f „.„.«■ ^ zs i
v Združenih državah
Vfllicuneleto • • .	$6.00 |
I Za pol leta.....$3.00
I Za New York celo leto •	$7.00
? Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Da3y to the United States.
hw^ every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—1242	Entered u Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offioe at New York, N. Y„ and	ar Aet of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CHelsea S—1241
No. III. — Stev. III.	NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 12. 1937—SREDA,	12. MAJA 1937	Volume XLV.—Letnik XLV,
ŽIVAHNA POGAJANJA V OSREDNJI EVROPI
MADŽARSKA HOČE DOBITI
DOVOLJENJE ZA OBOROŽITEV
Madžarska se želi približati Jugoslaviji. — Spoštovati hoče njene meje. — Jugoslavija je predlog zavrnila. — Pri tem ima Italija svoje roke.
Jeklarska stavka čaka na pogajanja
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 1 I. maja. Po vseh pisarnah osrednje Evrope vlada nenavadna živahnost. Pobuda za to prihaja največ iz Berlina in Rima.
Madžarski vnanji urad je nedavno, sicer določno, Četudi neuradno, stavil jugoslovanskemu vna njemu uradu predlog, da bo Madžarska spoštova* la jugoslovanske meje, ako dovoli posebne pravice madžarski manjšini v Jugoslaviji.
To pomeni, da je Madžarska pri volji opustili svoje zahteve po premembi meja proti Jugoslaviji, toda ob istem času hoče obdržati svoje zahteve pro-ti Cehoslovaški in Romunski. S tem pa bi bil zadan J ^ hud vdarec solidarnosti Male antante.
Jugoslovanski ministrski predsednik Milan Sto jadinovič je na to ponudbo odgovoril, da je jamšči-na, da bo Madžarska spoštovala jugoslovanske meje, odveč, ker je Madžarska že obvezana spoštovati jih po pravilih Lige narodov in po drugih pogodbah. Stojadinovič je povdaril, da Jugoslavija večino pazi na to, da se madžarski manjšini ne godi nikaka krivica, da pa noče skleniti s kako tujo državo nobene pogodbe, ki bi posegla v notranje zadeve dežele.
Ta odgovor je sunek v nos Italije, ki je nagovorila Madžarsko, da je stavila ta predlog. Zatem sc ie pričela Italija neuradno pogajati z Romunske, Ja bi ž njo sklenila slično pogodbo kot z Jugoslavijo. Ta pogajanja so še vedno v teku, toda Romunska ne kaže nikakega veselja do take pogodbe in
FROTIVERSKA VZGOJA V S0VJ. RUSIJI
Komisar za vzgojo je na-r o č i 1 učiteljem, da vzgajajo otroke brez-versko. — Vendar pa vernikov ni dovoljeno preganjati.
PRESNO MASLO IZ PREMOGA
Gen. Goer ing hvali pre sno maslo iz premoga.
BASKI V ZADNJI OBRAMBNI ČRTI
Baski imajo še edino u-panje v veliko protio-
Štiriletka ima za podla- f enztvo. — Žene z mož-
MOSKVA, Ku-ija, 10. majji. Pro4 i verska kampanja .i*' bila oživljena z uaretlbo komi .-•arja za vzgojo. da učitelji takoj p ni eno vzgajati učence l»rt zbožno in jih celo navajajo, «ia sami agitirajo za ...rzho-š; v o.
Toda kow. snistična svari agitatorje, -la v
go premog in inteligenco.
po>lu niso |>ri'ur<m'''i in dn se naj /a 1 rže vsakega nasilja, ka k«»r n. pr. da ne «hI puščajo delavcev, ki opravljajo s»voV \erske dolžnosti in da ne zaip: iajo cerkve. Komunistična viranku naroda. da j<* treba vero pobijati s -pretim pmpa gando, ne pa s -il<».
A*Razumeti je treba. da ver ni ljudje niso sovražniki sovjetske vlade," >e g1a>i svarilo na vse uradnike komunist: ene stranke po celi sovjetski n-
najbrže vsled odsvetovanja "angleškega in franco- niji.''Ver-ke pre.I.o.ike je tn
.	1 •!	' pol>i|ati s proti veivko pro-
skga poslanika.	iiaganda, ne pa z oblastvenimi
odredbami. k«»t z od|mbranjem od dela/*
V soglasju > to odredbo j-bila neka katoliška učiteljica [ v Sulimovu na Kavkazu zo > pel nameščena, ko je bila prejj odstavljena, ker je samo rekla, da morejo po novi postavi du liovnikl voliti in ker je imela njena stara mati nad srvojo posteljo majlino versko podobo, kot jih imajo mnogi
Dl'KKSKMX >RF, Nemci j;:, maja. — l>a Neineija do.-e-že svoje mesto na solncu. potrebuje savno premog in inteligenco in tega je v neomejeni množini, j«' rekel general Iler mail (Jocring, ko j«* otivoril de lavsko razstavo v I >ue>seldor-
fu.
Kot izdelek n«*mškega premoga in nemške inteligence .)•• Cm h* rin g popisal presno maslo, .franka | ki so ga nemški kemiki dobili iz) svojem j j,remoga.
4'In to je dobro	no ma
rlo!** je rekel (altering. **Ali ni to triumf kemije* Nemški k' mik igra na premogu k<»t na tipkali in izvleče iz njega v-e kakovosti. ki jib Ihm'c dati s\o j: novi Mimviui."
mi kopljejo jarke.
strelske
Druga zelo važna zadeva na Madžarskem je, da je vnanji minister Koloman de Kanya nedavno poslaniku neke države Male antante pripomnil, da želi Madžarska, da bi ji bila priznana pravica za oborožitev. Rekel pa je, da noče po zgledu Avstrije kratkomalo kršiti mirovne pogodbe, temveč, da želi dobiti dovoljenje drugih držav.
Mali antanti pa je znano, da si je Madžarska skrivaj nabavila nekaj orožja, kot aeroplane in tanke in da je skrivaj izvežbala mnogo novincev. Vsled tega hoče Mala antanta najti kako podlago za priznanje te pravice.
Po prvem predlogu naj bi bila sklenjena obrambna pogodba med Malo antanto in Madžarsko. Ta predloga pa je Madžarska zavrgla, češ, da bi taka pogodba nasprotovala njenim zahtevam po premembi meja. Nato je Mala antanta predlagala Madžarski nenapadalno pogodbo, katero pa je Madžarska zavrnila, četudi je ta načrt zagovarjala Avstrija.
Sedanji položaj je naslednji: ako bo Madžarska zavrgla trianonsko pogodbo, tedaj jo bo tudi Mala antanta. Vsled tega pa ne bi nastale nikake senza-< ijonalne izpremembe, temveč bi bila opuščena mešana komisija, čije naloga je bila obravnavati razna vprašanja med Madžarsko in Malo antanto.
Cehoslovaška odobruje prizadevanje Avstrije, da si pridobi novih braniteljev za svojo neodvisnost in sicer s sodelovanjem podonavskih držav, zlasti še, ker se tako Nemčija kot Italija bojite sodelovanja podonavskih držav, kajti, če se zvežejo s kako pogodbo podonavske države, bo za nju nemogoče spletkariti med njimi posamezno. Nastala bo skupina podonavskih držav, ki bodo samostojno urejevale svoje zadeve, kar pač ne bo po godu ne Nemčiji, ne Italiji
'•Stiriietka stoji na teli dvel. piillagalt: na premogu in inteligenci. Oba >ta brezmejna."
(ioeringov govor je »-konti razpočil v navdušenju na 1
nemškimi /možnostmi.
IIKN DAY K. Pram« ja, !>. maja. — Tri francoske bojin ladje stoje tri milje od špan skega obrežja, da -prejmejo pol .-vojo varstvo parni ke. ki ' ožijo -J40H l>egnneev iz Bilbao. < >koli '»'KI begunceV j«' ž»' bilo prepeljanih v Franeijo. Angli j.i je v Biskajski zaliv po-lalu ruši lea Fearless in Folioimd da |H>maifata ščititi ladje z be gunei.
Tukaj se je izvedelo, da je general Franei-eo Franco zo pet pozval Bilbao, da <e pr« da. češ. da ne mara porušit: mesta.
MADRID, Špan-ka. «.». maja I
.— Vladne rute -u >«• - pomočji bombnih aeroplanov, tankov in « k|o|»tiih vlakov Ijnto hordi i roti faši-tom, ko >o pričel: močno protiofeiizivo pri Tole
e.u
Že več tednov sku^a republi kail-ka armada obkoliti nekda nje kraljevo mesto, ki s«» nalri-ja 4*> milj južno od .Madrida. Kaši-*i so Toledo zavzeli 27
VRŠE SE POGAJANJA Z
JONES * LAUGHLIN Corporation
PITTSBURGH, Pa., 1 l. maja. — Voditelji J. L. Lewisove kampanje za organiziranje jeklarskih delavcev čakajo na izid glasovanja delavcev pr Jones & Laughlin Steel Corporation v Aliquippa, Pa. in v Pittsburgh, Pa. Glasovanje se vrši v sredo in bo odločilo, ako bodo delavci v teh dveh tovarnah zastavkali, ako družba z unije na sklene pogodbe.
4tBogn smo hvaležni," j«* re-_ ke| <foering, 'Ma smo udobni-".ktobrsi	^voImnI,!:
ki najv<»ej«'ga Nemea sov, Adolfa Hitlerja!"
SRBI STRELJAJO HRVATE
je prejel os4cr ukor.
Tinli njen mož, ki je dobil odlikovanje v rdeei armadi, je bil odpnšeen, ker je priznal, da je-isin <luliovniške drn/ine, ]>a bo najbrže tudi z«»pet nameščen.
BEOGRAD, Jugoslavija, 11. maja. — Ker so «-e sovražno izrazili proti sedanji jugoslovanski vladi, je bilo ubitih šest starejši i kmetov in mnogo ranjenih, ko ljudje počeli Ru>iji. Šolski rav-j s« rfe vee pri staršev hrvat. <kniet-luitelj. ki je ueiteljico odslovil, ske s-trauke spopatllo z orožniki v neki va>i blizu Senja. <> stali so bili aretirani in vlada je odredila strogo preiskavo.
lvmet.j<», ki so pristaši dr. Vladimira Maeka. so se udele žili neke slovesnosti v vasi. Ko :.c se odpeljali z busi so peli prepoivedane politične ix.»smi ter so zasmehovali vlado niint-stivkega predsednika Stojadi-noviča.
Orožniki so jih vstavili in 7>ričeIo se je »pren?kanjo, tekom k-iterega so orožniki streljali na kmete.
Zuidersko jezero ni več slano.
AMST K KI) A M. 11 olan« 1 ska. 10. maja. — H i biči otokov Marken in Volem lam (bili uradno obveščeni, da je znanstvena preiskava dognala, da Zuidersko jezero, ki je več stoletij dajalo slani ke, ni .več slano.
Zuidersko jezero je bilo prej del Atlantika, pred leti pa so zgradili ob morju velik nasip in jezero ločili od morja. S tem je vlada liotcla dobiti več suhe zemlje za 'poljedelstvo in iio leta 1W»0 l>o merila ta jm> krajina 867 kvadratnih milj in bo moglo na njej živeti JI j tri milijone ljudi.
KRALJ BO VRNIL H0RTHY JU OBISK
RTM, Italija, 11. maja. — Italijanski kralj Viktor Emanuel bo vrnil obisk madžarskemu regentu admiralu Horthv-jii in bo 1!>. junija obiskal Budimpešto s kraljii*o Eie,,o in princeso Marijo.
Italijanska kraljciva ro<lovina bo ostala v Budimpešti tri • Uni.	i
N—
ga runa jo. ki j«* branila trdnja vo Aleazar v mestu.
J1KXDAYK, Francija. 10. maja. — Baski stavijo svoje upanje na obupno protioteiizi-\ o, da vstavijo prodiranje, ki je do vedlo fašiste do zadnje ehrambne črte pre<l Bilbaom.
Z, napadom jugovzhodno o<l Bilbao so se zopet polastili «i\eh hribov blizu Amorebiefe,
milj cmJ glavnega mesta.
V baskiške vrste prihaja na tisoče svežih vojakov, da pri čno močno protiofeuzivo. Ba skiška vlada je višjemu pojvelj stvu vzela vso oblast in postavila obrambni svet, ki bo vodil vse vojne operacije. Obrambnemu svetu načeluje predsed ni k Jose Aguirre.
Moški in ženske kopljejo stretske jarke izven mesta. — Vee sto žena koplje s krampi in lopatami jarke poleg mo-ski.h
Republikanski general, stab T.azanja, da je v bitki za Bilbao 10.000 Italijanov, nemški bombni aeroplani pa vodijo napade.
Ko so fašisll 3iivzeli 2'J.j0 čevljev ivisOko goro Sulluve, -so Ba^ki postavili novo obrambno črto. Iz Bilbao so prišle rezerve in aB^ki imajo baje dovolj aeroplanov in topov. l)ež je fašiste oviral pri naipadih in Baski so se ves čas utrjevali.
(reneral Km i Iio Mola je prepričan, da bo zmagal. V svojem zadnjem svarilu svetuje Baskom, da sprejmejo "katoliški mir", ki bo spoštoval ba-»kiške tradicije in kulturo v /novi španski drža*vi. Y nas-
Pre«lse<lnik oil bora za orga | !<izjieijo jeklarskih delavcev j I'hilip Murray se ne mara iz-1 laziti glede stavkarskega gla-sovanja in bo s«* prej imel konferenco priNlseiliiikom izvr-hevalnega odbora jeklarske «iružl»c II. K. Lew i som.
Akn pride do stavke, ledaj 1m» V njej .vdelcžellih	de
lav4-ev. Ta -tavka bo imela v«-iik vpliv na linijske delavee \ šiirih drugih veejih m-odvi-.lih družbah.
Krajevne unije pri Kepnblie Strel Corporation in Young-tow u Sheet and Tube 4'ompa mi -o •litje Murrayn pooblasti lo. da razšla.-i >tavk«». ak-»
TIRALNICA ZA POMOŽNEGA _Š E R1 F A
Middelton je dobil naročilo, da aretira svoje pomagače. — Sedanje bivališče pomožnih šerifov ni znano.
IIA If LAX, K v., 11. maja. -i'»oti bi\š«-mu pomožnemu i it*n Kranku Whiten j" hiU dvignjena »»bdolžba umora in
mi; zdi |n»trebuo. oIh- družbi M*lul/.ba -treljanja z nanieiioiit i.i-te hoteli p«p.lpi.a!i pog.» lb- ' "'»iti proti .tvema drugima poza kolektivna pogajanja z d- 1 n.ožnima šerifoma.
1j,v,.i	j Okrajni sodnik .Morri- Sa>-
Delavei pri Youngstown! -4,r j«' i/,lal tiralnice, na kat-Sheet in TuIm* Companv bodoh«" j- pri>»gel državni pravd-imeli v četrtek sejo, na'kater i '-k Bert Howard. Li-tine -o
b:»«I.....Iloeili o nadaljuih kora	vr^-ene šerifu Theodore
kih. del.ivei pri Kepublie r,,: H Middletouu, kateremu j-po ration pa bodo glasovali v >odnik ukazal, da obdolženec l< t<*.	j aretira.
Pri J. & L., Bethlehem Steel: White, ki je star okoli 41» let, Corporation in teli dveh tovar-!> obdoizen, da je vstrelil Beli i.ah je zaposlenih	de- 'netta Musicka, VJ let starega
laveitv in izdelajo skoro četrti .'sina Mai-halla Musieka, organe vsega jekla v Združenih dr-
žavah.
Te družin' niso sledile zgledu l nited Stat«»s St«*el ('orponi-tion in okoli 100 manjših neod visnih družb, ila bi podpisale pogcnlbo v. delavsko unijo.
sprotnem slučaju pa je zagro zil, <Ia bo porušil Bilbao.
BORDKAUX, Francija, 10. maja. — Trije francoski par-niki so pripeljali l!000 l»egun-itev iz Bilbao — žene. otroke i:> stare ljukli v Pauillac.
Križarka Krnile Bertin Ln drugih francoskih bojniii ladij je spremljalo pa mik čez Biskajski zaliv.
Tisoč beguncev je 1 >i 1«> na parili kn Ca rima re, na pa mikih Margaux in Chateau Palmer pa po f>00. V Pauillac je dospelo do sedaj 480(J španskih beguncev.
mzatorja t "nit. Mine Worker-. Fant je bil vstreljen, ko so februarja pomožni šerifi streljali skozi okno Mnsiekove hiše.
Druga olxlolzba proti White-ju je. da je streljal v stanovanje unijskega organizatorja Williama Klotza »v Wallin-Creek, Ky. Pod enakimi ob-Oolžbami sta tudi George Lee in Ben Unfhank in Middletou ima naročilo, <la ju aretira.
Imena teh treh pomožnih šerifov so bila pogosto imenovana tekom zasliševanja pred La Follettovim wlborom, ki je končal preiskavo pretekli te-<'«tn.
I "nt hank, čegar bivališče se-nntni odbor ni mogel dognati, je bil označen kot "glavni obcestni ubijalec'* med pomožnimi šerifi, ki so bili -v službi pvi Harlan County Coal Operators Asosciation kot stražniki pri rudiiikih.
PRINC BO POROČIL LOČENO ŽENO
STOCKHOLM. Švedska, 11. maja. — Princ Kari, nečak Kralja Gustava in brat pokojne belgijske kraljice Astride, je tretji član švedske kraljeve družine, da se bo odpovedal kraljevskim častem in se bo poročil iz ljubezni.
Kralj Gustav je kronskemu
svetu naznanil, da je princu dovolil, da se poroči z grofico Klzo a on Koscu, hčerjo ceremonija rja na kraljevem dvoru. Leda 19.'>."> je bila ločena od A golša von Rosena in ima ž l.jim tri otroke. Xoivesta je 7 iet starejša <xl ženina. Princ bo prevzel družinsko ime Bernard ot te.
——— ——■
New York, Wednesday, May 12, 1937
THE LARQE8T SLVVENP DAILY IN VJ93.
1 "Glas	Naroda"
CA Oorpocatfea)	
SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY	
1 Prank flaka*., .>Midont	L. Ilwfl lr, Trna.
of tb« corporation ud •t
ml ikovt
Ytfk Cttr, M. X.
GLAS N A BO D A
(Vato «1 the r«pl»>
■wy Dar Except Sundays ud Holidays
celo leto T«Ut as Aawlko la Kanado .....................$6.00
Pol lots •••••••••••••••••••• (3.00
Četrt lota..................ILBO
Za Now York sa erio loto	07.00
Za pol lota...................$3.60
Za loocematTo aa eeJo lato ...... 17.00
Za pol leta....................fS.SC
BabociipUoo Yearly $6.00
DoplaS brca podplat In oaeOooatt se ne prloMufeJo. Denar naj aa Magorol! PoMlatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da «a wa tndl prejteje bi v al J Me naznani, da hitreje najdemo naalovnika.
Adrntlwaeot on A:
"Glas Naroda" l»haja vsaki dan IzrsemBl nedelj ln pranikor
""O LAS NARODA". 216 W. 18th Street. Now T ark. N. f.
Telephone: CHelsea 3—1242
Iz Slovenije.
V STISKI JE ZAZGAL | pod noodoljivo silo. Splošna
ALI BO KOMPROMIS GLEDE SODIŠČA?
Tri mesece zatem, ko j«' predsednik Roosevelt stavil preiPlog 7Jti jMMiilajenje in povečanje najvišjega sodišča, je cela zadava >e vedno v rokah senatnega jn-tičnega odbora.
Prav nir lie izulcda, kot da l»o odbor priporočil predlog v njegovi iprvotn-i obliki.
Stavljenih je bilo več kompromisnih predlogov, mesto da bi bilo število •"•laimv najvišjega sodišea premenjeno z ozi-rom na to, koliko sodnikov bo hotelo odstopiti, ko dosežejo svoje sedemdeseto leto.
Med nekaterimi kompromisnimi predlogi so tudi na slednji:
1.	Povečati število sodnikov na enajst ali petnajst z ne katerimi omejitvami predsednikovega iinenoivanja za nova mesta.
2.	Zahteva, da mora vsak sodnik odMopki. ko dopolni 70. ali 75. leto svoje starosti. Ta postava bi morala biti vključena kot dodatek v ustavi-
.'i. Prepove«lati sedanjemu najvišjemu sodišču, da bi razveljavilo postavo z manj kot šestimi glasovi proti trem ali 7 proti 2.
4. Kongresu naj bo podeljena pravica, da preglasuje in prevlada razsodbo nadsodišča.
Četudi predsednik jnstičnega oldbora, senator Ashurst vstraja pri tem, da je predsednikov predlog predložen kongresu v svoji prvotni obliki, vendar opazovalci mislijo, da lx> v tem dosežen kak kompromis.
PRISELJEVANJE
Od leta Ic>20 do 1930 je prišlo v Združene države nad štiri milijone tujcev. Od leta I'KIO do 11)37 jih je prišlo manj kot pol miljona in skoro ravno toliko jih je odšlo iz dežele.
Kvote za naseljuvanje so manjše, kot kdaj poprej, toda injcev pride manj, kot pa znašajo kvote za [posamezne narode. Kvota za zadnje poslovno leto je znašala 153,774. novih -naseljencev pa ni prišlo niti 37,000.
Te podatke posnemamo Iz poročila nadomestnega nasel-niškega komisarja Edwanda .J. Shaughnessva'. 44Ob koncu desetletja," pravi Shaughnessy, "bo tujec primeroma zelo redka prikazen.''
Shauglmessv |>a želi <l<vc prc-membi v naselil iš-ki postavi: postavo, ki olajšuje deportacijo tujih zločincev, prodajalcev 0-mamljivih sredstev, tihotapcev in ljudi, ki nosijo nepostavno orožje. Na drugi strani pa zeli, da ostanejo v deželi tujci, ki so se (V manjši meri pregrešili proti kaki ameriški postavi, posebno oni, 'ki imajo v svoji družini ameriške državljane.
Upamo, da kongres »sprejel oboje, kar svetuje Shaughnessy.
Kongres pa naj bi zopet dovoljeval pribežališče politic 31 i m beguncem, (ki so bili (prisiljeni zl>ežati iz svoje domovine. V času, ko je potrebovala Amerika tuje .delavce, da so gradili ceste in železnice ter delali v ruklnikih, tedaj je bila dežela ponosna, da je dovoljevala preganjanim pribežališče.
I11 ravno zadnje čase je pribežalo, sicer nepostavno, v Ameriko mnogo beguncev, ker jim je zaradi političnega nazi-ranja v diktatorski domoivinj pretila smrt ali pa dolgoletni zapor. Taki naj ne l>odo deportirani. temveč jim naj bo dovoljeno bivanje v Združenih državah.
SVOJO HISO
Zgribančen, prav čedno kmečko napravljen, plešast, je stopil pred mali "senat posestnik Janez Golob, doma iz Palovč pri Kamniku. Posinluje hišico in nekaj njiv. Tarejo ga težave, stiske in dolgovi. Z velikim naporom preživlja družino. Y hlevu redi eno kravo, da daje družini potrebno mleko. Janez Golob je bil obtožen zlocinstva prevare ]h> C 340 k. z., češ, da je 25. februarja letos v Palovčah podnetil ogenj V hiši, ki je do tal pogorela z gospodarskim poslopjem vred, da bi tako prišel do zavarovalnine v znesku 10,000 Din. Golob je že orožnikom in nato v preiskavi odkrito priznal očitano mu dejanje.
44'Priznateje senatni pred. | sednik vprašal obtoženca, ki je v pretrganih stavkih, nekoliko jecljaj*, »c odgovarjal: "Kes je. Zažgal sem. Velika revščina je pri na»s." Predsednik: ^Velika nevarnost je bila, da bi cela vas do tal pogorela. Sedaj ste ob zavarovalnino, hišo in še v kriminal pridete/* Obtoženec: 44Prosim inilnKt!" Predsednik: 44Prišli ste na orožniš-ko postajo in javili, da je vam neznanec zažgal hišo. Vse o-kolnosti pji so govorile proti temu in ste nato orožnikom priznali.*' Goreti je začelo okoli 1. ponoči. Ogenj je obtoženec podtaknil najprej v šupi. kjer je zažgal snop slame. .Vato se je vlegel spat. Svoj namen požiga je celo razodel svoji ženi, ki ga je od naklepa odgovarjala in mu celo branila. Ženi je govoril: "Zažgal bom, ker ni druge pomoči.** Bil je v velikih denarnih stiskah. Upniki so nanj pritiskali, pa je računal, da bo lahko dolgove kril z zavarovalnino in da mu bodo sosedje pomagali postaviti novo hišo.
Državni tožilec je predlagal strogo kazen, utemeljujoč, da je treba požige iz koristnijubja, ki se močno množe, najstrožje kaznovati. Branilec je pledi-ral za milostno, oduosno za o-prostilno sodbo, ker je Golob storil dejanje v veliki stiski
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, co iahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista n* pošiljamo.
gospodarska kriza je njega naj liuje zajela. Janez Golob je bil ol>sojen zaradi zločina prevare na 4 mesece stroge ječe. V kazen se mu v šteje preiskovalni zapor od 25. februarja naprej. Sodišče je upoštevalo vse olajševalne okolnosti. zlasti odkrito priznanje in veliko stisko. Drugače določa zakon kazen za
tak zl.H in ,lo 10 let ječe, toda	videčnik, doma iz Cad-
sodršče je Šlo na najnižjo kazen. ramft pr} Oplotnici. Služila je
c.mMrfcTm.ft n.¥i-< v kavarni "Corso." Komisija DVE SMRTNI Nt- j«, ugotovila, «la je Terezija Vi-
SREČI	dečntk prav za prav moški, pa
25. aprila so bili ljudje na i«4 P<> lastni krivdi živela kot postaji pri Devici Mariji venska. Stanovala je v Medu-Poljn priče žalostnega dogmi-1ličevi ulici v kletnem stanova-ka. Brivski vajenec je skočil'"j" in zadnje mesece je bila iz di*večega vlaka tragično smrt.
Na večerni vhrk. ki odpelje iz Ljubljane proti Zidanemu mostu, je vstopil ob 18.20 v Ljubljani 17-letni brivski vaje-11 njenega telesa so čisto moške, nee Jakob Šerer. doma iz Xo-: j«' močan, nekoliko klju-vega Vrba-a. pri brivskem' kast. čelo visoko, obrvi goste mojstru pri Devici Mariji v j in zaraščene. Razen tega so se Poiju pa se je učil brivske obr- \ poznali Videčnikovi na obrazu
HUDA NESREČA NA VERDU
V Lenarčiče v i opekami na Verdu pri Vrhniki se ji* 24. aprila jwpohlne pripetila huda nesreča. Pod vagonček je padel 17-letni delavec Fran Lam-)h» iz Zaplane. ki mu je kolo va-gorrnka strlo desno nogo v stopalu. Prvo pomoč je ranjencu nudil vrhniški zdravnik dr. Klopec. ki je dal poklicati ri-š«'_ valni avto iz Ljubljane. Laui]>e je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico.
VLOM V 2UPNISCE
V noč i 21. aprila je bilo vlomljeno v žmpnišiV v Mavčičah.'
in našel | brez službe. Obesila se je v svoji sobici. Cim jo je policijski zdravnik zagledal, je govoril: 44Saj to ni ženska, to je vendar moški.'* In res oblike
ti. V Ljubljani je vstopil v vlak z mislijo, da se vlak v Polju ustavlja, kakor je bilo to prej običajno, ni pa vedel, da je železniška direkcija postanek tega vlaka zaradi posebnega rezervnega vlaka ukinila.
sledovi goste brade. Bila je pa gladko obrita. Roke in noge je imela precej velike, še da
leč ne ženske temveč čfisto moš- ^jer sta spala župnik in nji
Peter Zgaga
Pruvijo, da ae ženskam dobro godi.
Kakor se vzame. Takale cn-krcna mastna go.^iodična imn • io^ii za joti in za piti in tudi va\ tobak ji ne manjka denar ja. Zato ni činlno, če je njena obleka precej pomanjkljiva.
ZUpnrst-e Vlomilec je prišel v notranjost skozi okno. iz katerega je iztrgal omrežje. Najprej <e je oglasil v jedilni shrambi, kjer se je obložil s svinjskim mesom in mastjo. Tudi klobase so mu prav prišle. V kleti je iskal pijače, pa je ni bilo. Nato je preiskal vse sobe in odpiral predale, če bi našel kaj denarja ali dragocenosti. 1'kradcl je samokres in nmuicijo, srebrnr: verižico iu posteljno perilo. Odnesel je tudi cerkveno skrinjico z zadnji čas nabranim denarjem. Popoldne je neka ženska našla prazno skrinjico, ku-halnico in velik cepin. Sobam,
Nekateri baptistov^ki duhovniki so .začeli pridigovati, kaj naj ljudje jedo.
1'pati je, «la boilo imeli s i svojimi pridigami vee uspeha, kot so ga imeli, ko so pridigo-vali ljudem, kaj morajo piti.
ke, pa tudi prsni kos kaže na moškega. Njeno sestro je globoko pretresla vest, ko je zve-
VideČ, d:-, vlak drvi mimo po-1 dela. da je Terezija moški. Te-staje, je postal zavoljo tega ne- rezrja ima več bratov, ki so
povsem normalno razviti. Ob njenem rojstvu pa niso točno
malo zbegan, tako da je sprva mislil, da se pelje z brzovlakom ki se ustavlja šele v Zidanem mostu. S to mislijo v s«*bi se !<• pognal iz vlaka, upajoč, da
gova sestra, se uzmovič ni približal. Vse kaže. da so mu bile razmere v župnišču prav dobro poznane.
vedeli, ali je priŠei na svet deček ali deklica. (V bi bili poklicali zdravnika, bi otroka
se mu pri skoku ne more niče-, lahko pozneje operirali in Tesar pripetiti. Nepremišljeno j režija bi bila normalen moški, dejanje, izvršeno v trenotni ^ega pa niso storili. Ko so zbeganosti, je bilo usodno. Pri župniikaa v Cadramu. ki pa je padcu iz vlaka je priletel na-1 že davno umrl, vprašali, kako ravnost na glavo, pri bil si je;l><> otrok krščen, je odgovoril, lobanjo in si zlomil levico. "Bil! da ga bo krstil kot deklico, da ie na mestu mrtev. Orožniki,! bo lažje živel na svetu, fini ki »"o bili obveščeni o žalostne-i bolj se je otrok razvijal, t<-m
Ta tako, oni drugače.
—	Poročila se bom, — pra-M žeie-'ka. — ker hočem spoznati življenji- in njegove tajne.
—	Poročil se bom. — pravi te.oški, —'ker sem »e naveličal življenja.
*
Toliko >e piše o napredku, da se člofvek nehote vpraša, kaj je pruvzaprmv napredek, oziroma kaj smatra Amerik-i-nee za napredek.
Odgovor na to je lahak.
A meri kanec >matra za napredek vse, kar je več kot šestdeset milj na uro.
mu dogodka, so dali truplo nesrečneža prepeljati v mrtvašnico. obenem pa so sporočili nesrečo mladega vajenca njegovim sta rišem v Novi Vrbas.
35 LET JE ŽIVELA KOT MOŠKI
V Zagrebu si je 2.1. aprila končala življenje .'»5-letna Te-
POMAGA ŠPANSKIM REPUBLIKANCEM
Blizu Daruva se pogfeza zemlja.
V okolici Daruvara v Slavoniji so ljudje čutili zelo močan potres. Pri vasi Donja Vrijes-kft ee je njiva v cVbeegu dveh o-ralov znižala za kakšnih 15 metrov. Na tem zemlji^u je bila zasajena akacija, ki je bi* la selo visoka, sedaj pa je izginila v zemljo. Kmetje se boje, da m bo zemlja Se dalje pogrevala. PogTMcnjeno zemljišče izgleda kakor bazen za kap&lisoe.
Ljudje se zbirajo okoli udrle zemlje in gledajo ta čudež pri-rode. Iz razpokline vonja po žveplu. V neposredni bližini tega zemeljskega udora je šola in pa druge hiše. Kmetje pazijo, da se ne bi zemlja še tlaljc odirala. V okolici 10 km tega pa so pričele pokati ceste in pota ter so postale nesposobne za promet.
bolj so se kazali znaki moškega spola. Terezija je zaradi tega zelo trpela, živela je sama zase in nikamor ni hodila.
Pred meseci <e je sprla v kavarni "Coiso" z nekim nameščencem in zato je odpovedala stu-žbo. Obračala se je tudi na zdravnike, ki so ji pa izjavili, da bi bila operacija prepozna, in da ne more postati poj»olen mošk:, kakor bi bila lahko postal. če bi jo bili pravočasno operirali. Sestra jo je sicer tolažila, pa ni nič pomagalo, nesrečna Terezija je šla prostovoljno v smrt. Zapustila je poslovilno pismo, v katerem pravi, da gre prostovoljno v smrt. Zdravnika je prosila, da bi ji dal strupa, in ker ga ni dobila, je sklenila poiskati izhod iz obupnega položaja v smrti.
Iz Jugoslavije.
2eno vrgel v Savo.
V	Beogradu so oblasti aretirale ladjarja Gjura Ciglariča, ki ga je nekdo videl, kako je vrgel svojo ž eon z ladje — vlačilca — v Savo. Oiglarič se je s svojo ženo na ladji tepci, nato pa ji je pahnil v Savo. Priča je hotela pomagati nesrečni ženi. toda bil je že mrak in ji ni bilo več pomoči ter je nesreč niča utonila. Oblasti so našle na ladji krvavo sekiro ter zato domnevajo, da je nasilnež svojo ženo najprej udaril s sekiro, nato pa jo pahnil v vodo.
Strašen roparski umor.
V	Sibinju pri Slav. Brodu sta živeli dve precej premožni ženski. O eni so pripovedovali, .da nosi denar v vročici, obešeni z vrvico okrog vratu. Ta je šla te dni zvečer v hlev, da po molze kravo. Ker je dolgo'je pa jajce!" časa ni bilo nazaj, je njena to- " "Tukajle!" je vzkliknil pro-varišica, ki je bila bolna, opo- tl<sor h| potegnil jajce iz že-zonla sosede, ki so jo šli iskat. |>a 4-Zato s(4 mi jt. tako ,-.mlno
Največja amerikanska tvor niča klobukov je nalepila velikanske letake z naslednjo 'sebi no:
"Klobuki znamke Smithson son so najboljša!"
"Charlie Chaplin nosi stalno klobuke našega izdelka!"
Naslednjega dne -o brali pod temi letaki naslednji pripis konkurenčne tovarne:
44Zato se Chaplinu smej.» ves svet!!!!"
Profesor Požgeekaj je bil strašno pozabi ji v in raztresen mož. Nekega dne je rekel služkinji, ko se je vrnila domov:
4*Micka, poglejte, ali je jajce, ki sem ga prejic postavil na šledilnik že kuhano!"
Micka je inlšla v kuhinjo in pritekla neznansko razburjena nazaj:
44Jojmene, gospod profesor. \ loncu se kuha vaša ura! Kje
Našli so jo v hlevu zaklano in zakopano v steljo. Zločina so osumili ilve osebi, ki so ju zaprli.
DENARNE POS1LJATVE
Denarn» nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Ž» t 2.55_______Din.	1M
$ 5.0«_______Din.	!N
_____Din.	SM
_____Din.	590
9 7.20 $11.70 $23.00 S4SJ0
Din. 1000 Din. 2000
V ITALIJO
Za
S 6.50 $ 12.25 S 30.00 S 57.00 $112.50 $167.50
___________ iJr 100
__________ Lir 200
__Ur 500
_______Ur 1000
_______Ur 2000
__________ Lir
ffff« 8K CEN K SEDAJ H1TUO MENJAJO -BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI UOR1 ALI DOLI
Sa h^Mih vetjih mokn kot tC«*J
Brali feroUujoM to MJto moje.
t dinarjih aH
OCLSSUJIE M "GLAS NARODA
Irski katoliški duhovnik Rev. Miehael O'Flanagan je priAtd v Ameriko, da deluje za pomoč španski republiki. Časnikarskim poročevalcem je rekel, da bo na Španskem več k toličkega duha, ako bo tam postavljena demokratska niada.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH ■t« IMlS
M
trn k»t*ilo t Bw— ItL. $15^-
,$4L2S
Pr«tMuilk <lnM ▼ sta
i ■ »— krajn teplaaH. t HoUrJlh.
VCJNA NAKAZILA IZVRdOJCMO PO CABLE LETTEB ZA PRISTOJBINO $L—
3LOVENIC PUBLISHmG COMPANY wGUs Narod«99
K wfcsr Ittfc (9TKEBT	MBW TOB, N. I.
zdelo, da ura ne bije, ko sem
jo položil na uho!"
*
Francka je povedala prijateljici Ančki, da odpotuje s .svojo mamo za pet tednov v kopališče.
Ančka se je zavzela: 4 4 Jo j,
potem sta pa zelo umazani!" *
44 Učiteljica : 44Zakaj ima ži-rafa tako dolg vrat?"
Učenček: 44Najbrže zato, "ker je glava tako »visoko nasajena!"
*
Mož in žena sta se odpravljala na ples. Ona božansko lepa, on pa precej pohlovne L-x>r-te.
Bila je krasna in zapeljiva v plesni obleki. No, pa saj sami veste, kakšne so moderne plesne obleke.
Naenkrat se je ulilo kakor iz Škafa. Ker sta živela izven mesta, je bilo treba telefonirati po taiksi.
Telefoniral je dvakrat, trikrat, petkrat, desetkra. Taksija pa ni bilo. Do »polnoči sta čakala, o polnoči pa pravi mož:
—• Zdaj je že prepozno. Bova pa doma ostala. Kar obleci se, pa pojdi srpat.
_L
_._ _
_
___________
' 1
m V LTT3
i i
9S
=====
New York, Wednesday, May 12, 1937
LARGEST ZLWENE VA1LT 777 Z7.R2.
H. KRM AX:
Nokaj jo zaškripalo v hiši. Slišal som popolnoma dobro. Zopet. Spodaj v jedilnici nekdo hodi. Zdaj jo zojn-t zaškripalo. Ali bi v-stal?
Ko bi mi lo glava ne bila težka; ta prekleta pijača . # . snopi. Nikoli vee, nikoli?
Lopov .je moral to zavohati, — pa misli . . .
Nak, samo ne zaspati!
U'boga moja glav«!
Vendar moram iti doli. Xe moreni kar ta.ko dopuščati, da bi vlamljaH v moje »stanovanje. Kaj bi rekla Ilza? Že vidim njen (Araa; vidim, kako se je vsa vzpela in kako me z viška sočutno meri.
Sove! Dvol>oj na pistole, na tri korake ruahilj«* — za pisal-uikom. Za pisalnrkom moreš vse! A ko bi moral v resni-ei izkazati ...
Moj Bog, v<a na>a srebrni-na, preproge, bronee!
VLOMILEC
krašeni |Mkštirski paliei vzviše i njegovi lačni otroci! L'boga nega: "Uo*poil! Kako ste jnog-lžena!
li brez moje vednosti in brez vednosti moje žene tukaj jesti V
In takoj sem vprašal, če si je inzen dveh zvežiijev, v kat-erili so se nahajale vso naše drago-eono>ti, napolnil tudi žepe.
Vlomilec samo odmnjc /. glavo in sp udari po žepih.
"Potem pa ven! Ampak skozi vrata!" sem dejal odločno in glasno.
Drhte je pobral svoje čevlje in so začel obuvati. Kako nerodno jih jo zavezoval! Se poštenih trakov nima nesrečnik!
Ali bi mu dal svoje . . .
» »
Se enkrat se drhte nagne, ]>ohcro krožnik z bobi. postavi j g« 1 v omaro in jo zapre.	zo.
Se danen mislim kako bi sej , ...	.....	rosicj
o i lo vse sriH-no konealn, ce ne! , ...
i-ii-i* -ii ! logodllo. bi velel jui lost nega m beilnegn.
jiogledn. s katerim j«* vlomilec!
Zdelo se je, da mu vino pri-ja. I'ost al je okretnejši. .Jedel je hitreje in hitreje. — Ilza se bo čudila mojemu teku.
I'a vendar sem storil dobro delo. Potepuhu se je obraz raz-
iiwCTiiiiiiiiiPwdiiiiiiiiiiiiiirMiill
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1937
ved ril. Tudi čelo so mi je ztle-lo višje nego preje. Motila me je samo brada okrog ustnic, ki >o bile razvlečene v porogljiv i ras meh.
Kajpada je bil moj gost zgodaj pu-ta! sirota. Odgojili so ga rodniki. Napačno ga napotili. Sam bi bil rad postal pevec, slaven in 1 Miga t. Tega mu niso dovolili. Imel je kra-eii glas. Si* si^hij bi ino-< Klklonil s«»ni. Zaradi II-fJetovo bi >e prestrašila.
* e je bilo mnogoka; Nihče ni maral vzeti v službo bivšega kaznjenca Nek«h", ko je bil lačen . . .
Cena
(i poštnino vred.
"Glas Naroda"
2X6 West 18th Street New York, N. Y.
Srečen strel.
Stokrat sem bil že rekel llzi, postavil krožnik v omat »la se morajo posebno zgornja Sem človek, ki more o«tro| Tstko -n tekli dm vi. M okna skrbno zapirati.	nastopati in se brezolizirtio po lakoto i:i sitostjo, delom in b<
Na oknih v pritličju ni že-j<taviti po robu v na jhujšem boleznih k rižev! 8tanuj<ino tli- ju. T'lovek sem celo, ki ljubi Im»j kaj skoraj docela sami! Povsem — biti mor< lahko
Zopet so za < kri pal a
•m neizprosen in
brez si ca. Toda bede
ne m<»-
doli moram. Saj se menda ne bojim. Ne vem. kaj je z menoj. Tako mi drhte kolena. Ah to pnikleto vino. Ne. še malo me ni strah. Ifeo ne zbudim.
Milno tega sem bil pital. da vlomilci nikdar ne napadejo človeka.
< 'isto tako vstanem s postelje. Bedasto, da lezi moj žef»-lii nož doli na pisalniku. Vsekakor bi bilo dobro, da vzamem s seboj kmko orožje. A razen Jlzine (m-stirske palice z zadnje maškarade nimam kaj drugega pri roki. Xi ravno videti posebno nevarna, ovita je z rožnatim trakom — vendar imam vsaj nekaj, nisem golih rok . . .
Previdno se odpravim po stopnicah. Kajpak je zaškripala ravno zadnja stopnica, in to močno. Takoj je nastala mrtva tišina. Nič se ni ganilo.
Xogo so me < »d nesle naprej po temnem hodniku. Nisem hotel prižgati luči. .Bolje je, da ne — tudi sem bil nekje bral. Izpostavljaš se nevarnosti, da te kdo ustreli. Ne, no, le ne luči. Bolje je, da no.
Morebiti je pa že odšel, sem si mislil, prodno sem krenil proti kuhinji.
Srce mi je tronotno zastalo. — Skozi priprta vrata je prihajala luč. T orej vendarle vlomilci! — Hitro sem si dal par nasvetov. Ostani miren! Nastopi krepko in odločno! Zavaruj si hrbet!
Zdaj pa naskočimo.
Ne vem, zakaj sem si vlomilce vedno predstavljal velike in močno. Tu pred menoj, pred odprto-kult in Tsko omaro, s«nli staro, sključeno č loveče. Na glavi ima par šoposivih las. Xa majavih kost«*h visi še povsem dobra, a prevelika obleka.
Noge tiče v ramenih noiro-vicali — čevlji stoje prod kn-liinj^kim oknom. Kajpak. Ilza ni bila zaprla zgornjega dela okna, opazim n tot reč vlomilca.
Siv, tttrujen rforaz mi jo zrl nasproti. V rokah jo držal zvrhan krožnik bobov. Zdaj postavi krofnik previdno mi tla poleg sol»o. Potom počasi vstane. Pr«l menoj stoji lopov, vlomilec, in ko ga tako osup-njen motrim, se raztegnejo njegova a kodrasto brado obrasče-na te£a v zlohoten, zmeden nasmeh.
"OoHpad!" sem dejal, kajti naJuprutii tej klavrni postavi sem se čatil vzlic višnjevi pa-jami in s rožnatim trakom o-
vrata. rem videti. Potem postanem
Iz Vilaiilban na Sardiniji po-: ločajo ta lo dogodek:
Zunaj hiš<' se je poti milimi nebom igral otročiček nekega! tamkajšnjega vaščana. Otroci-; ček je bil star že le Ki mesecev.! Naenkrat je izpod neba švignil! na tla velikanski orel, ki je! zgrabil otroka ter ga odnesel s seboj. K sreči je to takoj o-|Mizil oče, ki je skočil v liišo po puško ter je ustrelil za orlom, ko je bila ptica že .'»IMI m viso
1
-	. .	. ■»<» .1» »»JI««, inn u /.I >l>nF III t I3U'
laceii.M-m, prostostjo ni zaim- . ...	• . ,	..
,, . . . . . I KO. Oce	je tako sreeiio ustreli
rom. I n tem -e zma m >tirie i____ i	.	■ , . r>.
M . . ... . . .1 s kroglo, «la |e	orla zadel /i
majhni otroc;. \ si med dveini .. , •	~	i
, • i 4- »j .v 'val se je	začela	polagoma spu
in tremi leti. Potem t mi težo-i-v ..	.	, , -
ne
mehak. Pogleda na ImmIo
prenesem, v resnici — ne.
Kaj bi bilo to z bobi! Ali bi
se jih bil seda j Še kdo izmed ™	''' ' ,"JV"
» . .	• , .,	' '»da temu človeku
nas dotaknil: Ah ni bilo po- . . ..	..
.	... , • "lagati.
iKunoma naravno, da <em oeial* -
Ml	■ ■ tt
človeku:
na umrla. Zdaj mora najstarejši skrbeti za o<talc.
Mož ihti. <ianjen >r-m. Seveda je .losti t a k i 11 slučajev.
morem po-Kešit i morem njega, njegove bedno črvičke.
14Kar mirno sto lačni.''
In ali ni bilo naravno, da som vzel krožnik, ga ]N»stavil
. I ia\a sre<a, da ni vlomil pri
liti lMljeite, ee	. ...	.	1 .
1	'sosii njih vratih, kjer stannje
hi .
državni svetnik, inače
Pomagati morem.
......	.lutri ali pojntrišnj« 111 naj sc
na mizo, mu porinil stol m	mu: , . . 1
, . 1 ... • •	i zglasi pri meni. Na idem zj
se enkrat pomrdil, na.t jo,	do
čini trn
jim i upadlimi očmi.
seat i na tla ter med padanjem otroka ni izpustila iz krempljev. Ko je nazadnje padel o-rel na zemljo, je na tleh obležalo tudi malo <lete,,docela nepo-š kdo van o. Orel. ki je bil mrtev, je meril v krilih v Širino 2 m in 7a cm. Težak pa je bil celih 27 kilogramov.
aiij
LAKOTA NA KITAJSKEM.
la je
Tz Sanghaja poročajo,
.,	u..., ,,, .. /a nej-.,j tednov dela na vrtu.i v« likanska suša v prei rrwlovit-
ie molee motril S SVO-;t>__ • ,	• 1 1-	. . ,.	...
„-...:	i I oztieje lmmo videli.	|m deželi (V-Cuan porušila vse
Nikoli ne pozabim tistega na-j studence ter zamorila vse rast-
Nazadnje no morem dopusti- ]hi1 ugaslega pogleda tega člo-Jline. Ta dežela je bila nekdaj
ti. da bi kdo od lakote umrl. veka. ko sem mu zavil v papir silno rodovitna, toda nepr<*sta
Niti tedaj ne. ee prihaja kak«»r »»-tanek peč<-nke. "m mu stisnil ni domači l>oji in vojske, so to
sovražnik. To hi bil še v- čji v roko stotak za začetek. Še !e|»o deželo ' docela obubožali,
greli.	icukrat sem ira potapljal ]>o ra-.sedaj ]>a jo je š«- silna -uŠn uni-|
In dal sem se snočnjo mr/. mi in ira od<lovil.	čila. Ljndje umirajo, kar na
lo |Kvenko in kinih. CNd«» velik
kozan*c vina. K
h. Celo velik Ko sem hrupno zapiral his- ( fc'ine. Stotisočc lju<li je v tej de-[aj pa je. če na vrata, sem slišal, ka'ko se je želi. kateri nimajo sedaj dru-
gačne hrane kakor drevesno lubje, korenine, nekateri pa samo ilovico. Zato ni čudno čel
možakarja enkrat pošteno na- liho in nekako obotavljajo od-sitim! Jutri lahko porečem daljeval po vrtu. Uzi. da som bil ]»oiioči po-tal rtru.jen som >e vrnil v pos-
lačen.	tel jo. Ve- srečen sem trdo za-j umrje na de<ettisoče ljudi.
Kaj sploh pomeni sovražnik / sjkiI. Zo]K»t enkrat s«*m bil' Kitajske in inozemsko usta-Mar ne s d i tu pred menoj ne-: mogel pomagati, dati nekomu novo si prizadevajo, da bi stra-sn-čnik. ki -o ga vsi ljudje tepli inalo ljubezni in zaupanja. Šno ]>edo omilile. Toda to pri-in preganjali. Čim dalje «ra Na-hslnje jutro ine zbudi zadevanje je t- ž;tvno. ker jo zagledam. mlajši -e mi zdi Kaj Ilza.
ni najvt*č štirideset let -tarf Stala je pred mojo posteljo Nemara je tudi še mlajši. Ali in vpila:
ni morda preobložen z delom.' ''Vlomilci so pobrali vso src-fVz mero utrujen? Ali ga niso lunino in brone«. Prišli so sko-morehiti ljudje v <voji kruto- zi okno v kuhinji." sti prisilili, da jo ]»ostal to. kar Zares, povsem sem bil je. Ali ne jokajo morda doma zabil zapreti.
radi suše takozvana ".Modra reka" zadnje tedne tako upadla. da plovba po njej sedaj sploh ni mogoča. Tako po reki T»e morejo dovažati nobenega j živeža. Drugih prometnih sred-]H»-i«tev pa ni. vshnl česar morajo 'ljudje umirati lakoto
PO KONFERENCI PRI DELAVSKI TAJNICI
Na sliki so zastopniki industrije in delavcev po konferenci v uradu delavske tajnice Ml.-s Perkin-. Od levo na de-no so: William Green, predjednik AFL., Raymond Ingersoll. predsednik mestnega sveta v Brooklyn, X. Y., R. C. Whiting, predse^lnik Fuller Construction Co., delavska tajnica Miss Perkins, C. M. Wooley, predsednik Americau Radiator Co. in John L. Lewis, predsednik CIO.
KNJIGARNA
216 WEST 18th STREET
NARODA"
NEW YORK, N. Y.
i n . .
cm
AHVS NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trtla vez. LTil strani. Ona ..............1.40
Cf-tiu knji^u za Nvtuce in za ooe, ki so iiern-Sčiae zinožni.
AMERIKA IN AMERlKANCT. Spisat Rev. J.
M. Trunk. COS struni. Tnla vez. Cena......5.—
Opis {Hjsauipziiiti »Iržav; prtscljvvanie Slo-riMiifv: njihova društva in Uru^a Zkaruuoe ustanove. Bogato ilustrirano.
AKGIJC&KO Sl.OVKNSKO BKKII.O. SestarU dr.
F. J. Keru. Vezano. Cena ................2.—
BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena...........40
KOIH)fl DRŽAVLJANI naj narofe knjiiiro — "How to betom« s citizen of the United Stales".
STATES. V tej knjijri so vsa pojasnita in zakoni za naseljen«'. Cena ....................">0
ItRKZrOSEIAOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 struni. Cena.....35
CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal
M. Kuba j. Tr«hi vez. 75 strani. Cen?' ......1.20
V	knjijri Je slik ln eu zeuiljevia. Z—idovl-n:i in prJjr»ve<lke o naravnem ?tidua Kukrišnlb Je le malo na svetu.
DENAR. S|»i*<al dr. Kari Knjrllš.
strani. Cena .........................80
iH-narni problem Je zelo zapleten in težaven in jlu ni mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki uarodno-gosp'tdar-skl strokovnjak, je razširil svo4- delo tako. da ho služilo slehernemu kot orientaCni spis o denarju.
domaČi zdravnik. spi?at s. Kncipp. 240 str.
Broš. cena 1.25 Navodila slov i t etra župnika, ki je zdravil Daj-
različnejše bolezni z nuvadnlmi pri|H>močki. opis Itolezul. Slike.
DOMAČI ŽIVINO/PRAVNIK. Spisal Franjo Dolar. S slikami. 278 struni. Cena ..........1.23
DOMAČI ŽIV INOZD R A VNIK. s,»isal Franjo Du
lar. 27S strani. Cena tnla vez............. lJiO
broš.............
Zelo koristna knjiga za vsakega živii.orejea : opis raznih bolezni in zdravljenje; slike.
DO ORIIIDA DO BITOLJA. f« -»rani. Cena .70 Zanimiv potopis m slikami ♦««t!u krajev naše stare domoviue, ki so Slovencem le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisal R. Lenart. 143 utranl. S slikami. Cena .............................
GOSTILNE V STARI IJCBLJANI
51 strani. Cena ...........................go
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvez--« zgodovina slovenske prestollee.
IZ TAJNOST« PRIRODE. 83 >tn.nl. Cena .... .50 Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-«vu
IZBRANI SPISI £.A MLADINO. Spisal Franc
Levstik. IT-t) strani. Ceun ................ .90
Levstik. 2^0 strani. Csna broš.	ves. 1.19
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi ln drugi del obsegata 321 strani.
Ona: L Del .... JJ0----II. «>el ^0
Zemljepisni pregled ; natam'ui poti a t ki o prebivalstvo. gorah, rekah, poljedelstvu.
t
KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin llazinger, C4 strani. Cena trdovez----.50 Uroš.....
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... .30
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVA-
TOV IN SRBOV. 95 strani. Cena.........40
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1-25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. 50
KUBIČNA RAČUN1CA. Trda vez. 144 -tr. Cena .75 Navodila za IzraCunanJe okroglega, /ezane-ga in tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. »36 T.
Cen«...... «<0
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70
V	teh treh knjigah Je zbrauo vse Književno delo našega velikega kritika.	pisatelja In Jezikoslovca.
LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil za kuhinjo in tlom. Cena .... .50
MTSTERLJ DUŠE. Spinal dr. Franc Goestl. —
275 strani. Cena ............................
Razprava o blaznosti ln posledir^h pijančevanja.
MATERIJA In FNERGIJA Spisal dr. Lavo Čer-
melj. S slikami. \90 strani. Cena ..........1.23
Nauk o atomih, molekulih ln elektronih. Poljudno pisana razprava o i*«iea*jh moderne znanosti.
MLEKARSTVO. Spiaal Anion Pevc. S slikami.
168 strani. Cena ........................1-—
Knjiga sa mlekarje In ljubitelje mlekarstva
sploh.
NAJVEČJI SPISOV NIK. 150 strani. Cena---- .73
Knjiga vsebuje veliko ablrko ljubavnih ln Senilnih pisem.
NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... M Poljuden °ols najsevernejšega naroda na eve-to. uiegove iege ln navade.
NAŠA PRVA KNJIGA. Opisal Pavel Flere. 80
strani. Trda vez. Cena .................. «75
To Je nekak slovenski abeceduik, sestavljen po uzoreu ameriških učnih knjig s slikami Primerno za otroke, katere hočete n«,aeitl slovenskega pravopisa.
NASK ŠKODLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. opisal Fran Krjavec, jjt >ir;ini liro«. .40
VKIJKA SANJSKA KNJIGA. S sliknuit. 'JoC. strani. Cena ............................
SANJSKA KNJIGA. S slikami. U«) slrani. Cena .60
OB 50-LETN1CI DR. JANEZA EV. KREKA —
1*4 strani. Cena ..........................
Napisano v spoiuiu možu. ki je prvi med nami usjm*šiio propagiral veliko idejo jugo-slovan>iva.
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vr>ti 7« stavbno, umetno in strojno ključavničarstvu ter žele-zoli varstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJ Alt. Trije deli:	141. -Irani. Cena mehko vez.
Cona vezane
Poljuden ln uatančen opis (slkritja novega sveta. Spis si- vita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih.
PRAVILA ZA OLIKO. 14J strani. Cena ......
Nasveti In navodila, kako se je trvba obnašati v družbi.
30
.60
.65
PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE
Spisal dr. F. Ve!»er. ."lil strani. Cena	.70
Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se l.oče seznaniti z glavnimi er.aini sodobne filozofije.
Kl'SKS REALIZEM. Spisal dr. Ivau Prijatelj.
413 strani. Cena ..........................
V	knjigi S4i opisani pretlhodnikl in Idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje.
SLOVENSKA KUHARICA. S M. T. XallnSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. 728 strani, lepo trdo ve/ana. Cena ..................0.—
STANLEY V AFRIKI. 122 struni. Cena ...... J»0
Doživljaji slavnega raziskovalca, ki ie prvi raziskal 'črni kontinent**.
SPOMINI. (Spisal Jože Lnvtižar.) ^43 »trani.
Cena......1.59
V	tej knjKl obuja naš znani i>otopl*ee župnik l.avtlž.ir spomine na »vojn brezštevilna jo-toranja.
SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZ-BOLJSATI IDME. TRAVNIKE IN VKTOVT5
Cena hn»š..........................50
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 7!«» in 233 strani. Trda vez. Cena 3.—'
SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Fellcita Kalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 72S strani, slike. Cena trdo vezano 6.—
SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45
V	knjigi je nad Sešteto najvažnejših kuharskih na to«lil.
UMNI ČEBELAR. Spisal Frank l^ikmayer, 1G8
strani. Cena trd«, vez......80 Broš......60
Vse |»odrobnosti o g«»jeuju čel»el, prehrani in o čelielnakili: slik«-.
UMNI KMETOVALEC. Spisal Frane PovRe.
Cena broš.........................
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber.
35'J strani. Cena ........................1.50
VCŠČILNA KNJIŽICA, »i strani. Cena ...... 38
Zbirka roščilnih listov in i>esmlc k godovom, novemu letu in drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... M
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL —
ion strani. Cena ........................ M
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 strani. Cena .........................
V	prvi knjigi so i«smi in basni, d očim ga nam Je v drusi knjltd pre<lstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govornik«, glasbenika in časnikarja.
VODNIKOVA PRATIKA za leU 1927. 128 str.
Cen*.........50
Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. ,
VODNIKI IN PREROKI. 128 utranl. Cena .... M Knjipt je izšta v založbi Vodnikove družbe
ter vsebnje življenjepise mot. k* so s svojim delom privedU slovenski narod I« anlenjstva ▼ svobodo.'
ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. M
Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporo&klh kozakov.
ZDRAVILNA ŽEL1ŠČA. 62 strani. Cena ...... M
V	knjižici najdeS v lepem redn omenjeno vae. kar potrebuješ, da si obran 15 in po^-^rll svoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH. SRBIH IN HRVATIH. 137 stran L Gena.... 130 Znamenito delo nagega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V knjigi Je 67 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........Ltt
Higijena doma in ▼ šoli. opu bolezni pri mladini.
WL
New York, Wednesday, May 12, 1937
TWB ZJR&EBT 9UDWWB fTAlLT TW T7J9J9.
Ilk*
I J ROMAN
ga mala Veša
ROMAN IZ ŽIVLJENJA O^O ZA "(LAS NARODA" PRIREDIL: I. H. t
I*
3 4
3CL
Moj zdravnik, dr. 1 Ionian Ti bo vse natančno povedal. Ve vse. Mnogo hvaležnosti sem mu dolžna. On in njegova žena sta bilu zelo dobra za Deso bi za mene. Ima tudi zadnji naslov mojega moža. Ali moj Kari še živi ? Ne verjamem. kajti drugače bi se zopet vrnil k nam, ki so mu bili .najljubši na svetu in katerim pomeni vse.
In če ]M»ložim v skledieo tehtnice svoje sofee in svoje bo-iočiue, v dingo pa svojo srečo — sklcdica sreče prav gotovo iii lažja. Zato se nad njim ne hudujeni, ker je vedno moral slediti demonu v svojih prsih. lu ker sem občutila tako ve-iiko sreeo, zato se tudi ne prit oznjem, da bi ostala večno. Saj nam je dal Bi»g apomiit —- —"
Ludvik položi pismo; nejasno zvodene črke pred njegovimi očmi. Kaj vse je mogel brati v/, teh vrstali svoje sestre!
In večji j »ostanejo nji »gov i očitki, tla je mogoče pod vplivom >voje žene in vsled svoje velike zaposlenosti sestro skoro )H>]H>lnonia izgubil iz spomina. In tako lahko bi ji bil olajšal življenje!
V borbi proti malariji.
Ali je bil komar eden izmed cev. < »ije
vzrokov propada stare Grške in Rima? Zgodovinarji nam pravijo, da je vsled i>ostopuega ra'Apasenja malarije velik del sredozemskega prebivalstva o-stal preveč oslabljen, da bi imel zadosti energije za uspešno delo, samo-obranibo in eivilizirani napredek. Ker ni bil v stanu premagat i malarije, je bil sam premagan od prodirajočih barbarskih narodov.
Dandanes v naši sami deželi se je malarija vdomačiJa v gotove mpasu južnih držav med ObuUužanimi kmeti-uajemniki. Leta 1930 je ta bolezen počasi
p r«• p l eč u j e d i 11 a n je. Pariško zelenilo ali drugi strupi se tudi lahko rabijo, ako ne morejo drugače škodovati. Olje in strupi si* razlivajo iz brizgalnice, ki je tako majhna, da jo delavec lahko nosi na hrbtu, ali pa večja, ki se postavlja na čolnih.
Nekatere reke se morejo zalagati z ribami, kajti mlade ribe rade požirajo komarj«*ve 11 črnke. Ta tretja metoda pa je mogoča le tedaj, ako niso od padki in druge -meti tako onesnažile vodo, da bi ribe pomrle v njej.
Države, ki so najbolj priza-
4* Ne boni te razočaral, moja draga!" si misli v žalosti in bol« «»ti, '4 tvojega otroka bom imel, kot bi bila moja lastna li«"i.'* jarj ja premaga. Znamo, da neka vrsta komarjev — takozva-
2. POGLAVJE.
zagrabila več kot milijon žrtev. dete. so: Virginia, o. Carolina
Te niso umrli!--vsaj večinoma Ovorgia. Florida. Alabama,
ne. Marveč životarijo nadalje brezdušno in topo. Ali moderna znanost zna, kako naj se ma
Poraženi fašistični vodja' _
Ali misliš iti ven, Otilija? Danes nisem prišel o pra-
Malarijo je najlažje co je komar še v sto-
ni anopheles mosquito, ki se za-reja v močvirnastih krajih, je
vem ea-u V	j sredstvo, ki prenaša to bolezen
Vitki, elegantni mladi gospod postoji )>ri vratih, ko vidi;1,a sestro s klobukom in suknjo sloneti ob pisalni mizi in brati pobijati, brzojavko.
"Da, rTor-t moram iti. Nekaj minut pa imam še časa — za cigaret««." Gospa Otilija se obrne k svojemu bratu — 44 prosim, pes luži se." |M)kaže na malo kmlilno mizo, na kateri je bilo vse potrebno. Ko zgane in odloži brzojavko, si tudi sama prižge cigareto.
44Kako lejm izgledaš," pravi brat ter jo ogleduje. 44prav ahko hi ti izbrisal deset let in bi te sodil petindvajset let — kot lira t t i morem to reči brez prilizovanja.*'
"Misliš?"
Zadovoljno se smeje v nasproti viseče ogledalo, iz katerega se ji -meje nasproti pikantno temni obraz s tajinstveno žarevimi očmi in nh-čimi ustnicami.
44(V rečem jaz, Otilija! Meni že moreš verjeti! Tn kako si zu|»ct oblečena, tudi čudovito Iojki!"
INr/orno ogh^lnje krasno obleko svoje sestre.
"Tvoj ljubi mož pa je moral zelo globoko j»oseči v žep."
Z naglim j »ogledom ošvigne svojega brata in nejevoljno -e ji skrčijo goste, temne oforvi — razumela je globlji pomen njegovih lwsed.
Kratko pripomni, ko položi cigareto na krožnik in zapne suknjo nad obleko: "Žal, da ti danes ne morem ]>omagati, ker M»m dance sama krat'ka na denarju."
('ez obraz barona Horsta Froli»berga se naglo razlije rdečica. ker je občutil, da je sestra vedela, po kaj je JiHšel. S
Mississippi. Louisiana. Tennessee,' Kentucky, Missouri. Arkansas, Oklahoma. Texas. New M« \ieo, California in južni Illinois. V vsaki izmed teli držav je malarija resen zdravstveni problem v mnogih okrajih. WPA je prekopala 22,000 milj jarkov, da odtaka ."»40.000 akrov zarejali-č in na tak na-pinji jajčka ali ličinke. ALi zaj(--in obvaruje 14.000,0o0 oseb v tako borbo treba denarja in ile-1 t»»li državah.
lavcev in v mnogih krajih ni- l-Vderalno kampanjo proti so imeli ni enega ni drugih naf k^»m;iriein in malariji j.- zapo-raz]K>lago, dokler ni Works],via CWA in FKK.X jo je na-Pi-ogress Administracija pri-j daljevala, sedaj pa se izvaja poskočila na pomoč.	j lom 7(»4 WPA projektov, ki (Jeneralni zdravnik Thomas; stane jo $2(».Si:i.oon.
NEKAJ SPLOSNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ
.eon Degrelle, votli tel j bclgi >kili fašistov ji- l»il pri za« njih volitvah poražen.
I r pisrm. ki jili duliimo od rojakov, opazimo, da so še prnej V nejasnosti g'.ede potovanja. Večina onih, ki se borejo pridružiti t mi j ali anrmu izletu, misli, da »c morajo z isto grupo tudi vrniti. To ni pravilno. Izlete »e pripravi samo za tja in sicer zato, da Imajo rojaki priliko potovati skupno tja in imajo s tem vet zabave. Za nazaj »i pa vsak sam uredi, kdaj je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vela za dve leti. pa še vee, te je potrebno. Torej ima vsak izletnik eeli dve leti rasa /a ostali v domovini. Dalje ni potrebno, da bi se vrnil z ist*m paritikoni. ampak si sam izbere parnik, s katerim se bore vrniti, fe je pa slučajno razlika v reni. pa seveda dobi povrnjeno ali. obratno, doplača, ee izbere pamik, na katerem stane vožnja vet. Zahteva s* samo. tla izbere parnik od istr parobrodne družbe kot je bil parnik, s katerim je potoval tja.
Ameriški državljani dobe potne liste za dve leti. uedriavljani pa dobe potni list s;imo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. N »-državljani morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje, ki no izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki ima in priliko, da si svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, te imajo /.a to zadostne vzroke.
Vsi oni. ki so namenjeni leto« potovati v Mari kraj. naj si takoj /ajamčijo prostore, da ne bo prepo/no. Za meser junij fn julij m ie skoro vsi prostori oddani
Na parnikili. ki so debe'o tiskani, se vrše izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalen.
KRETA NJE PARNIKOV - SHIP NEWS
prisiljenim nasmehom pravi malomarno:
44Zdi se mi, tla je tudi pri tebi kroničen položaj. Kajti
:"e preteče ni teden--"
44Saj veš, da je moj mož zelo natančen in da mu moram
položiti račun za vsako marko--"
44Morala bi ga bolj nategniti!"
44Xe pozabi, da mama tudi mnogo zahteva. Zelo spretno moram ravnati, da ji morem izginiti njene pogosto ne prav majhne želje, od česar imaš tudi ti dobiček. Zaradi vaju moram spraviti marsikateri očitek." Pogleda na za-postno uro. "Oprosti, HorM, ako te sedaj vržem iz hiše. Pii moram iti, je že čas!"
4'Kam pa, če smem vprašati!"
*4tSaj vendar veš, da se vrne "Ludvik--"
4<0, saj res, s prirastkom družine! Čestitam! Pride saj brez bolečin," se smeje Horst. ('memo pravi sestra.
44Samo če se ne varaš! Bojim se, da bomo pod tem vsi morali trjM-ti. Ludvik je ves nor na tega otroka; saj tako i azvidim iz njegovega pisma. Preti seboj vidim vse neprijetnosti, saj za mene in moje otroke--"
44Ali greš k vlaku 44Seveda, grem po Ludvika!"
"Saj imaš š«. dovolj časa. Spremim te; kajti radoveden sem na vajinega novega otroka."
4'Tu*ti svoje neumne šale! Nisem razpoložena!*' Da bi -el y. njo, ji ni bilo ljubo; nesumljivo ga hoče odvrniti:
"Se v«*č stvari imam opraviti, Horst, predno grom na postajo."
44Saj imam dovolj časa, Otilija."
44 Da, xalihojf!" vzdih ne sestra. 4\V resnici želim, da bi že imel kako ]*>5teno službo."
44Ali tudi ti že sedaj pričenjaš tako kot moj zbadljivi svak--T"
44Kjer ima Ludvik prav, mu moram dati prav. Predlagam ti naslednje:	si bogato nevestJo, potem nam je vsem pomagano."
44Dobro, se bom potrudil." Samo ko bi Horst že enkrat šel! Prav gotovo že Vilko nestrpno čaka.
4 4 Tukaj si zažgi še eno cigareto--"
Otilija mu ponudi še skoro polno škatlico cigaret, ki jo vzame iz njene roke in jo vtakne v žep.
4 4 Ju tri si slovesno povafbljen na kosilo, da si moreš nagega novega družinskega člana dobro ogledati."
44To. bom napravil že danes! Saj grem s teboj na postajo." Otilija stisne ustnice; v slabo prikriti nejevolji vdari njena noga ob tla.
"Raj sem ti vendar rekla, Horst, da imam še več drugih npravil. Najprej morem k krjaou, da premerim obleko in tako dalje. Jutri pa bova mogla hodfti po mestu, ti pa mi bos pomagal izbrati klobuk."
Pri tem odpre svojo elegantno ročno torbico iz kačje kože in da bratu bankovce za deset mark, rekoč:
"Prosim, kupi za mamo nekaj konzerv — potem nima toliko dela s kuhanjem; to je za njo zelo naporno. Nekaj steklenic vina bo tudi rada imela. To je skoro moj zadnji gospodinjili denar, ki ti ga dam."
...	prihoda*«.;
Parran, načelnik federalnega zdravstvenega urada, izjavil je, da je kontrola malarije napredovala za 40 let vsled fede-ralnili reliefnih projektov. To kontrolno tlelo proti malariji, izvedeno od nezaposlcncev, je po njegovi trditvi 44imelo za uspeli tako znižanje bolezni in smrti vsletl malarije, da več kot otlvaga vse stroške."
V šestnajstih južnih državah ki so bile torišče anofeles komarja, vojska 50,000 reliefnih delavcev sedaj votli boH>o tam. kjer se komar rodi in pomnožil, je — v stoječih vodah močvir-jev.. v lokvah in ob plitvih zakotjih počasnih rek. Imamo dvoje metod napadanje. Stoječe vode se odtakajo potom jarkov in stari natrpani odtoki se izčiščajo. Komarjeva jajčka ne morejo dozorevati v tekočih vo-dali. Kjer se ta metoda ne zdi praktična, se površina votle polije s petrolejem.
Mladi komar, ko je vstopi-nji ličinke, ostaja pod vodno ffc»vr£ino in diha zrak skozi
Slučaji malarije se vsakih 7
let pomnožiijejo do stopnje pravcate epidemije. Leta 1 !>.'»<i je malarija d« segla svoj periodični višek razen v onih krajih, kjer so reliefni delavci vni-čili zarejali^ča. Manj slučajev malarije je bilo v delih držav New Mexxieo. (ieoriria. riri-nia, Mississippi in drugih prizadetih držav. Ta u-peh je znova vz-oodbudil borbo v mnogih krajih.
14. uiula :
lie tie France Europa T Bniii^o
v llavr
». oiaja :
Coute dl Savula v Genoa
lil. maja : Xiirinanilie Aianliattau
-0. djii ja: HiTengaria
v Havre v Llavre
v t'lierbourjr
Si. Junija: yutfii Mary
-(>. junija : lli-i v iit'Doa
v Cherbourg
7 71 JUGOSLAVIJE
BREMEN - EUROPA
llrzi vlak ob Rremen in Europa v Itrenimerliaven za jamči udobno p<itovanje do l..ll'l»UANE
Ali iiotujli* s priljubljenimi ekspresniuii parni ki:
C O L UJM B U S HANSA ^DEUTSCHLAND HAMBURG ^ NEW YORK
Izborne železniške zveze od Cherbourga. Bremena ali Hamburga.
1'oiua^ali vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali pretielitev vaših evropskih sorodnikov.
Za irojasnila. vprašajte K.Kalinga	ali
HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD
1*1. meja:
Hreui«-n r Bremen
'V. maja: Koma v Genoa
-Ti. maja : Ijifayette
v Havre
Jtj. msija :
CJuffii Mary
v Cherbourg
:'S. majn :
1'aris v Havre
>0. maja:
lieX V Gen<»a
1. Junija : Kil ropa
v Itreim-n
.!». junija:
NOKMAMME v 11.1% KK
Aipihatiia v Cherl^iurg Washington v Havre
junija : Vu!<-a uia
v Trst junija :
Queen .Mary v
I 'herbmirg
10. junija :
j Hrcnit-n v Bremen j 12. junija:
| Cbamplain v llavre I Con te rii Savola v Genoa
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je ta^vldno do fcdaj ln^ta plačano uaro^nlno. PrTa fitevilicH iiomeni uiem-, druga dan in tretja \*e. leto. Ifa. nam prihra-oi>« n' hitretmegH dela iu stroškov, Vas prosimo, da skušate Dan^čal-Do pinvo£asnc |M*ravuatL l'o31jite nan>Cuiuo aaravnost nam ali jo pa platajte na^uiu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed castopikov. kojih Imeua s» tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi d uge naselbine, kjer Je kaj našib rojakov naseljenih.
veČina teh zastopnikov oia v zalogi tldi koledarje in
frat1ke; ce ne jih pa za vas naboce. — z.\to obiščete zastopnika. če kaj potrebujete
Aquitania Norma ndie
Cherlwiurg I* a vre
18.	junija : Europa v Bremen
19.	junija:
lie de Franee v H^vre bekengaria v cherbourg Satiirnia v Irst
CALIFORN' 4:
San Francisco. Jacob LMiitala
•'O LOKA DO:
Pueblo, i'eter Cullg, ▲. Saftlč Walsenburg, M. J. Bavuk
INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič.
•LLINOIS: Chicago. J. Bevčič, J. Lakanlcb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cfc to,
ln IlUnoIs) Jotlet, Mary Bamblch La Sal le, J. Speli cb Ma»'outah. Frank Angnatla North Chicago, Jo« Zelen«
&I A ItT LAN D: Kltuniller. Fr.
Vodopirec
MICHIGAN:
Detroit. L. P lank ar
MINNESOTA: Chlsholm. Frank Goni« Ely. Jos. J. Pesbel Eveleth. Lonla Gonio Gilbert. Lonla Veasel Hlbblng, JoL.l Po v Se Vlrglna. Frank Hrratlcb
MONTANA: Roundup, If. If. Paniaa Washoe, L Champa
NEBRASKA:
1 Omaha. P. Brodorlck
NEW YORK: Gowanda, Karl Uttl« Valla.
OHIO:
Barberton, Frank Trona Cleveland, Anton Bobek, Cbas. Karl linger. Jacob Resnlk John Slanolk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Krvni« Youngs town, Anton KikeU )KEGON: Oregon City, Ore., J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Bessemer, John JevnikiLT
B rough ton, Anton Ipavoe Conemaugh, J. Brezovee
Coverdale In okolica, Mrs. Ivana Rupnik
Export. Louis Supantii Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math KirIb Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. T&uielJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John 2ust Pittsburgh In okolica, J. Pogačar lu Philip Progar
Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Bchlfret West Newton. Jooeph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. S»sk Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock 8prlnga, Lonla Diamond »lile. Joe RoUch
NASIM CITATELJEM ,10 jm,ijl,:
Manhattan v llavre
nuznanjt ino, <la >e nrcdnik C»I.	Mr. »Janez Tcrček,
naliaja na potovanju. o«l koder
•	»>» jutri prieel ohjaivljati utisc, ki jili ho dobil v -tiku in obee-»m vanju v. našimi rojaki, po«I •ia>lovoni 44I'eter Ziraira''.
Iz iVnnsvlvanije se b«» nato obrnil proti zapadli.
Nase čitatelje in posebno Še cenjene eitateljiee pa tudi opo-zarjania na novi roman "l'bo-.iia mala \'eša", ki smo ga pri-.'•« !i «lanes objavljati. Dan na .;in prejemamo priznanja /a
•	Omane, ki jili prinaša ''Cllns Xai-otla'*, se<laj pa lahkti rečemo, da tako lepega romana naši čitatelji še niso brali, kot je 4<ITlK)«pi mala Ve.ša".
Uredništvo.
junija : Bremen v Bremen I-afayette v Havre
r). junija: no KM .an D ie v havre aqlitania v chekbouvg
Washington v Havre
julija:
Conte «11 Savoia v G^noa Berengaria v Cherbourg Cbamplain v Havre B. julija:
Europa v Bremen 7. julija:
Queen Mary v Cherbourg !». lie de France v Ha vre :o. julija:
Vtilcania v Trst 1-1. Julija:
Normandle v llavre Aipdtania v Clierbourg Manhattan v Havre !7. Rev v Genoa
Bremen v Bremen -1. Julija:
Berengaria v Cherbourg
Zl. julija :
elropa v bremen
-'4. julija:
Satiirnia v Trst Cbamplain v llavre -S. julija :
Washington v na vre Qu«*en Mary v Cherliourg -O. Julija:
II«' «le Fran'-e v na vre 31. julija:
Conte «11 Savola v Genom
Za vsa pojasnila glede potnih listov. ren in drugih podrobnosti se obrnite na
POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA** 216 W\ 18th SU New York
Posebno-naj hite oni. ki nameravajo potovali meseca junija ali julija, kajti za ta dva mesera so na vseh parnikib skoro ie vse kabine oddane.
0PIAT1 DLtt NAK0DA'
Dvoboj dveh žensk zaradi moža.
V vasi Doroslovu pri Sombo-rn sta se dvoboje vali dve 1 ju- i bosuimu ženi in sicer Ruža in ■ Roza Hor\*at. Roža Horvat o vn I je opazila, da se Ruža preveč smuka okoli njenega moža. (V-prr.v sta se ol>e ženski vedno kre.a:ali, sta zahajali skupno v «lružbo. Tako sta se te dni na-pili v neki crostiliii ter odšli na to domov v spremstvu tambu-rašev. Pijani sta so domenili, da bosta z nožem poravnali svoje račune, f'ez nekaj časa se je Ruža pojavila na ulici, držee so za ol>raz ter t»-kla proti obrini. V dvohoju ji je nam-rtn" Roza odsekala nos. Pri a-retaciji je bila Roza pop«dnoma mirna ter je izjavila, da se j« le maščevala. Ruža je morala v bolnišnico, Roza pa v zapor.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj »II dobiti koga od tam, Je potrebno, da je poučen \ vseh stvareh. Vsled nale dolgoletne skuta je Vam zamoremo da I najboljta pojasnila ln tndi vso potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. »«U ee trn-opno obrnite na nas sa vsa pojasnila.
Mi preakrbinso vse. bodisi prošnje u po vrat n* dovoljenja, potni liste, vlieje in sploh vse, kar Je za potovanje potrebno v najhitrejšem tasu, in kar Je gla\no, za najmanjše stroškP.
Ncdriavljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenirka, ker se dobi iz Washington« povratno dovoljenje. RE-ENTRV PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila In zagotavljam« Vaa, da boste poceni In ndobne potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau)
216 West 18th Street
New York, N. Y.