T^and f~{/u6uce.~ NO. 186 domovi m AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 28, 1960 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LIX — VOL. LIX Prihodnji proračun za poldrug bilijon večji Zvezni urad za proračun je prepričan, da je prebitek v tekočem proračunu že splahnel, še manj računajo nanj v prihodnjem. WASHINGTON, D. C. — V proračunskem uradu so pridno pri delu za novi federalni proračun. Pri tem niso prav nič dobro razpoloženi. Vidijo pred seboj sledeča dejstva: predvideni proračunski prebitek v višini $4 bilijonov v sedanjem proračunu je verjetno že splahnel. Po sprejetju proračuna je namreč Kongres izglasoval še nove izdatke v znesku približno dveh bilijonov dolarjev. Na. drugi strani pa dohodnina najbrže ne bo dala predvidenih $50 bilijonov dohodkov, ampak par bili jonov manj. Živimo namreč v začasnem — vsaj tako upajo — gospodarskem zastoju in kom-panije ne bodo delale takih dobičkov, kot so računale. Letošnji proračun radi tega ne bo pokazal pričakovanega prebitka, zato bo pa njegov naslednik za poldrug bilijon dolarjev večji, tako sodijo v proračunskem uradu. Morajo namreč vnesti vanj vse lanske dodatne stalne izdatke in dodati še nekaj več za narodno obrambo. Kako bodo dodatni stroški pokriti v prihodnjem proračunu, tega še nihče ne ve, ker še pi jasno, ali se bomo vrnili v gospodarsko konjunkturo ali ne. V proračunskem uradu so porabili to priliko, da delajo preglede o vseh proračunih Eisen-howerjevega režima. Slika ni ravno dobra. Izmed sedmih Eisenhowerjevih proračunov so bili trije zaključeni s prebitki, štirje pa s primanjkljaji, pri čemur so bili primanjkljaji večji od prebitkov. Posledica je povečanje federalnega dolga. V proračunskem uradu niso tudi nič optimistični nad bodočimi proračuni, saj je Kennedy že napovedal, da ne računa s prebitki v prvih par letih, Nixon jih pa še ni 'obljubil. Novi grobovi John Petrovič V petek je nenadoma umrl John Petrovič s 463 E. 324 St., Willowick, O. Star je bil 42 let, rojen v Clevelandu. Delal je pri Lubrizol Corp. Zapušča ženo Ireno, roj. Klun, hčer Patricio Ann, sina Davida Johna, sestro Jean Langus in brate Franka, Matta, Anthonya in Williama. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:30 iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na All Souls pokopališče. Edward D. Intihar Včeraj je po dolgi bolezni (leukemia) umrl v Lakeside bolnišnici 11 let stari Edward D. Intihar s 37928 Sharpe Ave., Willoughby, Ohio. Zapušča starše Edwarda J. in Ireno, roj. Wlaldmeier, brata Lawrence-a in sestro Cynthio. Pogreb bo v petek zjutraj ob 9:30 iz Zakrajskovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Knollwood, kjer imajo materini starši družinsko grobnico. Mary Kukucka Po dolgi bolezni je umrla na svojem stanovanju na 8011 Simon Ave. Mary Kukucka, vdova lani umrlega Pavla, mati Veronike Schultz, Steva Kuk, Paula Kozak, George-a Kuk, Mary Sikorsky, Betty Dyke, Johna in Larrya Kuk, stara in prastara mati, sestra Ane Mar-činko, Leona Vanjo, Jacka Vanjo in Rose Knat. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda v petek ob devetih zj. v cerkev sv. Andreja ob 9:30, nato na Kalvarijo. Pokojna je bila članica St. Elizabeth No. 292 F.C. S.L.U. Berlinsko vprašanje lahko vsak čas pereče Vzlhodna Nemčija skuša z oviranjem premeta v Berlinu, iz njega in vanj izsiliti priznanje. — ZDA protestirajo. De Gaulle drži svoje generale na vajetih PARIZ, Fran. — Žalostne politične razmere v “četrti” ’republiki so rodile v Franciji celo vrsto političnih generalov, ki so vsi po vrsti podpirali tiste politične sile, ki so spravile De Gaula na oblast. De Gaulle je seveda mnogo pristašev globoko razočaral, ker si je zamislil preosnovo Francije precej dru gače, kot so pričakovali. Med razočaranimi je tudi precej generalov, toda De Gaulle jih drži na vajetih. Kakor hitro začne kdo od njih nergati v javnosti, ga hitro ukroti. Tako je lani poslal v “zasebno življenje” generala Massu. Letos je pa general Salan začel kritizirati De Gaulla. De Gaulle mu je radi tega prepovedal, da bi se vrnil iz Francije v Alžirijo. SHOWERS Bombnik in helikopterja ST. PETERSBURG, Fla. — Jet bombnik B-47 je padel v morje v Tampa zalivu. Ponesrečila sta se tudi dva helikopterja, ki sta prišla reševat moštvo oonesrečenega letala. Kljub temu se je posrečilo rešiti iz vode celotno moštvo vseh treh letal. Rešil jih je neki privatni čoln, ki je bil na morju v bližini nesreče. BONN, Nem. — Policijske oblasti Vzhodne Nemčije so začele v zadnjem času delati težave pri prehodu v Vzhodni Berlin tudi zahodnim diplomatom. Tako so pretekli četrtek ustavile na meji ameriškega poslanika W. C. Dowlinga. Na njegov oster protest so mu dovolile vstop v Vzhodni Berlin. Združene države so preko poveljnika svojih vojaških sil v Berlinu gen. R. Osboma uradno protestirale pri sovjetskem vojaškem poveljniku gen. Zaharovu. Zavezniški predstavniki imajo pravico do prostega prehoda na temelju dogovora velikih štirih sil in niso popolnoma n:Lč odvisni v tam pogledu od Vzhodne Nemčije. Hrušoev je že ponovno zagrozil, da bo z Vzhodno Nemči-lo podpisal posebno mirovno pogodbo, s čimer bo pravica zahodnih sil, tki izhaja iz dogovora o zasedbi premagane Nemčije zapadla. Zahodne sile tako razlaganje odklanjajo in trdijo, da Sovje ti j a nima pravice dogovora enostransko odpovedati. Vzhodnonemške oblasti so začele izvajati v zadnjem času ostro nadzorstvo nad prometom iz Za. hodnega v Vzhodni Berlin in obratno, vendar došlej zavezniškega diplomatskega osobja niso ustavljale. Vodnik Vzhodne Nemčije Ulibricht je predvčerajšnjim izjavil, da priznanje Vzhodne Nemčije “ni mogoče več odlagati.” Vprašanje je, kaj misli o tem Moskva. DESETTIS0CI NAVDUŠENO SPREJEMALJ KENNEDY A Demokratski predsedniški kandidat sen. Kennedy je kil včeraj na svoji poti po severnem Ohio nav dušeno sprejet od nepričakovano velikih množic. — Med spremljevalci tudi sen. Frank J. Lau-sche. Navdušen kandidat je napovedal zmago v Ohio. da ameriški sateliti ne znajo samo fotografirati oblakov od zgoraj, ampak tudi navadno zemeljsko površino. Razne vrste jekla V povprečnem srednje dragem avtomobilu, izdelanem v ZDA je uporabljenih 45 različnih vrst jekla. Stevilkarji našli tolažbo za propadle kandidate NEW YORK, N. Y. — V novembru bo eden od obeh kandidatov propadel. Gotovo ne bo radi tega vesel. Tolažbo mu je preskrbela neka ameriška zavarovalna družba, ki je izračunala, da je dolgost življenja aktivnih ameriških predsednikov pod ameriškim povprečjem, propa-lih kandidatov pa nad povprečjem. Nekaj je ta tolažba že vredna. Statistika je obenem ugotovila, da so predsedniki, ki so go-pretekli teden v restavraciji, spodarili v Beli hiši pred držav-kjer je bila po nesreči zadeta 9 Ijansko vojno v preteklem sto-let stara deklica, streljal neki letju, živeli veliko dlje kot nji-Francisco Molina, 28 let stari hovi nasledniki po tej vojni, moški z umetno desno roko. John Adams je na primer do-Tekom spopada je bila 9 let čakal 90 let, Madison 85 in Jef- Oblasti iščejo ubijalca deklice v spopadu NEW YORK, N. Y. — FBI agentom se je posrečilo ugotoviti, da je v spopadu med pristaši nasprotniki Fidela Castro stara Magdalena Urdaneta, ki je bila s svojimi starši na obisku iz Venezuele, zadeta v hrbet in je malo kaisneje na posledicah rane v bolnišnici umrla. ferson 83 let.. V tem stoletju jim konkurira samo Hoover, ki je še trdnega zdravja in podpredsednik Garner, ki je še starejši od Hooverja. poti po severozahodnem Ohio je Kennedy imel pet govorov, glavna dva sinoči v Akronu in Cantonu. Govoril je o brezjro-selnosti in o potrebi večjega napora zvezne vlade za napredek narodnega gospodarstva. Z ozirom na republikanske trditve, da se nismo še nikdar tako dobro imeli, je Kennedy med smehom pripomnil: “Ne verjamem, da se je Hruščev imel kdaj tako dobro kot v zadnjem času!” Na drugem mestu je poudaril, da ne bo zadovoljen, dokler ne bo naše gospodarstvo tako, da bo vsakdo, ki bo hotel delo, ki bo službo iskal, to tudi dobil. Kennedy se je vozil v sprevodu v avtomobilu sredi med guv. DiSallom in sen. Frankom Lauschetom. Ta je počakal Kennedya že zjutraj v Painesvillu, kjer sta se kot prva pozdravila. Lausche je dejal, da v nedeljo ni prišel v Euclid Beach, ker iga ni nihče tja povabil. Kennedya je spremljal na vsej njegovi poti do Loraina. Avtomobilsko kolono so pričakovali po vseh naseljih vzdolž poti in jo navdušeno pozdravljali. Posebno veliko ljudi je bilo na Euclid Ave. in na Public Square v Clevelandu. Množice so kandidata navdušeno pozdravljale, žal ta ni imel časa, da bi se vsaj za kratek čas ustavil in jim spregovoril, le stoje v avtomobilu jih je pozdravljal, ko se je počasi vozil skozi mesto proti Elyriji in Lo-rainu. Navdušen nad velikimi množicami vnetih pristašev je Kennedy v Lorainu napovedal, da bodo jeseni demokrati v Ohio odločno zmagali. Policija išče roparja, ki sta odnesla $62,008 AKRON, O. — V ponedeljek sta dva roparja prišla v podružnico First National Bank in v nekaj minutah pograbila $62,000 ter je izginila s plenom, ne da bi pustila za seboj kak sled. Policija je bila na mestu komaj dve minut potem, ko je bila obveščena. Preiskavi se je pridružila tudi FBI. To je doslej največji bančni biti med vodi]ni j rop v Summit okraju. Eden od ; tar ontm7n np hn n razbojnikov je s puško krotil uradništvo in one, ki so prišli v banko po svojih poslih, drugi pa je skočil preko pulta in pogra-oil denar v papirnato vrečo. Cela reč je trajala kvečjemu pet minut. Iz Clevelanda in okolice Danes zadnji dan— Kdor je državljan, pa še ni vpisan v volivni imenik, more to storiti samo še danes, če hoče imeti pravico 8. novembra voliti. Volivni urad na 623 St. Clair Ave. je nocoj odprt do 8:30. V bolnišnici— Jožef Jakšetič z 19702 Arrowhead je v Euclid-Glenville bolnišnici v sobi št. 923. Obiski so dovoljeni. Rokoborba— Poklicni rokoborci se bodo ta četrtek pomerili zopet v Public Auditorium. Spored se začne kot običajno ob 8:30 zv. Pomerili se bodo Layton in DiPaolo, brata Tolos, Fritz von Erich, Lyons in še drugi. Drva zastonj— Kdor potrebuje drva, naj kliče EN 1-5687. Dobi jih zastonj. ---------------o----- Angleška Nigerija že napoveduje .«voje vlogo v ZN LAGOS, Nigeria. — Nigerija bo postala samostojna država 1. oktobra, pa se že veseli, da bo lahko igrala svojo vlogo v ZN. Upa, da bo sprejeta zelo hitro, saj je največja novopečena afriška republika s 35 milijoni prebivalcev in ima precej dobro urejeno javno upravo. Poslala bo seveda tudi svoje čete v Kongo, da pomagajo ZN delati red in mir. Politiki nove republike povdarjajo, da hočejo v Afriki, kar gotovo ne bo prav Naserju, Nkrunahu, Toureju in podobnim kandidatom za vodstvo afriškega kontinenta. V Združenih narodih ogledujejo Titovo nevtralnost ___ .v, . , _- ~ . • v_ tt_vv_ • xr«« /-ilr/Vli&oinck Večinoma oblačno in hladnejše. Najvišja temperatura 68, najnižja 52. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. Titov govor v ZN je bil čisto ponavljanje njegovih starih idej o pomenu nevtralcev v ZN, bil pa je za mnoge nekaj novega. Ne vtegne se namreč vsak politik po vsem svetu brigati za to, kaj vse se kuha v beograjskih komunističnih krogih,- Debata o Titovem govoru je opozorila diplomate ZN na nekaj okoliščin, ki ne slikajo njegove nevtralnosti samo v najlepši luči. Interesentje so namreč ugotovili sledeče: Med Titovim govorom in govorom tovariša Hruščeva je več sličnosti kot med Titovim in Ei-senhowerjem. To je razumljivo. Oba sta komunista in sta navajena že od mladega rabiti isti način izražanja. Vendar pa za istim načinom izražanja tiči tudi podobnost v pogledih na mednarodni položaj. Tito in Hruščev sta na primer istih misli o nevarnosti, ki preti iz nemškega oboroževanja, o presoji afere z ameriškim letalom U-2, i Predlog tovariša Hruščeva je o kolonijalnem imperalizmu, o' voda na Titov mlin. Vse tiste osnovnih potezah razorožitve države, ki se nagibajo na nev- itd. Vse to vodi do zaključka, da je Titova nevtralnost veliko bližja Moskvi kot pravi nevtralnosti. To se vidi tudi po tem, da je Hruščev ne samo z vidnim veseljem odobraval Titova izvajanja, ampak jih tudi takoj porabil za svoje cilje. Predlagal je namreč, naj ZN odpravijo mesto generalnega tajnika ZN in na njegovo mesto postavijo neke vrste direktorij treh: za- s t o p n ika Moskve, zastopnika Washingtona in zastopnika nevtralcev, pri čemur bi vsak zastopnik imel veto pravico. S tem bi bilo plodonosno delo ubito, kajti Moskva bi vedno izrabljala svojo veto pravico ib za vsak sklep bi bilo potrebno glasovanje v plenumu ZN! Kadaf bi pa zastopnik nevtralcev v di-rektoriju ZN potegnil z zastopnikom iz Moskve, bi potreba po vetu sploh odpadla. tralno stran, vidijo v moskov skem predlogu enakopravnost vseh treh blokov, zapadnega, Vse te okoliščine postavljajo Titovo potegovanje za nevtralni blok v nekam čudno luč, vsaj v mnogih d i p 1 o matskih krogih ZN. Titova okolica se vseh sumničenj krčevito otepa, toda z u- Povzročiielja prehlada jin je uspelo odkriti CHICAGO, 111. — Skupina zdravstvenih raziskovalcev na University of Chicago je uspela izolirati virus, ki naj bi povzročal prehlad. O te m uspehu poročata dr. Marc Beem in dr. F. Howel Wright v strokovni zdravniški publikaciji, ki izhaja v Bostonu. Izolirani virus naj bi bil le eden izmed povzročiteljev prehlada in raznih podobnih obolenj. V kolikor se bo uspeh dokončno izkazal, je mogoče upati v doglednem času tudi na primerno učinkovito zdravilo, ki ga medicina doslej še ne pozna. — V Franciji so doslej elektrificirali nekako eno desetino železniških vlakov in s tem zmanjšali uvoz črnega premoga za preko dva milijona ton letno. vzhodnega in nevtralnega. Toda 1 spehi se še ne more pobahati, nevtralnega je treba šele nare-1 Tako kot si Titovi prijatelji za- diti in podlago zanj daje Titova agitacija v prid nevtralnosti. Da je temu tako, se vidi po sledečem golem slučaju: ko je znani ganski politik Nkrumah konferiral s Titom, je takoj po razgovoru pozval vse nevtralne narode v koalicijo azijsko-afri-ških držav, ki naj tvori jedro nevtralnega bloka. Kako je Nkrumah govoril v ZN proti Ameriki, še ni pozabljeno. Njegov govor je najlepši dokaz, kako bi bil nevtralni blok “nevtralen” proti Ameriki. Nič manj značilna je okolnost, da v nevtralni blok vabijo tudi kubanskega Castra, ki smatra za svoj glavni poklic hujskanje proti Ameriki. misija jo nevtralen blok, bi bil ta naperjen bolj proti Ameriki kot proti komunistom. Jasno je Afriška država Sudan spremenila svoje ime v Mali ZDRUŽENI NARODI, N. Y. da se svobodni svet ne more o- _ Emi francoski afriški kolo-greti zanj. Tito upa, da bo idejo njji Senegal in Sudan sta se rešil indijski Nehru. Ta je med združili v federacijo pod ime-tem napravil svojo skušnjo s nom Mali, kakor hitro sta posta-kitajskimi komunisti in ne bo; u neodvisni od Francije. Pozne-šel tako hitro po kostanj v ogenj; le si je republika Senegal preža ideje, ki njegovi državi ue,mislila in izstopila iz federacija, morejo dosti koristiti. Nehru {Francija je pa njen korak odo-namreč lahko sam s svojo oseb- brila, nostjo in kot zastopnik Indije veliko več pomaga k pomirjenju sveta kot častni predsednik nevtralnega bloka. Častni pravimo radi tega. ker bi ga nevtralci sicer pustili govoriti v imenu nevtralnega bloka, drugače vsak uganjal svojo politiko. Republika Sudan s tem ni bila zadovoljna, najprvo je izstopila iz francoske skupnosti, sedaj pa je še spremenila svoje dosedanje ime Sudan v Mali. Sicer pa vleče vlada v republiki Mali bolj ha levo, hoče vpeljati sredi Afri. ke “pravi socijalizem” in simpatizira z alžinskimi uporniki. Zadnje vesti NEW YORK. N Y. — Egiptski Naser je včeraj predložil pred glavno skupščino, naj se Hni-ščev in Eisenhower sestaneta pod okriljem ZN, če ne gre drugače, in obnovita razgovore o razorožitvi. V Eisen-hovverjevi okolici so povedali, da se je predsednik pripravljen razgovarjati s Hruščevim šele potem, če ZSSR izpusti ameriška letalca, ki ju je zajela, ko je v juliju sestrelila ameriško letalo BR-47 nad Barentsovim morjem. — Kubanski Castro se bo danes ob dveh popoldne vrnil na Kubo. med tem ko je Ike odletel v Washington že včeraj. WASH INGTON, D.C. — Sem sta prišla včeraj na uradni o-bisk japonski prestolonaslednik Akihito in njegova soproga Mičiko. L E O P O L DVILLE, Kongo. — Mobutu je izjavil, da bo zbral vrhovno konferenco kongo-ških politikov, da se pomenijo o bodoči ureditvi dežele. ŽENEVA, Šv. — Sovjetski zastopnik pri konferenci za končanje preskušanja atomskega orožja je predložil odložitev malih podzemnih preskušanj. NEW YORK, N.Y. — Sovjetski predlog za sprejem rdeče Kitajske v ZN je bil v odboru za polnomočja zavrnjen z 12 proti 7 glasovom. pr 'KMERI5KA DOMOVINA, SEPTEMBER 28, 1960 Ameriška Domovina n/« e Hie/mflu—MorviE 6117 St. dair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: žave verjetno odtegnile vsakemu prispevku za poravnavo stroškov v Afriki, kot so se do sedaj. Tako bo končno padlo glavno breme vendarle; na naše deželo. Tega se afriške države dobro zavedajo, zato so začele ze sedaj voditi svojo nevtralno politiko v taki smeri, da ne križajo preveč smeri ameriške zunanje politike. To se je videlo pretekli teden, ko je skupščina ZN obravnavala krizo v Kongu in pri tem branila generalnega tajnika Hammarskjolda in pri tem tudi ameriško stališče. Zasedanje ZN bo trajalo tja do adventa. Zanimanje zanj se bo poleglo, kakor hitro bodo komunistični diktatorji izginili nazaj za železno zaveso. Dnevni red bo ostal. Kako ga bo skupščina ZN obravnavala, bo dober barometer za razvoj odnosov med Afriko in svobodnim svetom. Upajmo, da se bo kmalu konsolidiral tako, kot se je do malega že v Aziji, kjer se svobodni svet ni ravno tako slabo odrezal, kot smo mislili. samovladanje. Zato, .kakor hitro jim je dana prostost in Eamo-vladanje se med seboj začno prepirati in ravsati. In to bo trajalo še dolgo, dolgo! V Afriki je kakih 40 zamorskih plemen, katerim obetajo podelitev neodvisnosti. V to so belci primorani, da jim prej ali slej to podele in dovolijo. Nekaj zamorskih držav je že dobilo v par zadnjih letih samostojnost in ta ideja se hitro širi naprej med druga plemena, ki zdaj že večinoma vsi naglašajo svoje zahteve po popolni neodvisnosti. Teh zahtev ni mogoče več ustaviti. Kaj se- United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries; $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year •^^^*83 Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 186 Wed., Sept. 28, 1960 Dnevni red zasedanja ZN: stari predmeti, nova razburjanja Dnevni red sedanjega zasedanja NZ obsega 87 točk, več kot katerokoli prejšnjih zasedanj. Med točkami je največ takih, ki so nam znane že od prejšnjih zasedanj. So dokaz, da jih ZN niso mogli rešiti do sedaj, po navadi radi tega, ker so komunistične države sabotirale ali vetirale vsak pameten kompromis. Tako je dnevni red najboljše zrcalo, zakaj more ta svetovna organizacija tako malo izpolnjevati svojo nalogo, ki ji jo predpisuje ustanovna listina iz 1. 1945. Vendar stare točke na dnevnem redu ZN niso tako zastarele, da bi ne rodile na zasedanju burnih debat, toda nobenih učinkovitih sklepov. Vsaka od njih ima svoj političen značaj in svoj političen pomen, vsako bi posamezne skupine v ZN rade izrabile v svojo politično korist. Zato je vsakoletni dnevni red precej odvisen tudi od tega, katera skupina misli, da bo na zasedanju prevladovala. Letošnje zasedanje nudi za to misel lepo sliko. Letošnje zasedanje bo odšlo v zgodovino kot tisto, ki je v njem število članov ZN doseglo okroglo številko sto. Že sedaj je sprejetih v ZN 14 novih afriških držav in republika Ciper, do konca zasedanja bo verjetno še Nigerija. Dalje bo zastopstvo afriške Mali federacije razdeljeno na sve novi: senegalsko in sudansko. Lahko bodo v ZN načeli na maroško pobudo tudi vprašanje Mavretanije. Letošnje zasedanje je značilno tudi po tem, da je vpliv afriških držav močno narasej. V ZN pride najmanj 14 novih afriških držav. Afriški kontinent bo tako zastopan v ZN s 25 članicami, Afrika bo torej po številu najmočnejša skupina ZN, ki bo z izjemo južne Afrike nastopala skoraj zmeraj solidarno. Vse to vpliva tudi na dnevni red ZN. Tam bo število točk o afriški politiki večje kot navadno in povrhu bodo vse točke tudi močno sporne. Trenutno se ZN mučijo, kaj naj napravijo s republiko Kongo. Kdor zasleduje dogodke v Kongu in odmeve v ZN, se skoraj ne more znebiti občutka, da sta tu dve krizi, ena v Afriki, druga v New Yorku, ki se lovita druga drugo za rep in kjer človek nikoli ne ve, kakšen bo pravzaprav konec. Ne bomo dočakali konca debat o Kongu, pa bodo v ZN že na dnevnem redu točke o Alžiriji, o Južni Afriki, o Mavretaniji, morda tudi o Sudanu. Zasedanje bo torej stalo zelo močno pod vtisom afriških političnih dogodkov. Na zasedanju bo dalje postalo več točk predmet živih govorniških spopadov po zaslugi taktike komunističnega bloka. Hruščev ni prišel za zabavo v New York, ni brez razloga pripeljal seboj vse svoje politične trabante in sopotnike. Ni hotel s tem doseči samo tega, da bi tako zvabil na zasedanje tudi vse polno državnikov iz svobodnega sveta, ki bi jih drugače ne bi bilo na zasedanju, hotel bo porabiti nekaj točk za propagando komunizma. Dnevni red ZN mu nudi bogato izbiro. Lahko bi jih nabral toliko, da bi sedel na sejah tja do adventa. Radi pomanjkanja časa si bo izbral samo nekatere, med njimi čisto gotovo vprašanje razorožitve. To je namreč z drugimi besedami že napovedal. Debata o razorožitvi in kontroli atomskega streliva bo imela samo propagandni značaj. Na sestanku, kjer sodeluje skoraj sto udeležencev, se o praktičnih pogajanjih sploh ne da misliti. Ali bo debata prinesla na dan kako novo idejo? Vsi, ki poznajo to vprašanje in so doma v tem predmetu, dvomijo, da bi debata spravila na vrh nove ideje. Morda bodo razgovori za kulisami bolj uspešni, toda ti niso na dnevnem redu, vsaj uradno ne. Sedanji dnevni red ni tak, da bi se mu posamezne točke ne mogle dodati. Toda to bi bile večinoma take točke, ki niso dober predmet za propagando, zato bodo prišle na vrsto šele tedaj, ko se razkadijo vrste vodilnih politikov posameznih držav, torej šele v prvi polovici oktobra. Med tem bo morala delati cela vrsta odborov, ki bo vsak i/med njih imel svoj dnevni red. Najvažnejši bo finančni odbor, ki bo verjetno močno vplival tudi na seje plenuma. Finančni odbor bo moral namreč izdelati tak proračun ZN, da ho /.a vse države sprejemljiv. Dosedaj se mu je ta naloga kolikor tol;ko posrečila. Proračun je bil primeroma majhen, naša dežela pa se je dala hitro pregovoriti, da ni ugovarjala izdatkom, kajti smatrala je, da je njen visoki prispevek tudi žrtev, ki jo mora sprejeti nase, ker je bil ameriški vpliv v ZN tako velik. Vpliv ZDA v ZN pa pada, padal bo še bolj, ko bo začel afriški blok nastopati kompaktno in zahtevno: čim več bo hotel, da velja njegova beseda, tem mani bo pripravljen prispevati v ZN. Naša delegacija'ne bo več tako hitro pripravljena, da zvišuje svoje prispevke za ZN, ako ne dob radi tega v ZN primernega priznanja. Na drugi strani bo proračun ZN hitro rasteh Že za letos ga odmerijo na 75 milijonov dol., verjetno bo pa še enkrat tako velik radi stroškov, ki jih bo treba poravnati v zvezi s krizo v Kongu. Kdo naj jih plača? To vprašnje je tem bolj na mestu, ker se bodo komunistične dr- iiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii Pennsy 1 vanski prepihi (Poroča Majk) iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pittsbugh, Pa. — O nas starih penzionistih razni ipolitikarji mnogo besedičijo in vsak izmed njih ima za nas Ikak “trošt.” Njihova stara navada pa je, da je “besedičijo” in “troštajo” — na-rede ali storijo potem pa nič. Tudi zdaj bo najbrže tako. Seveda bi bilo nespametno za nas stare, da hi pričakovali, da bo nas kdo na stara leta samo “pe-denal” in nas hvalil in nam dal vse kar bi mi nekateri poželeli. Takega “raja” še ne bo kmalu na svetu za stare penzioniste in to ne glede na to, kaj mislimo stari penzinosti, da smo vredni in da smo zaslužili., Tega ne bo, vsaj jaz mislim v tem našem času. Izboljšati se pa zna — če ne pride nad človeštvo kaka posebna katastrofa vmes. V enem tukajšnem listu berem poročilo nekega T. Henrya, ki podaja podrobno poročilo, kaj stane življenje vpokojeni star zakonski par — moža in ženo. Povprečni zakonski par, ki je vpokojen potrebuje na mesec za življenje povprečno okrog $210. do $220. To pa le če ne pride vmes kaka večja bolezen, ki ima seveda svoje visoke Stroške v teh časih. Poročilo navaja te le številke: Za hrano (bolj priprosto) gre mesečno okrog $70. do $75. Za priprosto stanovanje za dva (za najemnino, ali pa vzdržava-nje takega malega doma z davki, kurjavo, zavarovalnino in drugo), stane najmanj okrog $60. mesečno. Zdravniška oskrba manjše vrste in zdravila mesečno okrog $15. Oblačila bolj skromna $8. Obuvala $6. Pohištvo in obraba istega $7. Zavarovalnina za življenje in aruigo $8. Transportacija $4. Perilo $8. Druge drobnarije $20. Kdor hoče s tem izhajati mora živeti zelo po proračunu, drugače ne zadostuje. Stroški za auto niso všteti, niti ne stroški za kaka daljša potovanja ali obiske. Statistikar je izračunal seveda strogo po “škotsko” izdatke za življenje. To se pravi, ko gredo stari penziomsti na trg po živila, morajo tudi po “škotsko” otipavati kosti in vse kar kupijo in izbrati le najcenejše, če ne se njihov “prištofel” po drugi nepredvideni “statistiki” pre. rv.tro izprazni. In to se največkrat tudi dogodi! Saj veste kako je. Nabereš in izbereš nekaj malega in naložiš v tisti voziček / trgovini in ko pricapljaš z vozičkom do blagajne, ti tam “na-brenkajo” na tisto blagajniško ‘mašino” na enkrat čez desetak šel z menoj v trgovino in bi videl kako je tista blagajniška računska “mašina” hudo prehlajena, da vse prehudo kašlja in pljuje iz sebe številke računa za vse kar tam kupimo. Morda bi potem rajši priporočal, da naj se nam “starim dragonarjem” pri pokojnini kak “kveder” primakne iz jasli, iz katerih za druge reči po vsem svetu vse preveč trošijo. Do nas doma so pa po “škotsko” radodarni- * KAKŠNE VZGLEDE PA TO DAJE? — V isti številki piše neki F. Lewis iz Washingtona, D. C.) o nadaljajočih škandalih pri gradnji automobilskih cest po deželi. Poročilo omenja, da pri teh gradnjah, ki so stale okrog 40 bilijonov dolarjev, je vse dosti raznih škandaloznih podkupovanj, itd. V okolici Tulse, Oklahoma, so zgradili 13 milj take auto ceste in računski pregledniki (auditors), ki so pregledali račune omenjajo, da se je plačalo nekemu gradbeniku okrog $524,689.00 za material, ki se ni uporabil za cesto. Pričevanje pravi, da je v zadevo zapleten državni cestni komisar in neki “pijani” cestni nadzornik. Zadevo preiskujejo v kongresu. Kdo je za vse to odgovoren? Krivci seveda! Ampak čemu se vedno jeziti ha “kozle,” za tem, ko enkrat že škodo povzroče v “zelniku”? Čemu ne določijo oblasti dobrih zanesljivih poštenih čuvarjev za čuvanje in nadziranje “kozlbv” dokler je čas, dokler ne zaidejo na običajni “picnic v zelnik”? Kozlov ni za pustiti prostih, brez dobrih čuvarjev — pastirjev! To bi moralo biti znano tudi onim, ki zdaj te vrste perilo razobešajo in su-se na soncu javnosti. Vsaj jaz bi tako sodil. * LAHKO SE DOGODI TAKO! Washington je v sedanjih časih nekako središče, kamor gledajo razni narodi in države za vso razno pomoč in tudi zaščito. Naš dobri Stric Sam tam sedi in če se kje začno prepirati se prizadeti začno obračati na našega strica: Pomagaj nam proti porednim seuedom, ki nam krivice delajo! Stric pomaga z “groši,” tudi z besedo in včasih še palico dvigne proti onim, ki prepire netijo. Včasih pomaga to in pomiri ražburjene duhove, včasih ne, kakor je že. O tem je te dni v zvezni prestolnici govoril neki Richard Nesterlien, ki kakor pravijo, propagira splošno razorožitev in pa več ljubezni in miroljubnosti med ljudstvi in narodi po svetu. V svojem govoru je ostro obsodil vsako oboroževanje narodov lin držav. “To je beg iz civilizacije, kolikor j0 še imamo na svetu!” — jo pcvdaril. Potem .n še več. lista blagajniška'je pa dejal, da med vsemi rasa-•mašina” kašlja, pljuje in meče 1111 so najbolj miroljubni in v .z sebe številke, kakor da je ^em oziru pametni skandinavski nočno prehlajena. Tebe pa v 1 naredi. Ti se ne prepirajo med Lpu zaboli, ko plačuješ. Od sa-.-b-j in ne začenjajo vojsk, ka-mega hud mana je to, ko grem z ! bor drugi. Potem je svoj govor mojo Kato v “štor” in ko tista ! naperil na sedanje razmere v 'mašina” izkašlja iz sebe račun m blago, ki ga Kata nabere — mc Kata pogleda in veli: “Stari, zdaj pa plati im šuti!” Tako gre in tako poteka nam stai'.m penzionistom življenje. Ko bi megel in če bi me vbogal, bi poklical enkrat našega kon-gresmana, ali pa senatorja, da bi Afriki, kjer razne kolonijalne sile, ki so tamkaj vladale stoletja sedaj izročajo oblast in vladanje demačim plemenom in jih proglašajo neodvisnim državam. Na eni strani je to lepo in za po-zdraviti. Na drugi ne. Razna zamorska plemena niso pripravljena ne politično trenirana za daj? Zviti mednaradni kramarji pravijo, da je to dobro znamenje za mednarodno trgovino. Spori med afriškimi plemeni bodo zahtevali vse vrste orožja in orodja, da bodo začeli sami proizvajati, ker vsak nared ima veselje in potrebe za lastno proizvodnjo. Stroje in vse bodo kupovali od dežel, ki jih proizvajajo. To pomeni za industrialne dežele business. Gotovo je tudi, da se bodo več desetletij med .seboj prepirali afriški rodovi za to in ono, drug drugega bodo napadali in cela vrst vojsk bo na črnem kontinentu. To pa bo zopet koristilo vojnim dobičkarjem, ki jim bodo prodajali in tihotapili orožja. Afrika bo pozorišče raznih vojak več desetletij in to bo služilo onim, ki znajo na kramarski način, vnovčiti prepire drugih in to znajo mednarodni dobičkarji, ki iz prepirov drugih kujejo dobiček zase. “Ce radi drugega ne, že radite-ga je potrebno, da se izvede in uveljavi splošna razorožitev na vsem svetu,” povdarja imenovani apostol razoroževanja. Ako bo imel kaj uspeha je seveda veliko vprašanje. Precej resnice pa je v njegovih besedah, tako mislim vsaj jaz, Stari Majk. ---------------o------ Pevski zbor Triglav Cleveland, O. — Jesen prihaja, čas ko se vračamo iz prirode v dvorane na razne kulturne in družabne prireditve. Društva imajo letno po več prireditev. Triglav je svoje delo omejil na en sam koncert v maju, jeseni pa smo v zadnjih letih priredili zabave1. Imeli smo po vrsti vinske trgatve, letos pa vabimo na ples v Slov. nar. dom na 6818 Denison Ave. Igrali bodo Granarjevi fantje. Ob zvokih njihove godbe se da prav fletno vrteti. Na Triglavovih prireditvah je bilo vedno veselo in prijetno. 'Tudi letos bo tako, zato ne pozabite na 15. oktober! Pridite v SND na Denison Ave. na Triglavov pl&s! Vabijo pevci in pevke Triglava! Ana Jesenko. IZ NAŠIH VRST Port Arthur, Ont. — Priloženo Vam pošiljam naročnino, ker mi bo kmalu potekla. Za človeka, ki je že star in ne razume drugega jezika, je list nepopisne vrednosti, saj si z njim krajša čas in izve novice s celega sveta. Mene najbolj zanima, 'kaj delajo veliki možje. Lansko leto so dr ug drugega vabili na obiske, sedaj si pa že kažejo zobe . . . Bomo videli, kako bo pa za naprej. Obenem s temi vrsticami pozdravljam vse čitatelje in naročnike Ameriške Domovine. Ivan Menič. * * * Milwaukee, Wis. — Cenjeno uredništvo! Prilagam Vam denarno nakaznico za nadaljno naročnino, katera mislim-mi ta mesec poteče. List rad čitam in bi ga zelo pogrešal če bi ne prihajal v hišo. Imam dosti drugih časopisov, toda Ameriška Domovina je prva, ki jo preberem, nato pa jo dam še drugim rojakom, da zvejo, kako se godi našim lju- IeVEBJAMETE ALr PA NE tPQQQOQQOPQ 0 0 0 0 0 OQOQQ 0 0 Q Q Q Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca. — Ured. p p 0 O 0 O O 0 0 9 Q O Q QQQ0Q 0 0 0 0 Q 0QQ še vedno nismo povsem obrali pribežališča žejnih, s katerim sem. pričel in ki so mu rekli pri Cencovih. Ne kaže drugače, da tako važno vaško postajanko vsako posebej dodobra pregledamo, ker tukaj se je vrtelo vse vaško javno življenje. Tukaj so se zaključevale kupčije, tukaj je,bil likof po vsaki barantiji, tukaj si zvedel vse novice iz devetih fara. Kar je v Ameriki, recimo, radijska postaja, to je bila v starem kraju vaška gostilna. Reči pa je treba, da je bilo šest dni v tednu življenje v gostilnah na ničli, vsaj pri nas. Redkokdaj je stopil vaščan med tednom v gostilno. Kvečjem, da je stopil na. firkelček vina kak premožnejši kmet poletni večer, ampak ni obsedel. Vaške klepetulje bi ga bile snedle, če bi visel v delovnik v gostilni, doma pa toliko dela. šele v nedeljo večer se je prav za prav razvnelo. Zato je imel pa .skoro vsak gostilničar tudi prodajalno in nekaj kmetije, ker drugače bi prišel na boben. Kot sem že omenil, so zahajali k Cencovim najraje fantje, odkar je bil novi gospodar Cene. Prej, dokler je bil Hren, so pa prihajali gospodarji na pomenek, ker Hren je bil beseda v vasi. Fantov ni vabilo Cencovo vino, ampak dekleta, ki so bila všečna in prijazna, kar se da j Z vsakim so se rade razgovarjale, k vsakemu so prisedle, če jih je klical pit. Kjer so dekleta v gostilni, je rado kaj narobe. Naj katerega nekaj nežnejše pogleda, pa se že krešejo iskre ‘in kozarci ropotajo po mizi. Pri Cencovih tega ni bilo, kot sploh nikjer na Menišiji, ne za mojih let. Gruča fantov se je spravila za mizo, zložili so po dem v Jugoslaviji. S pozdravom Vam želim veliko sreče in uspeha. George W. Raly. ♦ * * Lorain, Ohio. — Spoštovani urednik! Prilagam Vam denarno nakaznico za naročnino še za eno leto. List se nam. zelo dopade in jaiz ga vsak dan komaj čakam. Res bi moral biti v .vsaki slovenski krščanski hiši. Vam želimo mnogo uspeha, da boste še dolgo urejevali. Matt Mlakar z družino. * * * Caracas, Venezuela. — Priloženo Vam pošiljam ček za obnovo lista Ameriška Domovina. Hvala Vam za redno pošiljanje. Ko ga prečitam, ga dam še drugim rojakom s pripombo, naj se naročijo nanj, saj si človek na tujem tako zaželi ljube domače besede, pa tudi marsikaj novega izve. Sprejmite prav lepe pozdrave iz Venezuele Vam vdani Ciril Bartol. NENAVADNA IMENA Danski raziskovalec in pisatelj Rosendhal je nedavno objavil študijo o nenavadnih imenih. Rekorderji v svojevrstnih imenih in priimkih so prebivalci otoka Tonga. Tam sta Glista in Kužek najpogostejša priimka. Poglavarju nekega plemena je ime Stari prašič, njegova žena pa je dala eni izmed svojih hčera ime Fu-zipala, kar bi se reklo po naše gnila banana. Nevam,-i porrota Dobre volje se je opotekal neki Beeson iz Mexico City j a ponoči proti domu. Nenadoma je opazil na cesti čisto novo vrv. iztegnil je roko. Zdaj leži v bolnišnici: vrv je bila kača klopotača. desetici za “topler” vipavca, pili in peli, kričali in vlekli izpod nosa kocine, ki jih nikjer ni bilo. Gledali so, da se je precej vina tudi polilo zastran lepšega, da so drugi dan lahko rekli, da “je vse teklo od mize, tako so ga cehali.” Malo višje je bila Bonačeva gostilna. Sem so zahajali pa bolj gospodarji. Stregel je Bonač sam, ki je bil zgovoren, dovti-pen in silno vesel človek. Vse je vedel, vsakemu je znal dati pravi odgovor. Z resnimi možakarji je zastavil preudarno besedo, bahačem je dodajal, z veselim je zapel, žalostne je tolažil, pri vsakem je “pokusil” vino in s tem pokazal, da ni tako slabo, če ga gospodar sam pije. Tako se mu ni nič slabo godilo in zapravil ni nič. Bonačevi so imeli tudi prodajalno, kjer si lahko kupil vse, kar je potrebovala kmetska hiša in končno je dobil tudi pošto, ko se je Menišija pomaknila naprej. Bonač je bil znan, da je rad jedel polhe. Polharji, ki jih niso sami doma pohrustali na žgancih, go jih prodajali Bonaču, ki jih je plačal po 2 krajcarja od vsakega. Se reče, saj se mu je pa tudi poznalo na telesu, da ni stradal. Meni se je ena primerila pri Bonaču, radi katere so me moj oce pošteno ošpotali, o Bonaču so pa izrekli, da je slab človek po njih sodbi. Ko so me bili namreč povabili, naj bi se šel tri leta vojake, da bom s tem še bolj povzdignil čast in slavo Menišije, se je primerilo, da smo prišli k nam na manevre. Takrat sem bil že zelo naprej prišel. Skrbeti sem moral namreč za telesni blagor naše stotnije, ker sem znal pisat in brat . . . drugo pa izpustim. Prišel je dan, ko je bilo treba fantom dati od žernade, ki je bila plačana vsakih pet dni. Šel sem k Bonačevim, da bi dobil nekaj drobiža. Dal sem papirnat deisetak in prosil za 10 srebrnih kronic. Sam Bonač mi ie dal zavitek krone. Ko sem prišel na Kržičevo dvorišče'kjer je imela naša stotnija svoj glavni stan in sem stresel iz zavitka kronce na mizo, se mi jih je vsulo pred strmeče oči kar pet-jest, Bonač se je bil zmotil za celih 40 krone, že sem si rekel, kako se bomo nekaj časa zastonj dobro imeli, ko me1 je pregovoril oni boljši “jaz,” da isem stekel nazaj k Bonaču, da mu povem o pomoti. Silno sem bil ponosen sam nase, ker se bom izkazal za takega poštenjaka. Bonač bo na vse strani sveta raznesel mojo pošteno stran in za nagrado mi bo dal, kaj se ve, pest cigar, ali pa morda kar cel dese-tak, saj bo še vedno za 30 krone na dobičku. Povedal sem mu, da se je zmotil in da mi je dal celih 40 krone preveč. Mož je bil videti vesel. Tako, tako, je rekel, no, saj se primeri, da ae človek zmoti. Kaj češ, ko je tak direndaj pri nas z vojaki. Tako je govorih Nič drugega ni rekel in tudi nič storil, da bi ise meni kaj poznalo. Nekaj sem se obotavljal, ko pa le ni bilo nič, sem odšel. Ravno pred čepčo hišo sem se ustavil in počasi sam se-oi povedal, da sem velik osel. Par korakov naprej sem si pa že odpustil in bil zelo vesel, da nimam težke vesti. Malo mi je bilo hudo, ker za svoje poštenje nisem nič debil, malo pa ne. Kar naj ima Bonač, sem mu privoščil, da bo imel več, skopuh! Zvečer sem povedal dogodek očetu. Ko sem omenil, da mi Bonač ni nič dal, so ponovili isto, kar sem sam sebi rekel pred čopčo hišo, da sem en velik o-sel, pa še kronan povrhu in prerokovali so mi, da ne bom nikoli nič imel, ki sem tako neumen, da silim ljudem denar nazaj, ki ga imajo že itak preveč. Da ne bom nikoli nič imel, so u-ganili, vem pa, da se jim je dobro zdelo, ki sem tako pošten fant. Mislim; da Bonaču še nisem prav dodobra odpustil, če bi mi dal vsaj dve ungariš, pa ki je vedel, kaj je vojak! XSEERISKA DQMOVINX, France bevk: STRAŽNI OGNJI Opazila je kri na tleh. Dolgo je strmela vanjo in se vpraše- vala, kdo je padel? Ali se je ranil? In zaigralo ji je srce, da je to niorda turška kri. Vzkliknila je vsa iz sebe: “Treba jh je pobiti! Pobiti!” Ozrla se je v dolino. Od vse-povsodi so se dvigali dimi. Griči so ležali ko ogromni kupi mrličev in pepela. “Kdo bo vse te ljudi pokopal? Kdo bo vse te hiše postavil?” Bil je topel, soparen dan. Liza je zmočila ostanke predpasnika in si jih ovila okrog glave. Prišla je na Col. Vas je bila prazna, kakor da je izumrla. Na grajskem stolpu so čepeli stražniki ob mušketah in lokih in gledali v dolino. Prebivalci so bili pograbili nekaj živeža in oblek, izgnali živino iz hleva in zbežali v gozdove. Hiše so predali usodi. Liza se je čudila. Nikjer ni bilo pogorišča ne mrliča, ne živega človeka. Vendar ni pomislila, da ni bilo Turkov tu. Med Praznimi, mrtvimi hišami jo je bilo strah. Rada bi bila našla človeka, da bi ga vprašala, ga Poprosila za malo vode, za kos kruha. Že je stopila v eno vežo, Pogledala skozi odprta vrata v tnalo izbo, a se je vrnila. Prišla je na konec vasi, zagledala hišo na samem in se o-pogumila. Stopila je v izbo in Zagledala za mizo moža. Ta je imel pred seboj hlebec kruha in hekaj gnjati, lonec vode je stal pred njim. Mož je menil, da se je vrnila gospodinja. Prišla je v zadrego, hotel vgtati, a je koj zopet sedel. “Popotnik sem, ki so me Turki navrnili s ceste v hrib. Sam sem si postregel. Saj imam denar, plačal bom in ne bo za vbo-gajme.” Liza teh besed ni razumela. “Joj,” je dejala, “v vsej vasi ni človeka. Daj mi malo vode in kruha, človek, če je usmiljenje božje v tej hiši.” Popotni je spoznal, da sta o-ba v zmoti, zasmehnil se je in porinil pred ženo vse, kar je stalo pred njim. “Na, vzemi, kar hočeš.. Saj ni tnoje. Vso vas sem obredel, da sem dobil ... Pa še v skrinjo sem moral vlomiti.” “Čigavo pa je, če ni tvoje?’ je vprašala Liza in zmočila u-stnice z vodo. “Ali nisi od te hiše?”’ “Nisem, a naj ti radi tega tnanj ne tekne. Blago je najino, ker sva potrebna, saj ga je Bog Potrebnim dal.” PITTSBURGH, PA DOMESTIC HELP ^VOMAN — Mature, reliable woman (35-55) Light housekeeping. No cooking - baby sitting. To live private room. 2 ch'ldren 4 yrs. Little over 1 yr. Must like childhen. Recent Ref. Call WEstmore 5-9738, (187) BUSINESS SERVICE Nylite manufacturing — EL- ectric 3600,—We do Alco & Canyon stone siding and remodeling from cellar to attic.—2034 Monongahela Ave., Swissvale, Pa. (186) Liza je vzela od kruha in od mesa ter jedla. “Kami so šli Turki?’ je vprašala čez nekaj časa. “Turki?” je pogledal tujec. Saj tu jih ni bilo.” “Ni jih bilo?” se je zavzela Liza. Globoko se je zamislila.. “Odkod ste prišli?” je vprašal mož. “Iz Šturij.” “In kam greste?” “Otroke iščem.” “Otroke? Pa kje so Vaši otroci?” “Turki so jih Vzeli.” “In Vi iščete Turke?” “Da,” je prikimala ženska. Popotnemu se je milo storilo. Mislil je, da ima blazno žensko pred seboj. Zrl je v njene oči, ki so gledale vročično, nemir in bolečina sta sijali z njenega o-braza. “Ali bi vzela Turkem otroke?” “Planila bi vanje in bi jim jih vzela,” je odgovorila Liza mirno. “Turki so v dolini.” ’ Mati je mislila par hijpovj slednjič je dejala: “Ti, ki so mi vzeli otroka, so šli čez Col.” “Kdo Vam- je to povedal?” “Dekle, ki je prišlo iz Hublja.” Tujec je pomislil: “Blazna je!” Gledal je dolgo vanjo, končno je zinil: “Ali greste z menoj?” “Kam?” ’ “V Črni vrh.” “Ali so tam Turki?” “So,” je pritrdil, da jo je zva-Dil s seboj. Spravila sta ostanek kruha in šla na pot. Popotnik se je podvizal skozi gozd, da bi pred nočjo prišel do ljudi. Liza je skakala za njim in ga stežka dohitevala. Spomnila se je na moža, nenadoma obstala in Zaklicala: “Andrejc, kje si?” Nato je brze-la dalje. to le političen proces in da so vsi obtoženi in obsojeni nedolž- PFEIFER’S ROOKING & PAINTING INSURED CONTRACTORS WE WILL SPRAY ON ANY ROOF — ANY SIZE — ANYWHERE — ANY TIME . . . WORK IS GUARANTEED FOR 10 YEARS . . . LET US PLASTIC COAT THE EXTERIOR OF YOUR HOME NOW. TUxedo 4-3221 Andrejc je dobila krčmarja Urha v samotni koči, kamor se je bil stisnil in v skrbi za svoje premoženje neprestano silil v dolino.. Urh Andrejca ni potolažil. Vest, da je videl njegovo ženo, ki je begala v bližini gradu, medtem ko so bili Turki že po vseh cestah, ga je še bolj zbegala. Verjel je v možnost, da je žena še živa, ni pa verjel, da bo našel otroke. Kdo je zagrebel očeta in mu zasadil križ na grob? Če bi bili otroci mrt vi, ali bi ne bili tam pokopani? To je bilo veselo znamenje, da so živi, nad tem veseljem pa je plavala žalostna možnost, da so ju vzeli Turki. Andrejca je objela bridkost. Tolkel se je s pestmi po kolenih. V svoji tugi je pomislil na bele ceste, ki se v dolini proste odpirajo pesjanom in jih vabijo za seboj. Nihče se jim ne postavi po robu, nihče ne vrže nanje kamenja, niti enega mrliča ni v celi turški vojski, ki se razliva proti izvirom voda. Neza-stražene soteske jih kličejo. Vse beži, umira, ječi zvezano. Še ust ne odpre nihče, da bi pesja-na preklel. Andrejc je videl druge kraje in druge ljudi. Može, ki so še v smrti zadajali drugim smrtne rane, ženske, ki so grizle do krvi in zastrupljale rane. Kamor je prišel sovraž-; nik, je prišel z grozo v svojem srcu, po smrti in po rane in ne na vesele pojedine ko Turki. Andrejc je slišal razgovor mož: “Ne bo jih.’ “Prav! Iskat jih ne bomo šli.” Pa se je oglasil iz svoje jeze in tuge: “Šleve smo!” (Dalje Drthodnliftl -------o------ Spokorna slovesnost na Opčinah Letošnje Marijino slavje na Opčinah se bo vršilo v duhu pokore na temelju poziva fatim-skega škofa msgr. J. Nenancia. Dve smrti nesreči Bazovcev Bazovico je pretresla smrt dveh mladih domačinov. Lučko Uršič se je ponesrečil v Dolomitih, kjer so ga tudi položili k večnemu počitku. Komaj 23 let stari Danilo Križmančič pa se je na poti na delo zaletel z motornim kolesom v težki tovorni avto in se smrtno pobil. Nova dela v ladjedelnicah CRDA V ladjedelnici sv. Marka so pred tednom začeli z gradnjo 22,400 tonske tovorne ladje za družbo Grimaldi iz Genove. V soboto pa so položili grebelj za 40,000 tonsko potniško ladjo družbe Italia, ki bo plula na progi Genova-Amerika. Pri tej potniški ladji bodo zaposleni tudi tržaški obrtniki in mali industrialci, saj zahteva potniška ladja vso drugačno opremo kot pa tovorna. Obljubljeni sta še dve potniški ladji, ki naj bi jih tudi začeli graditi v tem mesecu, in sicer za tržaški “Lloyd”; vozili naj bi med Trstom in Avstralijo. Skupno bodo tako začeli v tem mesecu v tržaški ladjedelnici sv. Marka z gradnjo 116,000 ton ladjevja, kar bo za nekaj let zagotovilo delo delavcem tržaške ladjedelnice. Brošura “Kraške gostilne” Tržaška pokrajinska turistična ustanova je izdala zanimivo brošuro “Kraške gostilne” v italijanščini. Popisane so vse kra-ške gostilne od Prebenega do Devina, njihove zanimivosti in vrline njihovih kuhinj. Knjižica je bogato ilustrirana in dobro podana, le slovenska imena so na mnogih mestih spačena, kar knjigo zelo kazi. Knji- j žica ima tudi pregleden zemljevid. Smrt msgr. Mancga V četrtek, 1. septembra, so v njegovem rojstnem kraju blizu Trenta pokopali monsignorja Manega. Pokojni je bil častni kanonik svetega Justa, dolga leta katehet na srednjih šolah in zadnja leta predsednik cerkvenega sodišča. Vršil je še druge odgovorne službe pri tržaški kuriji. Stalno je bival v Rojanu in tam zelo rad pomagal pri dušno-pastirskem delu, zlasti pri spovedovanju.. Dočakal je 79 let. — Naj mu Bog poplača vse njegovo duhovniško delo! Izpuščeni duhovniki Kot vedo povedati ljudje z onstran meje, je bil izpuščen na svobodo č. g. Ivan Hlad. To je zadnji pripornik, obsojen na znanem tolminskem procesu, ki je bil sedaj pomiloščen. Sredi marca leta 1952 je slov. kom. partija imela za potrebno, da za dosego svojih namenov u-straši slov. duhovščino in ji vzame ugled pred ljudstvom. V ta namen so priredili “tolminski proces” zoper skupino duhovnikov in laikov s Tolminske. Obtožili so jih. sodelovanja z okupatorjem med vojno, špijonaže po vojni in pa rovarenja zoper CMD in ljudsko oblast. Obtoženi in obsojeni so takrat bili: g. Ivan Kobal, župnik v Kobaridu, na 18 let ječe; g. Ivan Hlad, župnik v Logu pod Mangartom, na 16 let ječe; g. Ljubo Marc, župnik v Drež-nici, na 10 let; g. Kapel Klinkom, župnik na Libušnjem, na 9 let; g. Robert Zadnik, župni upravitelj v Solkanu, na 18 mesecev; g. Stanko Sivec, bogoslovec z Livka, na 3 leta; g. Šturm, kobariški organist, na 8 let. Vsa slov. javnost je takrat vedela in bila prepričana, da je ni. Kljub temu so morali vsi presedeti v zaporu in na prisilnem delu lepo število let. Vsi obtoženi na manjšo kazen, so jo v celoti prestali. Drugi so bili kasneje pomiloščeni. Prvi je prišel iz zapora g. Klinkon, sledil mu je g. Marc, letos pa sta bila izpuščena še g. Kobal in za njim, kot zadnji v tem številu, g. Hlad; oba sta prestala po osem let zapora. In zakaj? Pojasni nam izjava državnega tožilca Bajca, ki je zastopal obtožbo na procesu: “Demokratični sodniki so sužnji dokazov, mi socialistični pa sodimo po svoji socialistični vesti in morali.” Ta vest in morala jim je takrat narekovala, da so sedem nedolžnih ljudi obsodili na tako dolgo kazen. Dobro, da se je sodnikom vsaj po 8 letih zbudila njih socialistična vest in so vsaj deloma popravili storjeno krivico. Nikakor pa ne pomeni to, da je partija popustila v boju zoper vero in duhovščino. Le taktiko je spremenila. Cilj ostane še naprej isti, njih socialistična vest in morala tudi. Nihče ga ni izvolil V Trstu obstoja družba “Dom”, ki jo sestavljajo: predsednik dr. Stanislav Oblak ter svetovalca Vladimir Obad in Emil Colja. Ta odbor se je formiral kar sam od sebe po nalogu “od zgoraj” in sedaj gradi slovenski “Kulturni dom” na račun odškodnine, ki jo daje Italija za pred 40 leti požgan slovenski “Narodni dom” v Trstu. “Katoliški glas” pripominja k temu, da se italijanska vlada ne bo rešila svoje obveze, če daje denar, ki pripada vsem Slovencem, trem samozvancem, ki jih narod ni izvolil za svoje predstavnike. Zanimivo Tržaška italijanska revija j “Trieste” je- prinesla v svoji šte- vilki za julij-avgust obsežen pregled slovenskih kulturnih, gospodarskih, političnih, verskih in drugih organizacij in u-stanov, ki delujejo na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Namen sestavljavcev seznama je bil podati točno in popolno sliko o udejstvovanju Slovencev v Italiji v njihovih številnih in raznoterih organizacijah. Seznam je po poročilu obeh slovenskih demokratičnih listov “Katoliškega glasa” in “Demokracije” precej netočen in pristranski. “Katoliški glas” se pritožuje, da je seznam posvetil ustanovam in predstavnikom katoliških Slovencev nezadostno pozornost. Ne omenja med drugim goriških literatov Ljubke Šorlijeve, Zore Piščančeve, Alojzijevišča, Sirotišča, Slov. kat. tiskovnega društva, Slov. dijaške zveze (dočim skrbno beleži Društvo slov. srednješolcev titovskega porekla), Dekliškega internata in zavetišča sv. Marte šolskih sester v Trstu. Ta pritožba je v toliko še posebej zanimiva, ker je med podpisniki seznama tudi Matteo Poštovan, če se ne motimo, v predvojnih letih poznani član Slov. kat. akad. kluba “Straža”. Čudna demokracija enakopravnosti Slovenci morajo služiti v italijanski vojski prav tako kot Italijani, nimajo pa enakih pravic. Pozive na nabor so jim vojaške oblasti sicer poslale tudi v slovenščini, pri tem pa opozorile d e v i nsko-nabrežinsko županstvo, da ne sme slovenskih nabornih razglasov lepiti vzdolž državne ceste. Občinski svet je seveda to odredbo odločno obsodil in jo kot nezakonito odklonil. Vojaške oblasti so na protest občine odgovorile, da je bila “pomota”. ---------------o------ ne spada v uradne vojaške prostore. V najslabšem primeru bi lahko kopalkam naslikali obleko.” Slikar je sprejel njegovo opravičilo in izjavil, da je pripravljen svoje prvotno delo prilagoditi zahtevam vojaškega poveljstva. Od kod frak? Neki pariški modni list je zapisal, da si je frak izmislil neki Fraque Agenor, ki si je nekoč na banketu z omako polil prednji del suknjiča. Odrezal je umazani kos oblačila, simetrično prikrojil drugo polovico in trdil, da je to naj novejša moda. Ljudje so verjeli in — nastal je frak. . . MALI OGLASI Sobe v najem Na. E. 74 St., 5 sob in kopalnica, furnez zgoraj. Kličite EN 1-2744. (X) Soba se odda Odda se opremljena soba z ali brez hrane. Kličite EN 1-5015 od 1. pop. do 10. zvečer. —(186) MODERNE DAMSKE FRIZURE Pri DEB SKOP 676 E. 160 St. LI 1-1376 Se priporočata: MARGE in MORRIS DEBENAK ___________frizerja BOŽIČ V DOMOVINI___________samo $481.60 ZA KLM-JET 20. DEC.: NEW YORK - ZAGREB 5. JAN.: ZAGREB - NEW YORK OBISKI IZ SLOVENIJE V AMERIKO! Delamo Affidavit of Support ter uredimo vse ostalo. SKUPNA POTOVANJA V LETU 1961 Z ladjami: Z letali: IC DIC A MAJ 28—SABENA-JET JUNIJ 11—KLM-JET Prijave sprejema, informacije daje: MAJ 4—AMERICA MAJ 25—UNITED STATES BLED TRAVEL SERVICE 6113 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio EX 1-8787 Polkovnik in freske Ko je britanski polkovnik Noble stopil v štabne prostore vojaškega oporišča St. Eduronds v Angliji, je vrgel pogled na istene in se razjezil: “Dolžnosti poveljnika tega oporišča ne sprejmem, dokler bodo na stenah te praske.” Povod za izbruh so mu dale freske golih in na pol golih kopalk, s katerimi So bile stene okrašene. Polkovnik pa ni vedel da so te freske izvirna Monetova dela, ne sicer slavnega francoskega impresionista Clauda Moneta, temveč njegovega nadarjenega pravnuka Jasona Moneta. Mladi Monet je bil užaljen. “Počutil sem se, kakor bi me kdo oklofutlal,” je izjavil novinarjem.” Zares ni prijetno, če kdo tvoje umetniško delo označuje kot praske na stenah.” Ko so polkovniku povedali, da so freske umetnine in da je s svojim izbruhom užalil mladega slikarja je mož v uniformi nekoliko popustil: “Prav, freske lahko ostanejo, le prizor s kopanja je treba spremeniti, ker to Hiša naprodaj 6 sob za eno družino, kopalnica, 1% garaža, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite LI 1-1974. (188) ODDA SE opremljena soba s kuhinjo, kopalnico in TV, spodaj — 2 opremljeni sobi in kuhinja zgoraj. Vse na novo prepleskano. V bližini Holmes Ave. Ženskam. Kličite PO 1-7270. v (188) Hiša naprodaj Proda se hiša na 6404 Orton Ct. Odprto od 10. do 4. pop. v nedeljo. Dajte ponudbo. LA 4-2427. (188) Ženske dobijo delo Hišno delo Ženska srednjih let dobi hišno delo na deželi, svojo sobo in hrano. Bi kuhala za enega moškega. Naslov se pusti v našem uradu. (186) Dekleta za pralnico Od 17 do 40 let za zavijanje perila in izločevanje. Izkušene ali ne. MENK BROS. LAUNDRY 653 E. 103 St. (188) GASILCI PRI DELU — V Neptune City, N. J., se je vnelo trgovsko središče. Ogenj je uničil sedem prodajaln in napravil za okoli četrt milijona škode. Na sliki vidimo gašenje (požara. Rada bi žensko da bi stanovala pri meni ponoči. Lahko dela zunaj. Poštena. Si lahko kuha sama. Marija Hrovat, 1270 E. 79 St. (187) Apartment naprodaj Dom in dohodek na Lake Shore Blvd., 2!£-nadstropno zidano poslopje, posamezna gor-kota in air conditioning. 1 ali 2 spalnici v stanovanjih. Dohodek $9,300 in samo $2,200 stroškov. Možno v zameno in nekaj denarja. TOMASELLO REALTY HI 2-3020 ________________________(188) Sobe se odda Tri opremljene sobe ali brez, za enega ali dva pečlarja na 3554 E. 81 St. Dl 1-6744. (186) Hiša naprodaj Dvodružinska, 4-4, na Holmes Ave. Plinski furnez, nova vodna grelca. Zgotovljena soba na tretjem. Cena $18,500. Kličite KE 1-3528. (188) Zastonj stanovanje v 4-sobni hiši, mala plača, starejšemu paru v pokoju, brez otrok, v zameno za čiščenje malega urada in čuvaja. Kličite MU 1-4787 ali po 4:30 uri MU 1-3877. (W) Ranch hiša naprodaj blizu SNPJ farme, 7 sob, 3 spalnice, polna klet, priključena garaža, $ akrov zemlje, eno leto stara, prodaja lastnik. Kličite KE 1-2112. Tudi vzame hišo v zameno. (189) Apartment poslopje naprodaj Poslopje ima 8 stanovanj v fari sv. Vida. Dober dohodek. Kličite EX 1-4998. (28, 30 sept) Išče se VARUHINJO k 2-letnemu otroku in Za lahka hišna dela dnevno od 9. do 5. popoldan, South Euclid, 5 dni tedensko. Kličite EX 1-1047 ali EV 1-3981. (187) Mr. G. K. iz Pittsburgha, Penna., piše: Star sem, imam 82 let in se vedno počutim utrujen. Vaša prva pošiljka od 100 LOVIAN CAPSULES me ie pa kar oživela. Zato vas prosim, da mi jih pošljete že sto in moja želja je, da bi jih vsi starejši ljudje jemali, kajti vsakemu bodo pomagale. LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland 10, O. Razpošiljamo Vsepovsod! 25 za S 1.95. 50 za $3.69. 100 ta $6.49 ■'-irj AMERIŠKA DOMOVINA, == JULES VERNE: CARSKI SEL (Mihael Strogov) POVEST Voznik se menja na vsaki postaji. Oni, ki je vozil taratajko iz Perma do prve postaje, je bil Sibirec, ves kosmat, kakor njegovi konji. Imel je dolge, na čelu kratko pristrižene lase, klobuk s širokimi, pokončnimi kraji, rdeč pas in z vrvicami pre-prežen plašč, na katerem so se svetili gumbi s carjevim znakom. Ko se je voznik pripeljal s svojo vprego, je najprej premot-ril oba potnika. Nič prtljage! — In kam, vraga, naj bi jo vtaknil! Slabo kaže! Napravil je kretnjo, ki jo je moral vsakdo razumeti. “Krokarja,” je dejal sam zase, ne meneč se za to, ga li kdo sliši ali ne, “krokarja po šest kopejk za vsako vrsto!” “Ne, ampak orla,’ je odgovoril Mihael Strogov, ki je dobro razumel govorico voznikov, “orla, slišiš, po devet kopejk za vsako vrsto in razen tega še na- pitnino!” Za odgovor je voznik veselo počil z bičem. — Krokar pomeni v jeziku ruskih voznikov skopega ali revnega potnika, ki na kmetskih postajah plačuje .konje pa dve ali tri kopejke za vsako vrsto. Orel pa je potnik, ki se ne boji visoke cene in rte štedi z bogato napitnino. Zato pa tudi krokar ne more zahte vati, da bi letel tako brzo kakor kraljeva ptica. Nadja in Mihael Strogov sta takoj sedla na taratajko. Nekaj malo brašna sta spravila pod sedež, da bi bila preskrbljena tudi tedaj, ko bi vsled kake zamude ne mogla pravočasno dospeti do poštnih postaj, ki so vsled državnega »adzorstva z vsem dobro opremljene. Ker je CHICAGO. ILL bila vročina neznosna, je Mihael Strogov dal razpeti streho in opoldne se je taratajka s tremi konji odpeljala iz Perma v gostem oblaku prahu. Kako je znal voznik obdržati konje v teku, bi bilo razen Rusa ali Sibirca vsakega potnika osupnilo. Konj v ojnicah, ki je bil nekoliko večji kakor njegova soseda in je uravnal tek, je dirjal z dolgimi koraki popolnoma enakomerno, četudi je bila cesta še tako strma. Stranska konja očividno nista znala dirjati drugače kakor skokoma in sta se nosila zelo svojevoljno, včasih naravnost smešno. Voznik ni nikoli udaril po njih, ampak jih je samo spodbujal s pokanjem biča. Kadar so se vedli kot ubogljive in vestne živali, '.jih je obsipaval z laskavimi pri-' imki, da ne omenimo imen svetnikov, s katerimi jih je na-1 govarjal. Vrv, ki jo je imel namesto vojk, bi mu malo koristila pri razposajenih živalih, toda besede “na pravo’* in “na levo,” ki jih je izgovarjal s hripavim glasom, so več zalegle kot vojke ali uzda. In kako ljubezniva imena je rabil, kakor je pač prilika nanesla! “Dalje, golobčki moji!” je po-novljal voznik. “Naprej, ljubke CHICAGO. ILL. HELP WANTED — FEMALE REGISTERED NURSES Licensed Practical Nurses IMMEDIATE OPENINGS ALL SHIFTS OPEN Good salaries plus differential for evenings and nights. Liberal personnel policies. Nearby rooms or apartments available. Why not live and work in a friendly community. Excellent opportunities for steady year-round employment. Wire, Write, Apply or Call ADMINISTRATOR ST. MARY’S HOSPITAL Winstead, Minnesota or Call 3814 before 7 P. M. for further details ____________________________(186) Anesthetist — Registered Laboratory Technician Registered Dietition (A. D. A.) Preferred Also Registered Nurses And Licensed Practical Nurses ALL SHIFTS OPEN There are permanent positions in fully equipped 76-bed hospital. Located in pleasant community for evenings and nights. Nearby rooms and apartments close to hospital. Also excellent personnel policies. Please write, wire, or apply: Administrator or Director o.f Nurses St. Joseph’s Hospital RICE LAKE, WISCONSIN (187) SISTERS OF CHARITY OF PROVIDENCE offer to young women a life dedicated to God’s service in classrooms, hospitals, homes for the aging, orphanages, nurseries, homes of the poor. Peace and happiness are to be found in this apostolate. Write for further information to: Sister Lawrence Mt. St. Joseph East 9 Ninth Avenue Spokane 3. Washington _________ _________________(187) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN - DANCING HALL — By owner. Near North side. For sale or lease by widow. Ideal location. For union, Vets, or private club. Priced low for immediate sale. — Call SE 3-8725. (189) REAL ESTATE FOR SALE IMMEDIATE POSSESSION — 7601 Bryn Mawr — Ideal location, 3 bedrooms, all face brick ranch, tiled kitchen and bath, plus full bsmt. and bath down, S. & S. 2 car gar. Large 62x125 ft. lot. Fully Idscpd. plus ex-• ras. A huy at $28,500, by owner. — PARK RIDGE— By owner. 3 bdrm. RO 3-7792. (18K) face, brick split, level. Large recr. room, screens-storms. Garbage disposal. 2 car oversize gar. 3 yrs. old. $30,900. TA 5-2961. (188) BY OWNER — 5121 S. Meade. Three bedroom brick veneer ranch, full basement, 50 ft. lot, gas hot water heat, overhead sewers, 2 car gar. 116 blocks to church, school. Priced mid 20’s. Call LUdlow 5-6690. (187) ARLINGTON HEIGHTS — By owner. Lovely 3 bdrm. newly redecorated home on corner lot. Compl. landscpd. with shade trees, flowering, shrubs, etc. 24x24 patio. Only $21,500. Call CL 5-1723. Corner Douglas and Oakton. (188) MT. PROSPECT—By owner $19,500. Need 3 or 4 bedrms.? See this spacious 7 closet custom built home. Gas heat. Full bsmt., rec. rm., P/fe car gar. Concrete drive. 65x158 lot. Many extras. CL 3-5098. (187) NORTHBROOK AREA — By owner. 6 room ranch, 3 bdrms., Double garage. Ashp. dr., neat basement, fenced yard, alum, s-s, well landscaped, low taxes. Many extras. 20’s. CR 2-3936. (187) MORTON GROVE — By builder. — $33,750. 7 room bi-level. Finished rec. room, woodburning fireplace, attached 2 car garage. Open 1 to 5, Sunday. 9300 N. Luna. KE 9-7773. (188) BY OWNER — Income approximately $23,000. 3 story brick. 5 garages. $25,000 down. 20 units. $75,500. — WAbash 2-0767 or Bittersweet 8-1184. (188) ELMWOOD PARK — River Forest manor. Brick Georgian. 4% large rooms. Utility room. Gas heat. Side drive, garage. Very reasonable. — 1726 N. 73 Ct., CLadstone 3-3569. (188) LITTLE FLOWER PARISH — 2 blks. from Catholic grade, high school and public school. 51^ rm., 2 bdrm. Brick, gar.., large screened patio. Finished dry basement. Beautifully landscaped, fenced yard. HUdson 8-2373. (188) STIGMATINE FATHERS AND BROTHERS THINK: Not just your own future — but the FUTURE of other souls might depend on what you do NOW; SERVE: Christ’s crusade for souls as a STIGMATINE Priest or Brother — dedicated to the Five Wounds of our Lord. GET complete information about Stigmatine activities • Apostolate of youth • Retreats Parishes • Teaching • Voluntary foreign missions. Write for literature to Dept. H. C. CONTACT: Rev. Robert Keniston, C.P.S. Stigmatine Fathers 302 Maple Street Springfield, Mass. (186) lastovice! Letite, moje drobne grlice! Pogum, dragi bratranec na levi! Teci, teci, očka na desni!” Ako pa je tek postal počasnejši, jih je začel zmerjati z izrazi, ki so jih občutljive živali najbrže razumele. “Teci vendar, hudirjev polž! Gorje ti, spelec! Živo te odrem, želva, in pogubljena boš na o-nem svetu!” Voznik je torej mnogo bolj napenjal močno grlo kakor pa mišičaste roke in taratajka je letela po cesti tako, da je prevozila dvanajst do štirinajst vrst na uro. Mihael Strogov je bil navajen takega voza in take vožnje. Motili ga niso niti skoki niti sunki taratajke. Vedel je, da se ruska vprega ne izogiblje ne kamnov ne kolincev ne globokih jam ne podrtih dreves ne jarkov, ki zapirajo pot. Vse to se mu je zdelo popolnoma naravno. Njegova spremljevavka pa je bila v vedni nevarnosti, da se potolče od sunkov taratajke, toda pritoževala se ni. Nadja, ki se je vozila tako naglo, je izprva molčala. Vdala se je popolnoma eni sami misli: dospeti, dospeti! Čez nekaj časa pa je dejala: “Med Permom in Jekaterin- burgom. sem računala 300 vrst, brat. Ali sem se zmotila?” “Nikakor ne, Nadja,” ’je odgovoril Mihael Strogov. “Ko bova ob nasprotnem vznožju u-ralskega pogorja.” “Koliko časa se bova vozila čez pogorje?” “Štirideset in osem ur, ker se bova vozila noč in dan. Pravim: noč in dan, Nadja,” ’je dostavil, “ker se ne smem ustaviti niti za trenutek, ampak moram brez odloga hiteti v Irkutsk!” “Ne bom te zadrževala, brat! Niti ure ne! Potovala bova noč in dan.” “Ako naju ne zadrži tatarski vpad, Nadja, tedaj bova dospela v Irkutsk prej kot v dvajsetih dneh.” “Ali si že kdaj napravil to pot?” je vprašala Nadja. “Že večkrat.” “Pozimi bi prišla hitreje in varneje, kajne?” “Da, predvsem hitreje, toda ti bi trpela mnogo od mraza in snega.” “Nič ne de! Zima je prijateljica Rusov.” “Da, Nadja, toda treba je zelo močne narave, da človek v vsakem slučaju prenese tako prijateljstvo. Mnogokrat sem videl, da je v sibirskih stepah mraz dosegel več kot 40 stopinj JNoznanilo in Zah-Oala Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nenadoma umrl naš ljubljeni soprog, oče in brat Joseph Novak Previden z zadnjimi tolažili sv. vere je zaspal v Gospodu na dan 25. avg. 1960. Rojen je bil 19. novembra 1904 v Clevelandu. Pogreb se je vršil 29. avgusta 1960 iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek v cerkev Marije Vnebovzete, kjer je za pokoj njegove duše bila darovana slovesna maša zadušnica. Potem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče All Souls in ga tam položili k večnemu počitku. Bil je član društev; Blejsko jezero št. 27 SDZ, Prot. Home Circle, Knights of Columbus in društva Najsvetejšega Imena. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Matiji Jagru za molitve v pogrebnem zavodu, za darovano sv. mašo zadušni-co in za spremstvo na pckopališže. Father Varga sprejmi našo zahvalo za podelitev zadnjih tola il sv. vere in za as.stenco pri sv. maši, Father Rc-bol pa za asistenco pri sv. maši zadušnici. Srčna hvala vsem, ki so ob oder poko’nika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki s<5 bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in molit ob njegovi krsti, vsem, ki so se udeležili sv. maše zadušnice, posebno pa številni čč. duhovščini in čč. sestram in vsem, ki so ga spremili na p .kopališče. Posebej se zahvalimo društvom, ki jim je pripadal, za lepo slovo od svojega umrlega sobrata. Toplo se zahvalimo članom društva Knights of Columbus, ki so držali častno stražo ob njegovi krsti v pogrebnem zavodu in v cerkvi. Iskrena zahvala Mr. M. Rakarju in članom pevskega zbora Ilirija za g.nljive žalostinke, ki so j.h zapeli v pogrebnem zavodu pokojniku v slovo! / Hvala pogrebcem, članom društev Blejsko jezero in Najsvetejšega imena, ki so nosili njegovo krsto. Iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile bre. pkčno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Srčna hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem našim prijateljem in sosedom, ki so nam bili v dnevih naše žalosti na pomoči. Posebej se za to zahvalimo Mr. in Mrs. Lou s Ižanec. Hvala osebju pogrebnega zavoda Mary A. .Svetek za lepo urejen pogreb in za vsestranska izvrstno postrežbo. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali... Ako kdo take kartice ni prejel, naj nam oprosti in naj s tem sprejme našo globoko zahvalo! Ljubi mož, dragi oče in brat, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! Tako nenadoma ai nas zapustil, da tega kar verjeti nismo mogli! Gospod Bog v svoji neskončni modrosti Te je poklical k Sebi, da Te za vso Tvojo ljubezen in skrbi do nas obilno poplača v raju. ML k i smo ostali, žalujemo za Teboj in Te povsod pogrešamo. Pogrešajo pa Te tudi številni prijatelji in sodelavci, pri katerih si bil tako zelo priljubljen. Tolaži pa nas zavest, da se bomo enkrat vsi zopet združili pri ljubemu Bogu in skupaj uživali radosti večnega življenja. Do takrat pa se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo spominjali v naših mislih in molitvah! Tvoji žalujoči: FRANCES, soproga ROBERT, sin FRANCES GORNIK in DOROTHY WILLIAMSON, sestri JOHN in LOUIS, brata OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 28. septembra I960. pod ničlo. Vkljub obleki iz kože severnega jelena (ta obleka se imenuje “dakha,” ’je zelo lahka in vendar za mraz popolnoma nepredirna) sem čutil, kako mi je zmrzovalo srce, kako so se mi krčili udje in kako so mi ledenele noge v trojnih volnenih nogavicah. Videl sem, kako so bili v sani vpreženi konji pokriti v ledeno skorjo in kako se jim je sapa strjevala v nozdr-vih. Videl sem, kako je žganje v moji čutari zmrznilo v trd kamen, ki ga noben nož ne bi mogel 'načeti. Toda moje sanj sn hitele kakor vihar! Na ravni, beli in nepregledni stepi nikjer nobene ovire! Nikjer reke, da bi bilo treba iskati prehoda. Nikjer jezera, da bi ga bilo treba prevoziti z ladjo. Povsod sam° trd led, prosta pot in varna ce' sta! Toda kakšno trpljenje je to stalo, Nadja! Povedati bi mogli samo oni, ki se niso vrnili, kojih trupla so zagrnili snežni zameti.”’ “Ti pa si se vrnil, brat!” je f6' kla Nadja.. “Da, ker sem Sibirec. Že kot otrok sem spremljal svojega o-četa na lovu in se privadil ta' kim poskušnjam. Ko pa si m’ rekla ti, Nadja, da te zima no bi zadržala, da bi bila odpotovala tudi sama in kljubovala strašnemu sibirskemu podnebju, tedaj se mi je zdelo, da te že vidim, kako si padla in izginila pod snegom in nisi več vstala. (Dalje prihodnjič) DEPOSITED THROUGH October I/th Earn FROM October 1st / AVE AFELY AT THREE CONVENIENT LOCATIONS.. 813 East 185th Street 25000 Euclid Avenue 6235 St. Clair Avenue :3s NOVA TRGOVINA Naznanjam, da sem odprl novo trgovino z MESOM na 821 East 222. cesti - Euclid Pri nas vedno dobite sveže meso vseh vrst prvorazredne kvalitete, sveže in prekajene mesne izdelke kot: šunko, klobase ter razne vrste klobas za južino (lunch meat), zmrznjeno hrano, mlečne izdelke vseh vrst itd. . . . Naša postrežba je vedno hitra, zanesljiva in vljudna! Vsem stanovalcem te okolice, prijateljem in znancem se priporoča: FRED JAZBEC, JR., lastnik 821 EAST 222 ST. AN 1-2955 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 1) 002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene ........ . .........—....... .......' '"T* ■ ■■ UŠ:* *< . ♦ ... ..........................u.............................. PROTI NOVIM USPEHOM — Florence Chadwick je stara 42 let. Pred 10 leti je preplavala Rokavski preliv med Anglijo in Francijo, sedaj pa se pripravlja na plavanje preko Irskega morja. Letat jo ne motijo, da ne bi stremela za novimi uspehi v plavanju. Na sliki jo vidimo pri vežbanju.