) se nete Freudenfeuer, pa le ob dveh zjutra na velikonoč. V Ljublani pojo na kres zvečera po mestu devojko različne pesni i darujejo poslušavcem svojim kitice (pušelce) vertnarskih cvetlic i dobijo zato nekak darek v penezih. —
Pri Žili pravijo, da se mora pri kresu dobro herbet sogreti, ker to skernino prežene; od kresa mora glavnjo (gonju, Brand) seboj nesti i v kapusišče utekniti, ker to gosenice prežene — to obadvoje ni prazna vfra, temuč resnica. Za skerninu je toplo zagreti ali spotiti se, verlo dobro i znano je da se gosenice js pepelom iz kapusišča preženo; važ-uw je, da Slovenci to od tako davnih, starodavnih časov že vejo. — Na Krasu med Gorico i Terstom ljudi tudi črez kres skačljejo — ker je to zdravo.
Zvečer na kres devojke nekada tudi olovo (svinec) spuščajo i ga v vodo vlivajo, ali ako ravno olova nimajo, vlijo jajce, i iz podobe, ki se naredi, zgadjajo ali se bodo skoro vdale ali ne. Vender bi se močno goljufal, kdor bi mislil, da so Slovenci i Slovenke praznoverni. Zato so preveč pametni, te šege overšujejo bolj za kratek čas, kakor iz praznovere. Med devojkami je mnogo dobre volje i smeha, ako se kterej vlije olovo v podobi nekega per>tana, ali neke hiše i tako dalje. —• Kadar Slovenka, postavim, najde na polju vrazeja to je ke-hiSjvca, črez i črez rudečega s černimi pikami, kteri ima podobo kakor pol graha i ga imenujejo po nemško: (Sprienzel) ga pusti po per-stu lesti i govori mu: Vrazej vraži, kan se bon vdava. Fantiči mu govore: Vrazej vraži, kan se bon iwiu. Onda paze, na ktero strano kebrič odleti. — Samo na urak v Koroškcj blizo povsod verujejo.
Ur a k (incantatio) se dobi, ako nekdo človeka ali živino preveč radovedno pogleda, posebno ako se zraven še začudi. Ako je nekomu urak, ga na* nagloma začne glava boleli, živina zboli i se na celem životu trese. Da se urak ne prime, prave, daje dobro imeli peterčovje (babičovje) pri sebi, ali si mora privezati nekam na oblačilo lepo rudečo žogico (verpco), da ljudi bolje gledajo na žoge, kakor na človeka. Zato se žrebetom priveže rudeča verpca okolo vrata, i konjem na glavo, kadar se jezdi vadat ali dirja na poroko, i zato imajo
rožniki kos rudečega sukna konjem na ham (kumel) obešen, da namreč urak ne dobe. — Ako nekdo prelverdno živino pogleda i se začudi, postavim: Oj to imate pa že prav lepo tele! zravenstoječi gospodar berzo na tihoma pristavi: Nič ne bodi urak ali ne bodi mu urak i pljuni trikrat na živinče, da bi se ga urak ne prijel. Ako pa misle, da živina urak že ima, onda jo s hlačami od glave po herbtu nekolikrat dergnejo, ali storijo jej po herbtu živ knof (uzel), ali pak urake od-šlivlajo takole: Devet je urakov, ni jih devet, jih je le osem, ni jih osem, jih je le sedem, ni jih sedem in tako nazad. Toliko bodi ovde, kakor memo — grede, od uraka rečeno.
Dozdeva se, da se je kresovalo k časti solnca, ker tudi druge navade slovenske na to kažejo, postavim: Seme od belega paprata se more dobiti samo pred sončnim izhodom, četveroperesna detela se mora potergati tudi pred sončnim izhodom; kadar si Slovenci v družtvu na-pivljaju, gre to po soncu; kadar so se snubači za nevesto pogodili, jo ženin sred jispe trikrat zasuče po soncu; k svatbi vadat gre pri Žili ženin s svatom vsigdar najpred ono žlahto, koja je proti sončnemu izhodu; kadar pride ženin pred poroko na neveslnin dom i mu nevesto pripeljejo, jo uzeme pod pazuho i ide š njo vpričo svatov trikrat okrog u jispi po soncu. Znajo pri Žili take še neko molitvico, u kojoj se sonce sporner.ja, namreč: Jes se obernan pruti svetami sonci, pru-ti božjami zhodi, pruti Ježišavami grobi . . . U pesni, ktero jaz imenujem: »dvanajst osobitostihi ktera je u Goričah pri Žili znana, se takodjer reče: Dvje sta dvje živi gvavici, sončice in vunica . . .
Dvanajst osobitostih. Marija je barava Ježiša,
Koj je jeno naj bulšega? Ježiš je reku Mariji:
12. Dvanajst jogrov Ježišavah, Ki so po svjete hodili $ Ki so gnado zadobili.
8. Osen je veselje Marije Naše prelube matare.
11. Jednejst so svete zvate meše, Ki se bero po ves-olnan svjete.
7. Seden je seden žavostov Lube device Marije.
10. Desat je božjah zapuvadov, Ki je sam Bug jih dav.
6. Šest je šest verčov vode Kje Ježiš v vino sprebernu je, Per Kani-galilejskej voscejti Je svojin jogran piti dav.
9. Devat je korov anjalov Ysmilenega Ježiša. n
5. Pet je ranic Ježišavah, Ki so mu jih Judi dali, Ki niso Boga poznali.
4. Štirja so evangelisti So naši pomočnici.
2. Dvje sta dvje živi gvavici Sončice in vunica.
3. Trija so patriarši, Žitnega pola varši.
1. Sam jeden je Bug na nebi K je biv rojan od Marije, Ves-olan svjet kraluje V nebesah gospoduje.
Vi
Ova pesem ima dvanajst »ostavko*, od kojih se vsaki počne s per-vimi tremi redkami, u pervein sostavku se reče : Koj je j e n o naj bul-šega, u drugorn : Koj je dve, u tretjem: trii tako dalje. Po per-vih treh redkah se preskoči u pcrvem sostavku berzo na čislo 1 Sam jeden je Bug na nebi-do konca pesni. U drugem sostavku se preskoči po pervih treh redkah berzo na čislo 2, u tretjem na čislo 3 i. t. d. Dvanajstokrat itle pesem ravno tako, kakor je tu napisana, samo, da se na mesto: jeno, reče: Koj je dvanejst naj bulšega.
Ova pesem se pogosto pri Žili samo isrekuje to je: moli »proti hudemu vremenu "
Da je kres se kresoval k	česti sonca, kaže tudi to, da je bila
nekada pri Žili u običaju stara,	stara pesem od sonca , jaz sem samo začetek zbarati mogel, glasi ovako le:
Zarja mi gore shaja,	So zjulra lovn vignani,
I-jepa zarja mi gore gre,	Tovn na merzvo roso,
Za zarjo mi gre sonce,	.......... .
Oj rumeno sončice!	...........
Le čakej, čakej sonce ,	Al jes zgoda sijan,
Ti rumeno sončice! Jes ti man vliko povedati, Pa še vliko več prašati.
Se dekle krjegajo , Al jes pozdo shajan , Mi pastirji jočajo.
Jes pa ne rad čakati,
Man masa vliko obsevali, Vse dolince in hriberce, Tudej vse vboje sirotice.
Le sjej le sjej ti sonce, Oj rumeno sončice!
U Štajerskoj blizo Celja je g. Stanko Vraz ovo pesem ovako le slišal, kakor je natisnjena u Šafarikovem narodopisu na 169. strani:
Oj sijaj, sijaj sonce, oj sonce romeno! Jaz nemrem ti sijali od velke žalosti. Če rano jaz perhajam, se dekle kregajo; Če pa rano zahajam, pastirci jočejo; Če sijam na planine, vidim sirotice; Če sijam na doline, pa vidim šterčeke.
Ponemčani Korošci imenujejo kres: Sonne\vend-Feuer.
U Rožju se pripoveduje, da se je kres nekoliko lednov poredoma obhajal. Dekleta so šle zmrakoma na koji bližnji hrib ali huin, so kresovale, to je: kres netile, so sprepevljale, vsaka svojemu fantu so si roke podale i u kolu okolo kresa skaklaje rajale; fanti so nekada na drugem hribu spevaje jim odgovarjali. Devojke kresnice so pele pesni kresne, nekada takodjer k cesti svetnikov, kleri se imenujejo kres-niki. Stare ženke še poinne, da se je lako kresovalo, dotle so bile pa takodjer dobre letine, i iz neba je padal plim ali pliinb to je neko seme, kojega so plevice velikokrat dobivljale, kadar so plele.
Prav ljubko i nježno pesmico od kresovanja sem najšel u Pogorja h u Rožju:
Tri device kresnice.
Device tri kresujejo,
Na sred vesi krjes njelijo:
Bog daj ti dro oj kralič mvad!
Taku lepu sprepivlajo,
Da se je daleč šlišavo,
Daleč v deveto deržavo.
Kaj invadi kralic hovori:
Al je to gvas žegnanah zvonov,
Bil je to gvas drobnah lic,
Bil je to gvas cistah devic?
Daj mi konjča frišnega,
Da šitro ta pojezdim ha
Da jaz sam šlišov bom,
Kaj je to kej za en hvas.
Sda pa kralič perleli,
Tam device tri dobi.
Bara starejši dekelco;
Kaku kej ti pojaš ?
Ona kraliču odhovori:
Jaz pojam, ko bi zvonu.
Bara srjednjo dekelco:
Kaku pa ti pojaš?
Ona kraliču odhovori:
Jaz pojam, ko bi cinglov.
Bara mvajši dekelco:
Kaku pa ti pojaš ?
Ona kraliči odhovori:
Jaz le pojam, kakor znam.
Bara starejši dekelco:
Kaj tvoj oča devajo?
Ona kraliči odhovori:
Moj oča drujha ne devajo,
Ko rumeno pšenico mjerijo.
Bara srjednjo dekelco:
Kaj tvoj oča devajo?
Ona kraliči odhovori:
Moj oča drujha ne devajo
Ko bjele tolarje preštivlajo.
Bara mvajši dekelco;
Kaj tvoj oča devajo ?
Ona kraliči odhovori:
Jaz nemain oče bil matare,
Sem le zapuščana sirutica!
Kralič vzeme jo sebo ,
Daleč v deveto dežavo,
J11 kralič ji še hovori:
»To je tista šlimica,
K se je v develo dežavo šlišava!"
Stanko Vraz.
(Umeri u Zagrebu 24. maja 1851.)
26. maja zvečer o 9. je bil u Zagrebu pokopan Stanko Vraz, sloveči ilirski pesnik in spisovatel, tajnik ilirske malice, in urednik časopisa: »Kolo.« Bil je rodjen Slovenec na Štajerskem, občno ljublen in
spoštovan; priča temu je to, da je rajnemu neizmerna množica poslednjo čast skazala in mertvo truplo k grobu spremlala. Gosp. B e r 1 i č je na pokopališču govoril slovesno besedo kratko, pa krepko in ganlivo. Mislimo svojega rajnega brala slovenskega gosp. Stanka Vraza počastiti, mislimo le svojo sveto dolžnost spolniti in bravcem »slov: Bčele" postreči, ako govorico gosp. Berliča -- le malo na slovensko zavito — od besede do besede sem postavimo. G. Berlič je govoril: Bračo! Stojimo na grobu jednega od tistih domorodcov, kterih zasluge za jugoslavensko narodnost bode zahvalna poveslnica s zlatnimi besedami upisala u knjigo života. Evo! Mertvih ostankov prevrednega našega književnika i občeljublenega pesnika Stanka Vraza, kteri s telesom na veke od nas se deleči zapusti nam neumerlo uspomeno merljivega života. On rodjen štajerski Slovenec, spoznavši svoj znotrajni poklic za književna opravila, loči se od svoje rojstne krajine in leti, še prej da je Danica narodnosti lice pomolila, u tiste kraje jugoslavenske, kje ima biti sibika preporodjenja jugoslavenskega, da pomaga vstavljati temelni kamen zidin narodnega izobraženja i napredka.
Narod jugoslavenski poklican za to, da čuva i varuje zapadno Evropo od navale barbarstva, je zavolj tega težkega dela, ki se samo s telesnoj siloj opravla, zaostal u duševnem razvitku, pozabi na svoj jezik, na svoje plemenite lastnosti, iz kterih ima poslali in se razviti njegov višji živost, kterega je narodu treba, da izpolni nalogo svojo.
Tadaj se sbere kolo izverstnih domorodcov, kteri oduševljeni s živo željo, duševni život narodni pobuditi, s silno roko izbudijo spavajoče čustvo narodnosti slavenske na jugu Avstrije. U tem plemeni!em kolu vidimo tudi našega Stanka, kteri je že za vreme svojih naukov vseu-čilišnih u Gradcu napajil serce svoje sladkim mlekom narodnih pesmih; s tim pa tudi izredi veliki listi duh pesnički, kleri živi u »Gjulabiah« in u »Glavih iz Zerovinske dobravekteri budi domoljubna čustva skoz »Gosle i tambure," in kleri ga pouzdigni na visoko stopinjo popolnosti u prekrasnih svojih prevodih (prestavlenjih) iz vsih skoro euro-pejskih jezikov, ktere je on poznal, zastopil in govoril.
Že pred pervim začetkom naše književnosli 1835. leta, pa vse do hladnega groba, kamor se sedaj verne , živil je jedino za napredek narodne prosvete, ktera le lamo cveti, kjer književnost u narodnem jeziku razprostira veje svoje, i pod svoja okrilja sbira vse znanosti in umetnosti čovečanske. Zavolj tega ga ne srečamo na drugem polju, kakor na polju književnosti. Zato ga pa tudi vidimo povišenega na stolico podpredsedniško slavjanskega sbora u Pragu, da mu se s tim ukaže ta čast i priznanje, da je on u sebi sdružil znanje vsih slavjanskih nareč-jah in tako dal očitni izgled idee uzajemnosli slavjanske.
Ako je pobudjenje jugoslavjanstva u Austriji že do sada rodilo in doneslo sadja, kterega povestnica čovečanska, kadar od minulih časov govorila bode, molče mimo ili ne more, temveč ktere dostojno i slavno ceniti mora: to gotovo početnikom tega slavnega i znamenitega pobud-jenja u povestnici sveta slava i znamenitost ide. Ide našemu književniku i pesniku znamenitost i slava u spomenikih naroda, na klerega pobud-jenju je delal; ide mu slava i znamenitost u spomenikih celega čovečanstva,
ker je po njegovem delovanju narastilo se število tistih narodov, ki na stczdi višjega čovečanskega raz vitka stopajo.
U štiridesetem letu po rojstvu svojem ugasni se zvezda života njegovega, ulerni se luč duha njegovega; — ali živi uspomena njegova nad nami i živela bode, dokler narod naš živi; on je ja narodni človek, narodni ljudi pa živijo, dokler narod živi in skoz nje nikdar ne umerje. On je narod svoj ljubil, on mu se je bez koristoljubja u besedi in djan-ju daroval, on nam živi izgled bodi ljubavi i darovanja za narod. Blagor njemu, on ne umerje s duhom, on slavno živi u delili svojih. Bračo) da nas spodbudi zadobiti si jednako neumerjočnost. Samo ako nasledovali bodemo našega Stanka u rodoljubju u ljubezni do svojega naroda, bode mu lehka žemljica, kar mu vsi želite! Rekoh! di.vi!"
Književnost.
»Arkiv za povestnicu jugoslavensku.« Izdano troškom družtva za jugoslavensku povestnicu i starine. Knjiga I. Častite bravce prepričati , u kako lepem in lehko razumljivem ilirskem jeziku je ta knjiga pisana, in kako imenitne sostavke tudi za nas Slovence zaderžuje, in prihodnič donašala bode, postavimo sem, kar gosp. urednik Arkiva, slavnoznani Ivan Kukuljcvič Sakcinski, u predgovoru pravi: »U obziru člankov, koje smo stavili u ovu pervu knjigu našega Arkiva, gledali smo za sada večom stranom na takove predmete, koji spadaju u povestnicu kraljevinah Dalmacie, Hervatske i Slavonie; pa nismo nikad iz pred očiuh izgubili ukupno jugoslavenstvo, timveč uzeli smo nekoliko člankov govorečih o bajoslovju (mytho!ogii), književnosti, umetnosti i u obče o povestnici vsih Slavenov stanujučih na jugu. U drugoj knjigi obratit čeino veču pozornost na takove spomenike i predmete, koji spadaju na povestnicu serbsku, bosansku i bugarsku; zraven toga l avit čemo se tudi i u napred sa vele zanimivoin historiom Hervatov i S loven c o v stanujučih u gornjoj Ilirii." Cena 1 rajn. sr.
*	Novo izdanje Kačičevih slovjen^kih vitežkih narodnih pjesmah u 6 svezakah, svaki po 12 kr. u srebru. Sabiratelj^predplatiteljah dobiče jedanaesli otisak bezplatno. U Zagrebu kod Fr. Zupana.
*	Naj pervi in najbolj sloveči nemški pesniki so začeli slavjanske pesmi u nemško prestavlati. Ni dolgo kar je Anastasius Griin (grof Aversperg), rojen Slovenec, in glasovi! nemški pesnik, slovenske narodne pesmi ponemčil. U Beču je ravno na svitlo prišla knjiga pod naslovom : »Lazar der Serbencar." Nach serbisehen Sagen und Heldenge-sangen von Siegfried Kapper. Prav lično in izverslno delo, u kterem veje mični slavjanski duh; že!eli je, da bi si to knjigo Nemci in Slav-jani omislili.
*	U Zagrebu se tiska u gajici in cirilici knjiga od znanega bosniškega duhovnika, gosp. Jukiča, tolmača u taboru Omer pašala pod imenom: »Pervi spisi keršanstva" za rabo ljudskih šol u Bosni.
*	»Lažni car Sčepan Mali." Istoričesko zbilije 18 vijeka. Pjesmo-tvorje IN. Sv. Petra Petroviča Neguša, vladike i gospodara Crnogore. V Terslu 1851. To delo je vladika I. 1847 spisal in Slojkovič letos u Terstu izdal.
*	Slovak dr. Langi je soslavil vseobčno dogodivščino; vis. mini-slerstvo je to knjigo poterdilo in zankazaio, da se ima kot učebna knjiga na višjih gimnazjih čeških, moravskih in slovenskih (slovaških) rabili.
*	»Slovnica cerkovno - slavjanskega jezika;« spisal Evgen Joano-vič, pravoslavni izhodne cerkve škof Karlovacki. U Vidni 185! , Vene-dikt, 371 stran.
*	Jevden iz videnskih mladih Rusinov Basil Voljan je dokončal spis o »Zivinstvu" in predloži ga ministerstvu, da bi ga ko učebno knigo poterdilo; u Lvovu je B. G. dokončil preklad slovnice latinskega jezika za pervi gimnazialni red; tudi je ravno lamej soslavil prof. Ja-kop Holovacky Rusko chrestomatio za giinnazie. Med literarnimi deli rusinskimi slovi sedaj »dogodivščina cerkovna« prof. Un-ghvarskega Ondr. Baludjanski, ktera se ravno na Dunaju tiska.
*	Matica ilirska u Zagrebu je sklenila, izdati »Psaltir Gjorgi-č a" brez latinskega texta.
*	Pismo sveto, kterega izdajali je slavni konsistorij Pražski osker-bel, je že tiskano in se razprodaja po 1 raj. 40 kr. sr.
*	Rukovodni pokus za seljaka, kako množinu vsake versti plemenitih vočkah (dreves) u kratkoin vremenu odgojili može. U Zagrebu kod Fr. Župana 20 kr.
Zmes.
N, imenitnejša i naj bogatejša matica med vsimi malicami slavjanskimi je dro gotovo »Malica Češka" u zlatnem Pragu; 20 maja je imela Matica Češka veliki sbor, klerega je gosp. Palacky s češkim govorom pričel. Celo premoženje te matice sneze sedaj 37.707 rajn. 6 kr. sr. Malica Češka ima nekoliko udov tudi na Koroškem. »Lumir" nam oznani, zakaj odbor pro literaturo češko ni mogel minul" leto zakladatelom Matice Češke tako poslreči in toliko podati, kakor druga leta: zmanjkujejo u Pragu tiskarne. Deset spisov je k tisku gotovih, nekoliko že u li-sku, pa vendar pri vsem trudu niso se mogli tako daleč dognali, da bi se izdali mogli. Zato je se misel izprožila, posebno in vlaslno tiskarno mu sejno napraviti. To na znanje udom »Češke Matice" na Ko-reškem, ki tako dolgo knjig od le matice ne dobivajo; zraven pa še pristavimo, da so knjige od Matice Češke za njene ude na Koroškem ravno kar k J. Leonu u Celovcu prišle, iri da se že razpošiljajo.
* 2. maja ste bile u narodnej čitavnici u Reci (Fiuine) izgrane dve slavjanske igri: »Hervalska vernost« in »Bila koja god." Vse je bilo polno in vse veselo: prav lepo in izverstno se je igralo. Slavjani u Reci serčno žele, da bi jih diletanti skoraj spet s kako slavjanskoj
igroj razveselili! Tako se zbuja in razvija tudi u jako potaliančenih mestih pravi naravski duh velike matere Slave Kada bodo od smerti vstala mesta poneinčana? — Slovensko gledališče bi mnogo pomagalo. —
*	JVa koncu šolskega leta 1850 so Slovenski (slovaški) bogoslovci na Peštjanskem seminišču pri svojih predpostavienih zaprosili, da bi jim bilo dovoeno, se u materskem jeziku izobraževati, kakor to delajo bogoslovci madjarski. Bogoslovci na peštjanskem seminišču storijo vsi ukup edno družtvo pod imenom: »Cirkveno-Iiterarni spolek.« To družtvo stoji narprej pod vodjem seminišča, in posredno pod primasom. Družtvo (spolek) je razdeleno na odseke: eden je slovenski, drugi madjarski. Slovenski odsek šteje sedaj 10 udov, in le samo iz treh škofnij: Ostro-mirske, Nilranske i Bistriške. Slovenski odsek nedelavnih udov ne terpi, vsaki člen (ud) mora kaj izdelati naj že kaj izvirnega (originalnega) ali saj kaj prestaviti, in vsako leto nekaj plačati, da se iinenitnejše potrebe oskerbe. Namen druživa je cerkveni na narodskcm podu, — odseka slovenskega taj na podu slovenskem. Po dovolenju vodnije si sme odsek potrebnih in koristnih knjig kupili. Redne seje derži vsako nedelo in obravnuje slovensko. Denarski zalog s!ov: odseka ni velik; madjarski odsek ima 3000 rajn. — slovenska denarnica pa le 60 rajn. Vendar bornim bogoslovcem slovenskim duh ne upada; — upajo na Boga in dobre ljudi! —
*	Kakor so nas Slovence ponemčili, tako so Slovake pomadjariti hoteli. Pa vendar tudi za Slovake se približujejo boljši časi: kakor pri nas, tako tudi pri Slovacih so večidel le samo dušni pastirji svojemu uarodu verni in zvesti ostali, in se tudi sedaj bojujejo u pervej versti za veljavnost jezika slovenskega. »Slovenske noviny" pišejo: »Dones (25. maja) je za Slovensko na Vogerskem jako imeniten den; zakaj dones sta bila povišena na škofnjo čest dva iz naših možov, na klere mi svoje oči obračamo, na ktere zaupamo, za ktere se visokej vladi, posebno pa gosp: ministru za bogočastje in uk , grofu Thun - u , serčno zahvalimo. Svilli gosp. Zabojsky je bil posvečen za škofa Spižkega. Slišali smo iz njegovih ust le lepe besede, da se bode on prizadeval, da bi tudi slovenski duhovniki u svojem književnem jeziku tako dobro bili podu-čeni in zvedeni, kakor so nemški in madjarski, in da bi tudi na kancel-nih ne pozabili cesti in dostojnosti duhovne, ter bi rajši tudi po malem povišovali svoje poslušavce k višjemu književnemu jeziku, kakor da bi oni tako govorili, kakor prosto ljudstvo govori. Ravno na listi den je bil za škofa Ristriškega svilli gosp. M o y s e z od knjezo - priinasa u Ostrogonu posvečen. Od tega našega arcipastirja slišimo iz verjetnih ust, da je obljubil za vsako slovensko napisano šolsko kjnigo spisovavcu 100 rajn. sr. darovali. Zegnaj Bog iz visokega neba te može apostolske! Tako kliče sedaj vsak pravi Slovak s nami!« —
Med i pelin.
*	Slavnoznani spisatel in domorodec na Vogerskem Slovenskem gosp. M. J. H urban, izdaja »Slovenskje Pohladi«, mesečni belletristič-ki časopis. U 4. svezku tega časopisa hvalno spominja članek: « Slavjan-ski mučenik« ki ga je »Slov. Bčela" donesla l.inaja 1851 in u ktereiji je žalostna smert Vilka Suleka, mladega Slovaka popisana. Na koncusvojep
soslavka pravi gosp. Hurban : »Izrečemo nas globoki poklon, poln hvale in spoštovanja k žlahlnej dami, ker je tam na dalekom ljubezniivo
spomenula u serdcu milostnom brata od severja Talranskega__(1(nu.
čenjega za volj vernosti k svojemu Cesarju, zavolj ljubeznijo svojega naroda, do nesrečne matere Slave!" Tako se tudi lam pri slavjanskih bratih pod Taframi razlega hvala in slava slovenske spisaleljice, naše žlahlne Josefine T u rnogra dsk e! —
* Ze nekaj časa srno slišali po Celovcu pripovedovali od slovenskih, napisov u št. Jakopu pod Celovcem ; nekteri so lo pravili s veselim-drugi pa s jeznim sereem. Hajdi! pojdemo gledat, kaj in kako je? Nedelo smo se nekteri Slovenci sbrali in mahali jo po poštnej cesti edno uro pod Celovec: pridemo u »št. Jakop," u »Dob," u »Limarjo ves,«—povsod zverhaj po slovensko, in spodaj po nemško so stale na krajskih novih tablicah imena srenje, kraja, okraja, in sodnije; — in vse prav lepo in pravilno po novem pravopisu napisane. Veselili smo se prav iz serca in iz celega serca izdihnuli: Bog živi vse gospode, ki so k temu pri-pomagali! Bodi Bogu hvala , da naš mili slovenski jezik začne kej veljati! Bog daj več tako modrih in resnično slovenskih soseščin na Slovenskem! —	, i
Sv r . •	/
m e s u i c e.
*	U Beču, u jednoj ulici izkoči pred starca na vsu sapu neki človek, i popraša: »Vi znate li duhove klicati?« Stari ga malko žalostivo pogleda, pa odgovori: »znam, — samo šlo neče ni jedan da dodje."—
*	U mestu K . . . zaukaže magistrat na svoj strošak mesnice sa-zidati, od kojih mesari letnoga činža plačali su morali. Za malo vreme poprose si mesari na istih mesnicah vekša vrala naredili, ker su sadašnja tako malena, da velik vol unutar iti nemože. — Na ovu prošnju pošle magistrat kapetana svojega G .... da pogleda vrata, i kad ovaj na pregledbu bil bi došal, postavi se razprosterlima rukama medju vrata, rekuči mesarjem: Eto! kako debelo lažete, kje vi iinate toiikoga vola.
Povabilo na naročbo.
S prihodnjim mescem nastopi drugo polletje 1851, za to Slovence lepo povabimo, si »Slovensko Bčelo" tudi zanaprej naročiti. »Bčela« bode izhajala, kakor od novega leta 1851, dvakrat u mescu, I. in 15. in velja: za celo leto .... 2 gld. 24 kr. sr. za pol leta .... 1 » 12 » »
po pošti preje mana: za celo leto .... 3 gld. — kr. sr. za pol leta .... 1 ^ 30 » »
Vse častite gospode naročnike poprosimo, svoje liste 8 naročili fr an kir a ti. Ne frankiranih naročil ne moremo prejemati.
»Slovenska Bčela" se bode prizadevala, svojim naročnikom lepo postreči.	Ured. in Založn.
Odgovorni izdatel in tiskar: Ferd. žl. Kleinmajr v Celovcu.
\ Celovca, 1851.
Natisnil Ferd. i 1. Kleinmajr.