LETO^VEABXL
TPS??» v

OLA8IU) SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Issoed 4tAl) erctpt 5u/i</syi aiu/ Holidsyi
r	chicago, ill. pondeuck n. maja (may> i»m stkv—number ns.
VILSON JE ZA ARMADO ČEZ PET MILJONOV MOŽ.
(Mg. 148) autkortasd ky the Aat e< On^r I,	PoaPIMoo ti ONlljl. DUnoia.
^HHHIHHP^PEii
VOJNEGA POSOJILA.
af Ite Preaident, A. S. Burleeoa, Poetmaater Onil
VOJNA DO ZMAGE, ARMADA BREZ MEJ!
ftka je dejal iem govoru v New Tortcu, ko T otvoril kampanjo sa Bdeči krit
WIL80N STOJI Z RUSIJO UKOR S FRANCIJO.
New York, N. Y. — Predsednik filson je včeraj v tem meatu o-tvoril kampanjo za drugI eklad Idečega križa sto miljonov dolarje* in v svojem govoru v opernem gledališču Metropolitan jo izjavil »pričo ogromne avdijen«e, ki je patlačila zadnji kotiček v velikem gledališču, da Združene države ne foinAjo nobenih mej v avojem na-penu izvojevati vojno je zmago.;
filson je dejal: "Slišal aem jnthm«!*, kl je rekel, da moralo postaviti na bojišče arkado I* miljonov mož. Zakaj bi ae o-aaajili samo na pet miljonov mož? Izročil aem kongresu, da naj ne Ma nobenih mej, kajti fagotov -lja aem, da kongraa hode, kakor Mano vai, da gre sleherna ladja, ti nora nositi vojake la potrebšči-aa, napolnjena a možmi in drngi-
aimditvi kolikor jih more ne-*H
Predsednik je rekel, da ao pred ami samo dve dolžnosti. Prva dolžnost je zmagati v tej vojni in ŠKfa dolžnost je, storiti vae, da 10 prvo dolžnost, izvršimo i, da pokažemo vao našo silo in na&c zmožnosti,' J je je rekel WUaiR» da so
ne bo"Wf v od določenega namena in ci-x neodkritoarčnimi mirovnimi
bami. v o> Z jasnim prepričanjem vidim, hoče sovražnik popustiti na salu v svrho, da dobi proetejšo na vzhodu. Vsaka ponudba, nanaša na ugodnosti na za-iu, se tiče neugodnosti na vz-lu. Jaz pa hočem »tati a Rusijo tako kakor a Francijo." besede predaednika ao izzvale ovacije v gledališču, da je prenehati nekaj minut z go-
AMERIŠKA FRONTA TRETJA PO VELIKOSTI.
Vojni tajnik Baker pravi, da zavzema ameriška črta adaj tretje meato na bojišču.
NEPRESTANO NARAŠČANJE.
Waahington, 19. maja. — Vojni tajnik Baker je včeraj informiral senatni odsek za vojaške zadeve, da ao ameriške čete v Franciji postale Že takp velik faktoz, da zdaj zavzemajo po velikoatl tretje me -sto na fronti Po številu milj, kakor so dolge bojne črte, imsjo Francozi največjo fronto, potem ao Angleži in tretji so zdaj Ame -ričani, ki ao že prekosili Belgijce; zadnji ao danes na četrtem mestu.
Baker je razodel senatnemu odseku natančno dolgoat ameriških črt in kraje, kjer ae nahajajo, toda te informacije Oatanejo tajne za javnoat. Povedano je le, da imajo ameriške čete štiri bojne črte in vrhutega se nahajajo v velikih vežbališčih nedaleč za angleško fronto. V uradnih poročilih za javnost bodo te Črte označene le: sekcija A, sekcija B itd.
Baker je tudi rekel, da se ameriške armade v Franciji neprestano množe z novimi kontigenti.
NEMŠKI MONOPOL STRT.
Waahington, D. 0. — Mltchell Palme r, varuh inozemske laatni-no, naznanja, da je aranžiral z or-
PROTI ULIČNEMU NASILJU. J
l^bnrgh, Pa. — V okrajni l«o obdržavali konfereneo sod *Wma* J. Ford, šerif WHliain ;H«bloek in državni pravdnik t Howard, da napravijo komičnemu nasilju. V zadnjem i«o prejeli šerif okraja Alleg-111 drugi krajevni uradnik! da se je nekaterih ljud: m blaznost, da ae lahko pod | | patriotizma znoaijo nad P žrtvami, jih povaljajo po i ki perju.
tožbe pridejo navadno, ko bo nezakonita dejanja še iavr
■ji« radi tega je teiko izsledi
linvee.
* taka n«postavna dejanja ^ 'JO, jc šerif Haddock po-v kateri nagleša, da I veže vae polieijake in ob-W organe, da varujejo vaa-prebivalea in njegovo laet-I, Pfridva v okraju. V tej Pfivi, če kateri uradnik n "»■oje dolinoetl, ko je vl-1111 » katere oaobe valjali po ' P®rK da morajo lokalne I t^koj nastopiti z vao etro-| P^oti takemu uradnika.
["tUŠAMI lam m vb. I ► 8 TI
_ jroaa Kozunovina, ai jo ia-atujejo kožuhni baroni iz Lipako-ga v Združenih državah. Kožuho-vina je vredna voč miljonov dolarjev.
Izkupiček za kožuhovino izro-če blagajni. Dokler tukajšnji trgovci s kožuhovino ne izjavijo, toliko dolgujejo koluhovlnaklm baronom v Nemčiji, je nemogoče napraviti natančno ocenitev Kožuhovino. f
Pred vojno je morala skoraj vaaka kožica od živali na Lipsko, ki ao jo ujeli ameriški lovci, pre-en ao jo labko prodalL Zdaj je monopol atrt in v Ameriki se razvije nova induetrija.
PREISKAVA PROTI ŠILOK-STVU.
»a, D. O. — odkar pogrešajo zve ^ ,<'-ylope' za prevažanje »"da o nji ni daha ne
I tajnik Daniela je iz-
| "»oniartškl
da i____
•»matm effcielno. de
M^ljena.
RAZPRAVE O NOVI DAVČNI PREDLO«.
Kongres morda določi nove davfea prodno odide na počltnioe.
VIŠJI DAVEK NA PROFIT.
Waahlngton, D. O, - Pojavilo
se je nekaj novega v razpravi, kar odloči, če pride u«va davčna predloga pred kougree Še v teui zasedanju. Kougroanik Cortlejl Uull iz države Tennewe% maO proračunskega odseka in avtor postave za dohodninski davek, is pisal predsedniku Wilsoaiu, da svetuje v tem vprašanju. '
Mr. JIull je odklonil, da objavi pismo. V kongresniških krogih jc poznan kot zagovornik, da je davčna predloga rešena, preden pride čaa za pobiranje davk«. J? drugimi besedami bi rekli, da zavzema stališče, da se davčna predloga reši ie v tem zasedanju. Ne ujema se popolnoma a Kiteki-nom, vodjeui demokratične veČine v zbornici, in senatorjem Sim-monseui, predsednikom finančnega odseka.
Mr Kltchln pripravlja proračun, da konferira ob prvi priliki o njem in o davčni predlogi z za-kladniškim tajnikom. On ceni izdatke na $29,200,000,000.
Za armado $11,700,000,000, aa mornarico $1,500,000,000, za utrtk be ln težko topništvo $6,000,000J 000; za tranaportacijo ln ladijski odbor $3,000,000,000, sa poaojila zaveznikom $6,000,000,000 j sa druge vlsdne troške * 1,000,000,-000. Hodijo, da je »spustil $800,-000,000 za odplačevanje obresti od dolga.
On ceni prejemke do prlheduj^ ga 1. marca takole j
Obveznic $6,000,000,000, dolžni certifikati $7,000,000,000, različni dohodki $750,000,000.
Po neuradnih poročilih jo tretjega vojnega poeojUa podpiaanega aa 4,250.000,000.
NATANČNO POROČILO Al TA
D. 0. «r «eo-ficijelnih poročilih je bilo tretjega poaojila avobodo * podpisauegu za $4,250,000,000. Pravo poročilo bo objavljeno, šele prihodnji teden, toda splošna sodba jo, da je posojila podpiaanega več kot aa $4,000,000,000.
Ravnatelji vladne finančne korporeeije, ki bo razpolagala i $500,000,000, ao bili eaprieeženi ln takoj po priaegl ao se konstituirali iu izvolili Chariee 8. liaiullua predsednikom.
W11 liani P. Harvejr ls Kanaaa Oitjrja je bil imenovan kot, polj-aki zastopnik v narodni vojni delavaki odbor. Imenoval ga je Frank P. Walah, predsednik skupnega odbora, drugega poljskega aastopnika pa imenuje bivši jjredaednik Taft, kl je tudi predsednik skupnega odbora.
Jeklerski odbor Ameriškega šelesarskega ln jeklarakoga instituta in vojni induatrijalnl odbor sta zaključila na konferenci, da izvolita skupen odbor, ki pre« išče jeklareko induatrijo.
James A. Farrel, B. O. Orače, H. O. Dalton, J. A. Topplng in K. A. 8. Clarke zastopajo inštitut, J. t. Replogle pe saotopa vojni in-dustrijelni odbor.
SENAT USTAVIL REZOLUOI JO CHAMRERLAINA.
IRSKO-NEMŠKA ZAROTA.
500 IRCEV PRIJETIH.
Na Irskem se je kuhala nova revolta, katero )e angleška vlada pravočasno odkrila in zadušila. Nemško oroije je imelo pomagati. Voditelji deportirani.
USPEHI ANGLEŠKIH CET V PIKARDIJI.
Avatralaka Šote ao vaela Namoem postojanko in ujele MO maš. Topniška bitka se nadaluje.
MOV NAVAL PRIHAJA.
. -po. maja. — Vojni rtan je poročil sinoči, da ao av -rtraJake šala včeraj aaakočlle ta plrala na VlUo-anr-Anore
tom. aSf^^^bilcTuJoUMu Avstraloi ao vpleaUl S0 atrojnlh pušk. V oetalem je pološaj aa aa-gleškl fronti neapremenjen.
Paril, 10. maja—Zadnje nradno poročilo pravi, da rasen top niškaga bojevanja ni niš novega.
IiGttdom 30« DUtjSi ■	so
fumlM eroplaai -ttpfii!!1 Kant ln vzhodno ebrešie Anglije. Sovraš-nik ja lignbU štiri
Haahlngion, D. O. — Predacd-
JTmSSSf.
nik želi, da pride davčna predlo
Haag, 20. BMkJa. — Ig_____
virov javljajo, da m ja Avatrija H i ]|Bi%ačjl del Voj h
ga že v tam zasedanju na dnevni red, potem bo proračunski odsek izvršil to željo.
Mr. liull je dobro preštudiral davčno vprašanje. Bil je predsednik posebnega odbora, ki jO imel urediti dohodninski davek iu davek na nadprofit. On zagovarja, da ae povišata dohodninski davok u davek na uadprofit. Kavnotako zagovarja obdavčenje predmetov, kl služijo luksusu ali potrati. M. lull sodi, da se tem trem postav-kam v proračunu lahko doda še po ena miljarda dolarjev aH pa i c več.
Mnefleld, W. Va. — Trgovaka zbornica je pričela prclskovatlna obtožbo lokalne naborne komlsl-če je rea, da ao oe neksteri trgovci okoristili t objavi imenikov registrirancev, ki se Imajo priglaalti za vojaško službo. Ob-tošnica očiU, da ao nekateri trgov cl pritiskali z vsemi aredstvi, da vojaški novinci poravnajo dolgo-ve, preden oddidejo v armado. Nekteri trgovci ao eelo zamblll mezdo registrirancev.
Lokalna naborna komisijs vs-ed tega pojava ne objavi imeni novincev »dokler ne sede na
vlaku, ki JHi popelje ftčno taborišče.
v vešbeli-
VEUKA nr VAtNA VODNA POT ODPRTA.
^»S^iKibf
ga je država agr^lile s $1W,(W0, 000 med reko Hud^>n in V* ^ w odprU i**"1™**6"* Kanal bo služil Urkam, ki pra-vašajo blago. i r
Glavni del kanaU sledi d.loma staremu Troyskemu kanalu med Trovem in Boffalom bi je dolg
M. i
Kanal med je«en>u' """F
sartrffA--
Tork pe VH milj.
Transportni eksperti ^nljo, da
Ijejo po kanalik 10.000^00
s J* jI.« leta. ali loM« ton blaga v enem »e*«, »"
IS pol mil Jona leleptfk* vo«. - i >
to-
NOVI TOVARNI CA HAUBI OE SE ŠE VRŠE POOA-JANJA.
Waahington, D. 0, — V vojnem departuientu pravijo, da pogaja pja za gradnjo nove tovarne, ki t o zgradi Midvale Hteel koutpenl-a, da v nji Izvršuje naročila za opremnl department, še niso kon-čana. O projektu že vedno razpravljajo.
V tej tovarni bodo gradili tež ke havbice ki topove s kratkimi cevmi, kl služijo na bojišču in za obrambo obrežja. Nova tovarna >o spopolucvsls tovarno na otoku Neville, ki jo zgradi United 8ta-tea Hteel kmnpanlje ln V kateri bodo izdelovali težke topove z dol-gimi cevmi. Detajli o trošklh za zgradbo hafblčne tovarne nl«o znani, ravnotako se tudi ne ve, kje jo zgrade. Znano je tolike, *la bo najmanj 200 milj proč od obrežja. (leneralnl štab je določil to daljavo, da bo tovarna varim pred sovražnimi nspedl z mor J 4
poroča prelsksvo o produ1c< fJl letal In druge preiskava gloda voj. ne, je povzročila, da so se vodite-lji v senatu sporazumeli, da ne pride preje na dnevni red kot danea.
Prijatelji upreVe smatrajo U sporazum za zmago uprave in menijo, da končna akoija ne bo ne-prijaana napram predsedniku.
Predsednik ne naaprotuje preiskavi letal, saj «e sam odredil obširno preiskavo, lu imenoval zmožnega človeka, kl je celo njegov politični uaaprotuik, da vodi preiskavo.
Poročilo maujžine je podal se-nstu Thompson lz Kaneaaa. Hani manjšino pravijo, da je Chamber-lalnova resolucija" narodna mr-žiijaa propoztcije.
"Naklonjeni amo popolni preiskavi o situaciji letel," pravi po-ročllo majšiue, "toda pri tem o-pozerjamo na dejstvo, da je Ju-stični department, ki razpolaga a najboljšimi aredetvl, že na delu, In da je predaednlk ravnokar i-meao val Charles K. Hagheea, da pomaga, ker more odpraviti vaak čut iz političnih ali drugih vzrokov, ki dvomi, da prelskeva ne bo popolne.	^
Pred kongresnim konferenčnim odborom je zdaj poštna predloga, ko povišuje rucsdo poštnim usluŠ benceut. Med zakljiiikl kongres-ne zbornice ln senata so razlike in to je povzročilo, da Je morela predloga pred konferenčul od-bor, ki odpravi te rezllke.
MBZOODS V ERAKU.
na avstro
MO, Toit, M. T. - IteMJeneki
kapitan An t milo Resnatl je smrt-—	no ponesreči I z letalom Cepronl
2EJNI TATOVI PRIJSTI. Lv#f||	ko ^ f>u M čev
Dan vill«, ID. - Aretirali ao ^ u, XMuy0 j, p^dlo na tla
William BunklerjJe I« Indiana ^	B mo perotjo v tla »n
polisa na i»»>tošnieo, da je okra pftk|#rnUo Tako ^ prišel InfCI del za $2,400 žganja ln vina » £ ua lUoneti pod Utelo ln njegova
lune John KrosltU lz Tatovi so žgsnjs In vino pretočili U velikih sodov v n.anjšs, da so lahko plen naložili na evtomold-2 In odpeljsli- Hunklejr Je Imel tovariša v Tenv llautu, kl so mu pomagali pri tatvini.
Ckleago ia okollee: V torek ja •na la hladno Lahki padni vetrovi.
tefa ga je ubile
Neereča ae je beje d^odlls, ker je kapitan napravil hiter ln osek ovinek.
Kapitan je služil v bojih ob Ho-či in je bil petkrat ranjen
Horfotfc, Va. — Praporščak Cel vin (Vearley ae je uldl, ko >a pri sptA/anJu na tla zedel v a"»»> MO. Neagada se je dogodiU
London, 90. maja. — Po najnovejšem poročilu je mod aretira, nlmi Irskimi aarotnlki tudi grof Plunkatt, poslanec v angleškem parlamenta. V Dublinu jo bUo včeraj mirno. Močna vojaško do-te patmljirajo po meatu. 78 članov organizacije Sinn Poln jo to-lo včeraj daporUranih ia Kings-towna v Holyhead.
London, 19, maja. — V oflcljeb ulh poročilih a bojišča je noprenr. toma čitatl o nadaljevanju silovite topniške bitke, kl se še bP|t» tvojemu višku. Nemška artiltrl* Ja je zelo aktivna v Flandrl/ In ob reki Avre južnovzhoduo od A-anlenaa. Vso zadnjo noč so Nem-•1 bombardirali angleške poetojan-m od Olvenchya do Keboc(|ua, lar snačl, da bodo nedvomno odprli nove napada v okolišu Bethu-na. Mnenja ekspertov ao, da mora-o biti Nemei v tem času povsem »rlprsvljenl sa ponovitev ofenzive ln kar jih Ša aadržuja, je otogo še nestalno vreme. Po uajboljšlh nforuiaeljab so Nemci pripravili najmanj dvesto divizij ze novi naval. Najboljše nemška rezerve so stlačene v Klatidrijl na črti nava-dol proti raki Homme. Vrhovni mveljnlk zavezniških armad, Vanooske Čete ln njihovi sevezid-il pa pričakujejo brea strahu novega ud area.
Angleški vojni atan je poročal al noč i o dveh uspešnih nspadlh. •rvi je bil Izvršen zapadno od Morianeourta lu vzluidno od A -mieviss med rekama Homme In An-, Napadli so AvstrsM ln PO kratkem boju okuplrsl! nemško postojanko z dvajsetimi ujetniki, tfapadalel niao Iagubili niti enega la. Drugi napad j« bil blizu Hullueha v okolišu I*nae, kl aa je tudi dobro ebneeel.
Nemški generalni štab je poro. šal o silovitem boju može proti mo-šg v okolišu Moutdidlera iu pra' VI, da je bilo ujetih nOkaj Kreneo-
London, 19. maja. — A»|ležka vlada je pravočasno (Mikrila lu a Železno roko hitro zadošlla novo rovolto na Irskem, kl^je obetala biti ravno tako resus, sko no resnejša, kot je bils uataja v epomla-di leta 1916. Kakor je dokaaaao, ao Imelo v novi revoltl pomagali nemško čete, ki so se nameravale Izkrcati na irsko obrežje.
V potok Je izjavil Kdw. Kliort, glavni tajnik za Irsko v Imenu vi-eert^a, generala Frencha, da je odkrita nemška aarota na Irakem In pozval jo vse avaito Irce, da pomagajo potlačiti upor In premagati zaroto. Prišlo je na dan, da so bili ninogl Irei, predvaem vodi -tel JI rebelne organlaaolje fllmt Feln v zvezi a Nemčijo.
Včeraj ao pa preaenetlle javnoat nepričakovano aretaelie uaumlje -ulh zarotnikov, Ia Dubllna poro-9 bilo prijetih uajmauj Hlnn Feliia Med srett-rnulml zo profesor De Vaiera, predsednik aluufelnovoev bi po-slattev v angleškem parlamentu, A rt bar Orlffith, kateri je wtatio-vil Organizacijo Sinu Feln pred Atirinajstluil leti, grofica Markle-wlez, kl je dramatično flgurlrala v zadnji Irski ustajl, ln mnogi dru* gl promlnantnl Irei. Hsino v I >n bllnu Je aretiranih šeat slnnfeltiov-cevt eden je bil obstreljen, ko ae je branil. Večinoma ao jih aretira« II uevsoagodsj zjutraj, ko so bili obtoŠenel Že v posteljah.
Trda pest Anglije je prijela aa* rotnike tako naglo In sistematično, da je bil v Mik odpor nemogoč. (Je-ueral Freneh je včeraj Izjavil u • radno, da ja z aretaeljatnl zarotnikov raztrgana sveža a Nemčijo. Vsi eretiranel so v rokah vojaških oblasti In do mlaj še nI vlada po. vedala, kakšne korake bo storila iMipram njim. Med prijetimi Je mnoog takih, kl ao bili pomllošče-ut leta 1016, ko ao ae udeležili pr* ve rtvolte.
Vlada je |»o svojih oblastnikih zasegla velike mnoŠIno listin, privatnih pfcetn In drugih reč), kl do kazujejo, da je med robeli In nemško vlado eksiatlrala svesa.
Itasume aa, da so robeli iarablll kooakripcljo zs novo uatejo, tods še ss jim dokeže, ds ao hoteli na utopiti proti vlsdl s pomočjo Nem čl Je, bodo želi ostro obsodbo vue-ga demokratičnega avete.
Vraneoekl vojni alan Javlja o I ju tih topniških bojih ob reki Av-re in v ftempenijl Fren^oske pe Irulje ao ujele nekaj Nemcev med Lkslgnljem In Noyono«( Kov rs«-nik ja isgubll dve eropleim
Avstrijski napad aa goro Oerao
Rim, lt. maje. - Vojni sten po-
____ds ele všerej dve sovrainl
koloni s strojnimi pošksml la ognjemeti aapadll gore ('orno, tode sov rs še ik se je moral umakniti v veliki amešajavl Italljsnl ae vple nlU dve ofajeanota in oldrŽaH po-
" (Dsljs oa 1 str, L koL)
Moskvs, 19. majs. — Tukaj poročajo e puntu v nemških polkih v Wesenbe» gu ns Kstoaakem. Pan-
ta rji ao pobili več risalnikov. Kina-lu ao ps |»rlšle v We-enberg lojal ne Šele In prijele «00 puntarjevi deset mož je bile ustreljenih. Dra gi slučaj upore' je Isbruhnll v Dvlosku in upornim Nemoem mt pomagali ruski njetnlkl.
Ukrajina v vojnem ataajn.
I Oarik, 19 maj^, - "'Voeaii he Zriliiug' por.na.da obatojl v VM-j Ukrajini vojno atanje Preki sod Je rezglešen v Kijevu ln < Ideal.
fteneve, 19 maje. — Po najim. vejših v ant eh je isbraknila v U* krajini velike aateje prml Nam* rem In med Avrtro Nemrl ter a> stašl se vrle krvavi boji. Ostale vadijo Mvši Častniki stsre ruske



PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTE
lastnina slovenski nabodne popporks jgpmoti
Ceca egjaeov p>4n»foru, Bokoplai m m trašela.
Naročnina: Ztdmjeae Mit« (leve« Cbica«e) to	1*0,
m Uu rn.ll UU In TI« u tfi i—ra; Hrtfft in llMMHtf«	"
01. SO aa pillefa In 76c ia trt 12.26 m pol K*, li li m trt
šallj eaaept Sandar and J
tka HitmIi flartaaal Brarftt
Holidajs.
in diru desetih milj na uro. Deset milj! Danes vozi vlak 60 do 80 milj in kdo sploh kihne radi tega? Tisti pa, ki neverjetno majejo z glavami, če kdo reče, da bo bodoča zračna ladja letela tisoč milj na uro, naj se spomnejo na modrijane iz časov postnega voza.	*
Zračna pošta med New Yorkom in Washingtonom je komaj začetek. Pošta bo kmalu razširjena na ostala večja n potem na vsa manjša mesta v Ameriki. Pismo, oddano zjutraj v San Franciscu, farno dobili zvečer v Chicagu in sčasoma še prej in še prej. In zračna pošta je eden najmanjših, čeprav važnih pojavov sedanje vojne.
Plačaj!« dohodninski davek in pomagajte poraziti nemško in habsburško avtokracijo.
| Co plačate pravočasno dohodninski davek, bo kaj* zerja kmalu minila ošabnost ^^ ■ , ,.^ j

Zračna pošta.
Zadnji teden je bila odprta zračna pošta med New Yorkom in Washingtonom, glavnim mestom republike. Prvi poštni eroplan, ki je priletel na odrejeno mesto, je prinesel 5000 pisem in od tistega dneva poštni eroplan redno odnašajo in prinašajo pisma in druge pošiljatve med omenjenima dvema mestoma*	,
Navidezno je ta novica zelo majhna in neznatna v — današnjih dneh velikih dogodkov. Vpričo strašne drame, ki se .odigrava dan za dnem v Evropi, dair za dnem že četrto leto in nihče še ne ve, kdaj bo konec te drame, in vpričo dejstva, da ljudje niso več niti najmanj presenečeni, pa naj se pojavi na bojnem prizorišču ali kjerkoli na svetu še tsko velika in nepričakovana stvar — kdo se bo zmenil, če se raznese malenkostna vest, da je prvič v Ameriki uvedena zračna pošta?
Kdo ni čital dan za dnevom o naivnost neverjetni1 uspehih avijatike na bojnem polju? Drzoviti poleti nad sovražna mesto, fantastične bitke visoko v zraku med stoterimi letalci, neprecenljiva vrednost službe, ki jo opravljajo letalci VBčh armad v opazovanju gibanja na sovražni
■i
pe odpravljen aeie tedaj, Udar
mmIu odpravljeni razredi •
Dan je dan in noč je noč; voda je voda, M ogenj Ofri To so
elementi, ki jih je nemogoče zdru-
it i v harmonično celoto, -e
Kapitalizem in proletarijat ata faktorja, ki ,ii*ata popolnoma nudične interese deug od drugega. Eden stremi aa profilom, dru-gi za boljšimi življetmkimi pogoji.
If M* m • * *
i Jaz sem kapitalist; v mojih to-varnah dgU tiepŠe delavcev 12 ' dnevno. Moj dobiček znata v
miljonov vsako leto.
DOPISI.
o dokazu e bolj kakor
fronti in mnoga ^ruga dejstva v »vezi z jejo, da se je eroplan razvil v štirih letih ves čas poprej odkar eksistira. To je torej samo en dokaz poleg neštetih drugih, da js vojna na eni strani konstruktivna kolikor je na drugi strani destruktivna; kolikor je na sni strani uničenega in izgubljenega — in izgube so Krame, če upoštevamo samo izgubljena življenja, kar je najvažnejše — toliko zgradi, pridobi, izpopolni in nadomesti na drugi strani. Nikdar se ni človeški um toliko ukvarjal z novimi iznajdbami na polju tehnike, zdravilstva, elektricitete itd., kakor se ukvarja ravno danes oziroma ves ta čas odkar traja vojna. Razume se, da vse te iznajdbe in napenjanje možganov neštetih delavcev in ženijev so posvečene v prvi vrsti vojni, uničevanju. Mrzlična tekma med nasprotniki, kako bi prehiteli in ujeli drug drugega, kako bi nadvladah drug drugemu bojna , sredstva in pripomočke, je v teh časih nekpj čisto naravnega ; vojna je stimulirala nagon po novem, boljšem in popolnejšem. Resničen je pregovor: Potreba je mati iznajdb
Ampak vojna bo šla in iznajbe ter izpopolnosti bodo ostale. Vojna bo prenehala, absolutno mora prenehati nekega dne in z njo vred mora prenehati destrukcUa. Po vojni pride velika doba rekonstrukcije, doba graditve; kakor je danes ves svet ena sama velika delavnica za orožje, strelivo in neštevilne stroje, ki Blužijo uničevanju, tako bo po vojni vss svet ena sama velika delavnica, v kateri bodo popravljali, predelavali in gradili novo namesto uničenega. In tedaj bodo vsi pripomočki, ki danes služijo uničevanju, pomagali popraviti ali nadomestiti, kar so prej uiričili. Zopet se razume, da vse, kar je in še bo uničenega, ne bo nikdar nadomeščeno, ali v mnogih in mnogih ozirih se bo vojna naplačala.
Eroplan se je v tej vojni tako razvil in izpopolnil, da je najmanj za petdeset let bližje tista doba, ko bo ves osobni in tovorni promet v zraku. Komaj dve generaciji ol»stoje železnice, a že danes jih lahko smatramo za staro šaro. železnice bodo nekega prihodnjega dne — in vojna je pospešila prihod tega dne — ravno takšna staripska prikazen kakor je danes stari poštni voz, ki ga je vleklo dvoje konj. Takrat je pismo romalo od enega do drugega konca dežele toliko dni kolikor ur vzame danes z vlakom; eroplan bo skrajšal ta Čas na enako število minut Kdo je v časih poštnega vozu verjel, da bo mogoče priti is New Vorka v Chicago v osemnajstih urah? Ko je škripala prva lokomotiva v Ameriki iz Bostona v neko bližnje mestece, škripala ln ropotala kakor da vozijo par ton starega že-lezja po izglodanem kolovozu, so se ljudje smejali in stare ženice so se svečano zaklele, da se ne bodo nikdar vocile v "železni šajtrgi", kajti zgrozile so se, ko je nekdo omenil, ds bo "šajtrga" vozila deset milj na uro.« Modri starci in gtarke so takoj zaključile, da mora človek umreti v pišu
11 ■ 1 1 1 1"
Milivaukee. Wis. — V nedeljo
12. maja amo imeli priliko videti
tridejausko burko. "ZaniLerna trojica," ki nam jo je uprizoril dramatični odsek mladenifikega podpornega druitva Lilija.
Igralci so v splošnem le dovolj povoljno izvršili vvoje naloge. Le Škoda, da so bili nekateri nekoliko pretihi. Kar ae tiče kretenj igralcev, pa zasluži režišer igre popolno zaupnico.
Dvorana jc bila natlačena občinstva, da bi jo lahko primerjal a škatljico vžigalic. Za Uko prireditve je dvorana Harmonie neprimerna, ker je premajhna. Tudi eneiniate kulise nikakor ne odgovarjajo raznim premembam eob, .»ot jih zahteva igra
Dne 9. junija se vrši tu mani* festaoija vaeh tukajšnjih Slovanov v dokaz lojalnosti napram Združenim drŽavam v tej vojni. Za to priliko se vrše še velike priprave. Člani raznih slovanskih narodnosti ae zberejo v veliko po-vorko, nakar bodo odkorakali v dvorano Auditorium, kjer bodo nastopili razni govorniki. Kdo bo govoril za Slovence, bi še Bi sna. no; upam, da ne bo kakšen Vo£ njak aU Trošt, kajti tui za kako kraljevsko agi.««-go da mamifeatlramo. Be"3 Južni Slovani sa demoki da ž njo dokaŽemo Amei simpatije in hvaležnost, Minemo prištevati članom ške Unije.
Poročevalec.
Sešla sta se dva največja predr Htavnikafcvtokraeije Kari in Vi-J jem. "Vidiš, Kari,»ti nisi zmožen sam voditi svoje barke, zato je najboljše, da izročiš meni krmi? lo.'
I Kari je še mlad cesar, pa je yr-jel starejšemu Viljemu in mu izročil v varstvo staro habsburško
monarhijo.	t
e
■Potom novega dogovora je po stala Avstro-Ogrska del Nemčije Do sedaj je kazala vsaj navidezno samostojnost.
*
Nič se ne Čudite, če bomo v do* glednetn času videli v listih poro čila: "Pruski vojaki delajo red in mir na Češkem. Nekoliko nem ških polkov iz Nemčije je posla -nih na jug avstro-ogrske monarhije, da pomirijo uporne jugoalo -varake duhove."
a
Silna je ljubezen Nemčije do javnega miru. Vsepovsod ae čuti poklicano delati mir in red.
smo dalavei; ..delamo io plačo sedem daiv tednu
sa ma* tednu po dc
*	i 1 j_____ _____ -- m	i/ j a 12 k « j*
Šovinisem je neurt*-*
de. Šovinizem vzgaja naroda proti narodu.
demokracije je iBbali tla fTIatu nemu šovinnizmu. Na SV«.|U
nih večin in manjšin.
CPj Prsih
razmero tfezapgiej	1«
kriv T Gospodar, za katerega dela« mo, kaU)PJofU. .
Sledi itrajk,	še eden in
tako gre ta stvar naprej. To je ra* redni boj.
-.a 4 ** ,	r
Ko bodo odpravljeni vzroki, bo izginil razredni boj. Delavstvo ni vzrok razrednemu fcoju, nego si-stem profita.
e
Srečna Poljaka, Litvinaka, Ku-ronsks in Estonija. Dobile bodo peodvisnpst in ^mj^Jh vse te darove se imajo zahvaliti nemškemu kajzerju.
e
Zato pa so Slovenci v dosJ nai 'zato, da se da kočenkJ Nemcem avtonomija, če jo eahte vajo; če pa absolutno nočejo ia* ti ^ličeaSr skupnega s bodočo J„ goslavijo, nimajo Slovenci aih r proti, če si Kočevarji id*^" republikansko vladne fom,„ u »j okraj. To je staliiče pravi«, nosti. Mi ti priznamo pravic do življenja in zato nam ne prid* »iti najmanj v glavo, da bi ti ga hot« li na kak način kratiti. Če bo evJ lucijaki prope* močnejši kot ii ki te bo pomel s površine takega U koršen si danes, bo to krivda evo. lucijskega procesa, proti katere, iuu je uspešno upiranje nemogoč, kajU to je zakon narave; v tem alučaju ne bo nihče kriv tvoj« smrti, da bi se ga moglo po zako-nih narave obsoditi.
Odmevi.
Reakcionarna pruska zbornica dela podlago sa novo kriso v Nemčiji. Ljudstvo, zahteva raz -Širjenje volilne pravice. Buržoaz-ni poslanci pa so še vedno ntnaitja, da je masa dobra sa na bojišče ln tovarne, nima pa pravioe sodelo -vati v ustavodajnih zborih.
Reakcijonarna večina v pruski zbornici bo lahko pokopala predloga sa volilno reformo. To ve tudi kaneelar Hertling; toda on ve še nekoliko več: dejal je poslan eem, da ljudstvo ne bo vzelo kar takole hladnokrvno na znanje, če se mu odreče volilna pravica, pač pa utegne imeti odklonitev volil ne reforme prav resne posledice Res, bilo bi le skrajni čas, da bi nemško ljudstvo spoznalo, da se bori na bojiščih in vsepoveod edi; nole sa interese pruskega junker-stva, ne pa za svobodo nemškega cesarstva, kot mu junkerji dopo -vedujejo.
o
Litvinci mofajo sedaj plačan
svojo svobodo. To sahteva od nji|
kajzer Viljem. Nemčija je "oevd-
hodila" Litvinsko in zato pričal
kuje sedaj od nje, da ji bo pom
gala nadaljevati vojno ter pre
I a nase del vojnega bremena. "M
po milosti bo^ji.. cesar Nemčij
kralj pruski . . ." se pričenja
sarski proglas, s katerim se
"svoboda" Litvinski. Zakaj
zapiše Viljem še "Mi, po božji
ioati največji osvoboditelj člov<
stva, neskončni prijatelj narod
, ." Ena fraza semalitja ne
delala dosti razlike.
e
Na ruskih železnicah vlada „ večji nered in anarhija, pravi neko poročilo. To ni nova povest; na ruskih železnicah je tak uered, že v sistemu dolga leta; aedaj št je nered seveda še poaUbšal, kajti podpirajo ga rasne notranje in zunanje sile. Vedno je ložje razdirati kot gradit L tn aile, kl ovirajo mlado Rualjo pri gradnji njenega novega državnega sistema, so ogromne.
Chicaga je polna ljpbavnih sen-saclj "is višje drnjt*". Da je senzacija v tam alučaju v resnici, js treba umora. Večinoma ao žrtve moški, ki morajo^ti k pofribniku preje, kot so pa priČalovafi. j a
Kaj pa, če hi ženske nekolika pomislile; v vojnem čgsu amo. Nastalo je Is prav občutno po t mu tj • k .Ulje raznega materijala. N če bo
trajala vojna Is kaj dalj čaaa, ss ^ - - - t. . t bo kuialo opaailo pomanjkanja Nemčija ni brez štrajkov, daairav moških. Logika; Ne uničuj blaga, katerega nam primanjkuje
P Zadnje Čase se selo pogosto o-glalajo ljudje, ki vidijo največje gorje za človeštvo v razrednem boju. "Razredni boj je uničil Ru sijo. Ne aopustlmo ponavljanje ruskih razmer." S takimi argumenti nastopajo proti razrednemu boju. Carizem, fevdalizem in kaj-, serizem s pomočjo kapitalizma so sile, kl so sa gotovo dobo upropa-istlle Rusijo. Tudi revolucionarna vlade so delale napake. Predno se taki čini spoznajo sa napake, je stvar že Izvršena. Pri teli stvareh, ki so nove po svojem ustroju, ps naj si bo v induatriji ali drlame mu sistemu, se delajo te^niČtp pake, ln delajo se tudi pri preme njevanju državnega sistema. < o
liepo je, še sa. apelira pa ljud, stvo, naj opuatl rasredni boj. je pa to mogoče! Oompers in mno gi drogi delavski vodje so oblj^. bo vali, da ae sedaj v vojnem Ča.sn ne bodo vršili štrajki, nago ss bodo vsa nesporaaumljenja rešila kompromianim potom. Med tem p» J* čitaU dan na dan porofliU o it raj k ih, o boju mod delavstvom
ja v Angliji, dokler ni driava temeljito spnpienPa raamer. Tud
Včasih je dobra, če je človek
no je skoro vsa iaduatrija eedaj žr upravljana po vladi. Rtrajki bodo v Ameriki ag, dnevnem redu toli ko Čms, dokler vlada ae pre vsa
Jugoslovane so sve^ječasno tolažili s monarhijo kar z dveh atra-ni. Eno so jim Obljubo vali s Duna-a, drugo so pa gradili v Londonu n ns Krfu. Kajser je pri usUnov-janju novih monarhij pravi u-metnik in v tem o*iru je prekosil vse druge graditelje novih monar-
V svetovni sgpdovini je prišlo na prestol že vsepolno vladarjev zato, da eo bili drugi dan zopet odstavljeni. . Tudi Albaniji eo dali vladarja, ki se je brkko keeal že prvi teden svojega "vladanja" da je prevsel "težko" službo.
Narodi so se povspevali na površje in, potem propadali v proilo. sti, in ravno taki procesi v drugi-čnih oblikah valed drugačnih ru mer se bodo dogajali tudi v ha dočnosti. Vse življenje na zeinljl in v vesoljetvu je boj uature.H e
Rimski papež priporoča katoli škim vernikom, naj molijo za mii 29. junija na dan sv. Petra. Taki apele je mr. stolica že vežjtrat u dajala, toda končno je papež po skušal napraviti mir potoni Kroji ga posredovanja; ker ne ni posrt do ven je ofcneslo, se je treba vrnit zopet k molitvam.
Za vsličanatva *ieljn pregovor Danes meni, jutri tobi . . . , Junkerji in avstrijski vsenemci pozivajo vlado, naj zatre gibanje
znan po
škem fanatizmu, je kričal v av atrijem državnem pboru: "Samo nekaj slovenskih odvetnikov je tfobacroesiti, pa bo takoj miri" o
Avstrijska vlada je ta Malikov nasvet že pr^je vestno izvajala. .Saj še nismo nozabili, ds so v državnem sboru praytli, da je poginilo pod roko vladnih rabljev o-koli 30 tisoč ljudi samo v Galiciji in na Češkem. Toda miru to ni prineslo, pač pa ravno narobe. Staro je ^ pravilo, da sila rodi protisilo. Malik ni tako neumen, .da bi ne vedql tega, toda on veruje v pravico močnejšega.
V svojem proglasu pravi papc da je napravil vse, da ae oidra vojne razmere, k,i,pa ponujajo i vedno hujše. V VpJeQI a|N>,u ^ papež aledeče befpde, ki jih je b je govoril kralj Johosfat : "0 j »pod bog naših očetov, vladar it (ljeetev in narodov. Ti vsebuj vso moč in silo; nihče ae ti ue a re upirati V avojih težavah uj jemo k tehi in ti nas boš cul in a rešil. O, gospod bog, mi ne vem kaj storiti, zato eoračamo »n oči k tebi. "
l^r ssfB iaa^uejtt kot U, te imam pravico pretepati, če mi nisi pokoren; ubogaj in izpolnuj moje 'Ukazal ga vprašuj, sakaj, jnio, nego smatral, da vse, kar m, je dAro hi prav. To je avtokracije, pravic^ moč-
# • I
Od j»četka sgtfdorine člove-atva je v^lopra^ cU Una
vw vsega sacet-iaamsi^B sila ia proti-

Ne
cprotieMa je bila
ra, spreminjam značaj orsav, od-stavljala vladarja, ustvarjala republike, odpravljala tlako, pod Žlgala raSBftdai boj in
o
Ne sila, katere ee poslužuje av-Htrijeka višina kamarUa g nroji-
mlE&M
jSmitk

vraain jo uuurv, n jv < iu>r»	* i* » • .J»
grof ; tudi je dobro, če ima kake. ™ vse važnejše industrije v svojo
l*hko se pridiga o pogubonoe
sa meaaral^rga kralja za ista. Ta
prav rad pritrdi grof Minotto, kl je obdolžon Ipijonale v pHlog
Nemčiji. Ko bi on ne bil sat ma- nih vplivih nerednega boja. U nji
«nr«kega kralja, M bil le najbrle hko ae apelira na delavatvo in ks interniran. Sedaj pa mora vlada pltallsem, naj živita v prijatelj
iti «kozi dolge pravniške proeear, Če hoče priti do Avega temu gre-Ifu. __rodni boj
stvu. rridige moti razrednemu dmgih nja§aw» mesto, ki boju so etait toliko čaaa kot rak lovatt toUko vst
■■pPHpBBjr'- :} ■
Papež priporoča človeštvu I v boga in njegovo dobn ljivost, ki je ž njo že tolikstaj rešil človefttvo. > • <. * Papež želi mir; kdo gs »ploh ^ želi t Morda nekoliko špekak tov, toda masa ljudstva je via mir, toda bo sa vsak mir. Kaji ga šeli, toda mir po njegovih željah pomeni suženjstvo u veštvo. In kajser trdi, du »nemško orožje srečo na boji kar ja snemanje, da je bog t goviml armadami. To je Viljta tisočkrat ponovil. , e
Morda tii ne bilo napačno, bog poslal nekaj korov angeij ki H kot v svetopisemskih čsi leteli nad armadami sovražnik ter metali nanje strele, magsif jasnega nSba. Ampak doba ivi pisemskih časov je minila. R*«l tako doba Ukratnega orožja, Obstajalo največ iz sulic in MJ
Nobena država v sedanji w se ne sanaša na pomoč "od «tj", četudi se seminlja asi Ijajo izjave In proglasi, M ja previdnoat je na »až«
Igadstvo je še vedno toke frase je človeštvo skna ietja ponavljalo; v vssh* bojih se je obračalo s pfV* mi k bogu sa smago.
e
Nemški kaneefar grof Hertj groai pruski sborniri «
če ne sprejme volilne refonef
noslanee Ba posle<iire, »> ™ Uaelo predolgo «r
1 i luih reform aa Pn>«J° ' Nemčijo. Dejal j^ fcsMg Pruaija psktoaaja VoJ«i tem osiru sadnja »ed nar
Razredni boj bo Ašsv^ajfta
9 kaha- Jf še rea, — - . poba- katl zadnja, teds
prilašča to pravk"	u
sndnjdfcege volilne^ ^
I v ef^^
psrls^telj
rsAs
c i dam kaciiis i
ljencem, ljudem, kl no blU pre ganjeni valed krivice in 1«JU T Kdi tn kdaj jim bo dal sadovoljuvo in priznanje aa njihov narodni po aeaf
Nudimo vea tistim, ki m trpeli kot politične Irtve, hratako rok* t pomoč, da jim olajžamo ujilmve •orje.	v , ,„
Vae prispevke v ta namen p«ši< ljajte na uaslov: Ur. Viktor nik, Dalmatinova ceata, kancelari.
ja dr. Trilerja v Ujubljaui." . --
Bolna gospa: "obžalujem, go apod doktor, kor sem vas mora' U posveti Uko daleč."
Zdravnik; "No trudite ee tegi) niti omenjati, cenjena gospa; aicer pa moram obiskovati v Uj o« kolici že enega bolnika, pa lalikd ubijem dva ptiča a enim kamnom."	\
odbitih je bilo tndi ne-drogih ruanjžih napadov v
tih okoliših. Na črti ob Piavi ivrsžnik i/kubil tri eroplane. a.terdam, 1». maja. — £ Du-poročajo, da so nemške in £gnkš čete ua Italijanski j alružene pod enim povelj -
anatnoat in natan&no po v»«h ašmvntikih
m na»vstih. Da vam
ia oklraniti maraikako
upbavniAtvo
Angleške tedenske bffObe.
iondon, 19. maja. — Uradno potjo, da znašajo fegube angleške ade v pretočenem tednu 3», -»oL Od teb je 4655 mož ubi-črugi ao pa ranjeni in ujeti.
8LOVEN8KI ZDRAVNIK
■^"fantje
če nas zadene
torped-ohranlte HELM ARICE.
411—4111 Avenue
po naukih tal Izkušnjah župnika Knelppa. Pmpotrebna knjiga aa vaakMf*
pridobiU edin v je f obsege 64 atrani ki sUne 86
centov. Naroda ee prti MATH. PEZDIIt, P« O. Bsa >011, Pad^N V.
nuni
bolj 80 so bližali obi
ZAJEDAVCI
Spisal Irm
(Nadaljevanja.)
Plemeniti prsaec t nsalovom grofa — ki je navsezadnje la človek kekor naš Križnsr — je pred aU Urjera prisegel svoji nevesti zveetobo do »mrti, razumete, ds smrti. Nekaj tednov po poroki je ps apoznsl, da žena ne uatreza njegovim željam, ln ko je plačal potrebno avoto tieočakov, gs je višja cerkvena avtoriteta odvezala "dosmrtne zveetobo" in mu dovolila, ds ae loči od neljubljene žene. Siromak pa, ki je poleg eiromaštva že neumen, mors nositi križ nesrečnega zakona do groba, kajti pravila dansšnje enostranske in hinavske vzgoje zapovedujejo, ds epoznaž žensko ie le. po-tem, kadar ji pred akarjem priaežež doamrtno sveetobo. Ampak prirodni zakoni ae ne dajo pe-ititi; ljubezen med možem in ženo ne zaviai od poročne ceremonije, pe naj ee izvrši pred altnrjem sli v aodni dvorani. Zato vlada v epolnem življenju anarhija, fcinavščtns in lieemerstvo — zato ae pojavljajo in ae bodo še pojavljali v naših listih o-glssi pod naslovom "Kje eta" — zato eo reveži prešel, bogstinl in liajaki ps spoštovani gentle-insni.'1
Martin je izlival pivo vaee in zijal odprtih
ust.	■	•
Marica jc stala na drugem koncu bore in kazal* govorniku hrt»et, kakor ds gs ne mara poalu-Šati. V reanici je pa željno vlekla vsako b»edo ns uleea. Spomnila ae je evojega prihoda v Ameriko in v mialih je ponavljala Držaje ve besede: lfinavei ao, Uajaki in s zlatom založeni praaci 1...
Bregar je prižgal drugo emotko in jezno zagnal gorečo žveplenko pod baro
epomlad izvoljen Slovenec za
nika.	*
Martin je nategnil kapo na ušeea in odšel s srdom v aren.
Drugi dan je bila nedelja ki spodobilo ae je, ds gre Martin zopet k maši. Od tiatega usodnega dne, ko je prvič v avojem življenju izostal iz cerkve, je bH že psrkrst zanemaril nedeljo na ta način iz enosUvnega rszloga, ker ni mogel moliti in misliti ns grdo bolezen obenem. Tedsj so gs domeči gledali po strsni in dekla je mends nalašč rekJs, ds so jo vai allšsH, da zdrsv človek, kl lina vrhutega še čedno obleko, nima vzroka, ds ne bi šel v nedeljo v cerkev.
Čeprav je imel evoj pošteno plečsn aedež, je ostal zsdej in se naslonil ob zid. Prvič v svojem življenju je začutil, ds je nekako prisiljeno prišel v cerkev, kskor da so ga privlekliuns vrvi; zdelo ae mu je, da to ni tist* cerkev, kot je bila nekoč, kjer se je bil tolikokrat zastopil v blažen mir . . . kjer eo njegove ustnice enakomerno kakor po notah šepetale ato in atokrat že prešepeta-na molitvice, medtem ko eo njegove mieli počivale pri ženi v starem kraju . , . Ne, to ni bila več tista hiša miru in blažene hipnoze 1
Župnik ee je obrnil pred altarjem in začel govoriti. Njegov gl« je bil ubit in hripav, kakor ds prihaja iz bolnega grla. Prvič je bil to glas zopern Martinu in le a težavo gs je poslušal. Župnik je govoril o — nečietoeti ki o strešni kazni, ki raka nepoboljšljivo nečistnike na onem evetu. Martinu je bilo, kakor ds etoji z bosimi nogami na žerjavici. Kaj je prišlo župniku na misel t Čemu govoriti o nečistosti f Ali so morda vsi nečlstniki, ki hodijo v cerkev T . . . Plašno se je ozrl okrog sebe. Zraven njega je atal mož, ki je dišal po žganju in njegova euknja je bila popljuvane. Na drugi atrani ee je tiščala gruča fantinov, ki So mežikali med seboj in poželjivo streljali z očmi v
aljica Dagmar.
■ Spisal Ba
"Grd človek d, Držaj, grezno grd in pohuj^	i
Uivl Zato ne dobiš več pi"vord^imi'trakovi pa majhnem klobuflku; poleg poštan denar ne. Le glej, da ae hitro izkidaš iz ^ ^ ^ ^ apednjeitftr korenjak, ki je imel
mojega eahinal
"Dobro, Mike. Le pošeni me — pa ne aamo mene. Tudi druge poženi čez prag, vse poženi ki obdrži easo tiete, ki ai jih dobro privezal. Pa luč ugaeni, da boš v temi, kajti ti ee bojiš luči."
Krneč je gledal za odhajajočim Držajem in ae vplral s obema rokama v baro.
"Da, da, boja se, grdobe, hinavci! Lahko noč - hk — gospod Držaj."
Martin ja vrtel ča|o in v glavi mu je plesalo tiaoč miali. Gledal je Kruca, ki je slonel zraven njega in iakal utehe v žganju. Martin ai je v duhu slikal Krišnsrja in mučil ae ja, da napravi primero med obema. Gotovo je trezen človek in ženi ae je zaetudil mol — pijanec; ali morda ja — pa kaj T Kakšno pravico ima on opravičevati človeka, kl odpelje tujo ženof . . . Martin je nervozno otrasal glavo. Po ušcalh mu je brenčalo, kar je malo prej govoril Držaj iz s boleetjo v srcu ai je pritrdil, da ima mol prav. Mar nko veliki hinavci f AU jHi ni epoznal, odkar ga drži neereča za vrat T Zakaj ga zbedajo in goljufajo, daeiravno na proal nikogar nič saatonj in nikomur ni le storil nič lalegaf . . . Oj grdi ljudje! Tako lepi na zu
na stran nsgnjeno glsvo ln je mirno smrčal. Kaj to pomeni! . . . Nehote je Martin zapičil svoje o-či v župniks, in bil je prepričan, da je zadnji bolj bled in da ima črne obronke pod očmi. Kaj to pomenit . . . Spomnil ae je mnogih govoric, ki jih je sempatja elišal o župniku. Seveda ae * zsvedal, da bi bil velik greh verjeti teklm govoricam, toda opravljivci eo dokeaovsll, da je župnik tudi krvav pod kožo ln vrhutega je še eamoe... Predmet govoric pa nI bila aamo nesrečna kuharica r- Bog ji odpusti črna grehe! — bila je tndi .kar cela kopa drugih Magdalen in med njimi tudi žena spoštovanega salunarja . . . Zakaj torej pri-diguje o nečistosti f 0 tudi Martin je že elišal lej po doneče beeede: "Ne glejte name, kaj jaz delam, temveč poslušajte, kaj učim!" — TodaJKar tin nI bil zadovoljen. Ne, to ni več tiata h#a mi ru ln svete pobožnosti! . . . Župnik ve. da se tom abirajo ncčistnlki, zato jim je naredil p#digo, kakršna jim gre. Martinu je bilo vroče. Nek*kšn^ eoparica ae je dvigala lspred altarja, s jedežev, lz vseh kotov, ln legla na pluča, na erce in na mož, gane . . . Ne, to nI več cerkev! . . . Zdelo se mt} Je, da je — bognaavaruj — v salunu, kjer P«
(Nadaljevanja.)
Šele v Breini ao slišali o name ravsni porefei danskega kraljs a hčerjo Premialovo, ki je bsje zopet vojvoda na llradčanlh, izvede-ao tudi, kako je našel pribežališče med sorodnimi Bodrci in ds je dsnsko poslanstvo že odšlo ns Češko po nevesto ... In zato so vsi po nsjkrajšl poti odšli ns Dsnsko, da bi prvi pozdravili mlado kraljico v njeni novi domovini..
Toda nesreča je bila takorekoč prikovana na njihove noge Ko eo na bregovih Vzhodnege morja eedli na ladjo, jih je zaea-čil vihar in jih zagnal za Ruja-nof in šele danea se jim je posrečilo stopiti na danska tla . . .
6e ta dan je priplulo na obal kakih eto ladjic e postavami, ks-koršne smo videli že na tukajšnjih bregovih.
Valdemarovo oko se je v naj avitlejšem žarku lesketalo notranje zadovoljnosti ...
"Selo ko atopim na danski prestol, spoznate moje gostoljubje. Če vam bode ljubo služiti danake mu kralju, gospodje, vam iz srca rad odkažem najčaatnejša mesta, primerna vašemu znanju . . .'"
Bratje so zopet začudeno pogledali drug drugega.
"Proti komu se napravijaš na vojno, čaetltl oče t"
To vprašanje je dirnilo bodočega kralja nekako neprijetno.
"Ne čudim ee ^ram, ker ete tujci; vedite torej, da proti mlajšemu bratu pokojnega kralja, katerega oče me je imel dolgih štiri na jat let zaprtega v ječi . . ." Bratje so se začudili še bo\... "Za soprogo el je izbral tujko; kakor bl ne bilo dovolj junaške krvi med danskimi rodovi, med rodovi nemških kneeov . . J
"Od kod, če ememo vprašati, ča-etiti očot" "S Češkega
Bratje so ee vnovič Spogledali in vedeli zadostno, kdo je ta mož, ki jim ponuja službe na avojem dvoru . . -
"Ali ti lahko že sdaj v kakem oziru koristimo, častiti oče t"
Najstarejši Černinovec se je kazal kar najpokomejšega se je mogel in se zopet dvorljivo priklonit
"AU hočete! — Samo kako!" , "Jaz vem, čaetiti oče ... Zasledimo evatbvdki sprevod, pri-
Valdemar je ie segel po meču.
"Le pusti svoje orožje v nožnici ; proti meni ga ne boš potrebo-vsl!"
"Kdo ai in kaj hočeš!"
"Sem sovražnik danskega kralja in biti hočem tvoj zsvesnik...
"Vendsr mi prej povej, kdo si!"
Škof Valdemar je zmehčal svoj glas ksr najprijaznejše je mogel.
.	- « i____ii	i...x__i.:.:
"Kaka poročila mi prin^]
UVUlUMllt • I • l
f'Mi amo do nedavna iskali L jegs očeta ..."	11
"Ali ne prihajate h fc ga • • •"
"Pozneje povemo vse svitla apa . .
Tujci ao prišli po vrveh m u kraljeve ladje, ne brez težav. |
"Kralj, ne pljuj proti fo
Ali ti ni dovolj, ds hočem biti izogni 8e otoka
tvoj privrženec, kakor bi bil tvoj| rodni brat!1
"Neznancu je v važnih zadevah] težko zaupati! "Zaupanja te ne proeim, dok-1
"In zakaj!" "Tvoj etrie te tam pri.-aki "Moj stric ... Ali me i more dočakati!"
Ribiči in prodniki na 0br
ler se o njem ne prepričaš! — Ve- ju so se uprli vsi
1'adete
'v roke, samo če stopite ua no . . ." "Kako ti to ves!" Poslani smo od tvojega «tr da bi ae pridružili svatovake spremstvu, da bi va« zabavi
nsj — sama dobrota in svetoet! — a na znotraj — | žganju, po znojn vročifctelee in po nsč^ mUr | dru£imo M mu> lu potem .i «i la-kup trohnobe kl gnoja ...
Martin je gledal v čašo in miali so ae mu po-podUe v divjem vrtincu.
Kako lepe miali je imel o ljudeh in svetu eploh, ko je prišel v dešelo dolarjev. Vse ae mu jo zdelo tako sveie, odkritoerčno, pravično in areč-no. Ko ao mu prvič razkazali rudnike na površju in mu razložili, koliko miljonov dolarjev je tam representiranih, ja bil ponosen, ds bo emel delati pri tekam podjetju. Bil je prepričan, da ae družba aama sato trudi in ukvarja, da Imajo delavci zaalušek in udobno iivljenje, za kar bl morali bi ti delavci hvaležni do groba. In ko so mu pravili o rojakih, ki eo ai deloma a trudom in deloma s bistro glavo pridobili premoženje in visok ugled, kako ao kipele njegova prsi. Povedali so mu tudi, di da Imajo Slovenci tam svojega miljonarjs. Msr tln bl bU skoraj padel vznak.
"Slovenekl mlljonsr!"
"Da, dal — Peter Hupe je miljonar. Tods bil je trgovakl ženi j lasa mladih let. Začel je a pipci in gumbi, katere je nosil v košu še takrat, ko nI bilo železnice od Chlcags proti eeverozspsdu; za čel je s pip«*i — in dsnes Ims veliko prodajalno na glavni ulici meeta, Ima nebroj hiš in drugih po-aeetev, udeležen je pri rudnikih ln bogve kje II« vse — prsvi miljonar."
ln dalje so mu povedali, da ao imeli sloven skega škofa v dotlčni škofiji.
"Slovenski škof!"
"Ds, da! — tods mož jc že umrl in zapustil blag spomin."
Skratka: Martin si jn Itcl v veliko čaat, dn sme bivati ln delati v tako proslulem kraju med prosluliml ljudmi.
Vse to ln še mnogo drugega mu je vstajalo pred očmi In zdelo se mu je, da ga jc sram. Imeli ao gs s« Jurčka! Kaj njemu pomaga, če so drugi miljonarji ln če so rudnike odkriti fraucoaki misjonarji, ki ao kratili Indijanec! PoČaal ae mu je sačelo avitatl, da je vsa slsvs proalullh ln visoko spoštovanih rojafkov sezidana na eentih, ki ao bili zasluženi globoko pod zemljo, toda aa nje so delsll siromaki, kskrften je on. Ni vse tako lepo, kakor se je neko«"« dosdevakv in Držaj ima prav, Če govori o hlna\fc<'iui in dvojni meri za prsaco • » .
Msrtln je zrl v prazno rnAo ln rdelo se mu je, da ardl v nji vražifak in ar mu reži na vaa usta... 7.a norca so aa imeli in grdo mu yn |x>trgnill ... (tj vi, hinavci ln nsspokomiki!
Pogledal je po drulbi, 1<h1s Marička ni bilo več tam. Potno Je bilo Ir llrr«nr ne je kregal na drugem koneu bare ln dokaroval pijanemu go-■iu, ds je le akrsjns potreba, »eridati nov fsrovl sfavenakemu lupniku, ln prerokoval je. da bo ns
lih . . . Ljudje so se vpljanili, čezmerno uživanje jim je zvezslo ude, savesalo jesike in zdaj amrče in napol bde . . . Kakor v sanjali poeltižajo žup-nika, šeljno požirajo njegove beeede, in is besed se porajajo misli, ki dražijo mozeg v hrbtenici.., Ne, to nI cerkev! Martin se je ozrl v zadnjo klop, kjer je eedels punca s rdečimi trakovi na klot bučku in takoj ga je zaskelelo po veem telesu. Ozrl ee je na fantina poleg aebe in v njegovih mokrih očeh je čltal grešno željo , . . Ha! Blsto, blato, kup gnoja! Potuhnili ao ae, hinavci! Hlini-jo se in vsak hip so pripravljeni, da planejo po njemu In ga ozmerjaje s praacem f licemerci eo, bolni eo. Ns zunaj sa delajo lepe, avetohlinijo se, ali vse to je tenka lupina, kl zakriva kup greha, gomilo nečlatoatl, brozgo grde bolesni, oerčje hi-navatva! Držsj ima prav . . . Zdramil ae je možak poleg punce, potegnil s roko Izpod čela, obr-nll obraz proti njej, Jo pogledal krvavo in leno namežlknll; ona ga je tudi pogledala in odmeŽik« nile. Fej! Taki ao . . .
Martin ni vedel, kako in kdaj ja prilel is ceišcve; vedel je pa, da eo drugi ša eetali notri, da msša še nI končana in da tudi pridiga le ni končana. On je pa zbežal in najrajži bi btt bežal dalje in dalje ln še na miael mu nI prišlo, da bi ae zameril domačim.
Bilo je, kakor da se je Martin Rožnik opri s Martinom Rožnikom. Mučna miael, da ja preverjen, potegnjen in ponižan, ga ja vedno bolj palila ln lekal je zedoščenja. Iakal je utehe v pijači, toda pijača mu je še bolj razpalila šivce in podžigala atraati. V takem atsnju je preklinjal svojo aapuičenoat ln prihajal do zaključka, da je prišel do toge zato, ker je asm — bres lena. Ni kriv Muc, ni kriva Mariška, na pijača, krivo je le to, ker ne IIvi kot mol, kar ja ločen od žene. To ga ja pogubilot Ali mu nI Mne nekoč rekel: "Kakšno šivi jen je je to! Najlepša molka doba pojde mimo tebe prašna in poatal kol atarec, onemogel in nesposoben za vaako uftivanje." In opomnil se je tudi. kaj je pripovedoval Mue o ftensksh v starem kraju. Možje jim pošiljajo denar, one pe ne pogrešsjo ničesar in delajo gostije vojs-kom, ki prlhsjsjo ns dopust. Nekoč je prišel ia Amerike mož in ko je odprl vrata domače hiše, je zsgledsl zibelko s majhnim otrokom. Vprašsl je ženo, čigsv ds je otrok. "Moj je, hit če bi bil ti doms, bi bil tudi tvoj!" ee je odreaale lena.
Martin je mlelil na Margeto. Ali je tadl tskaf Ni mogoče, ni mogoče! . . • Rj, Martin! S ksk-&no pravico smel tirjati od avoje lene, da mora biti boljšs od tebe! Ali ona tadl pravi: NI mogoče, ni mogoče, da je moj moŠ tak! . . .
(Nadaljevanje aladL)
hko evest, da ne ubežijo tvoji pa eti . . ." "Velja, gospodje Francozi 1" "Samo nekaj te prosimo "Naj ae nihče izmed tvojih lju di ne pokaže na obrežju . . . Obenem bomo potrebovali od tebe popotni liat, da bomo v tukajšnjem kraju varni . . .
Bratom Černinom so zažarele o-či še v večji radoeti kakor Velde m aru. Tako Premislovl krvi vendar Izkažejo uslugo . . . Vendar njihova pota in napori niao bili zaman . . . Kdo bi mogel bolj gotovo nago oni obvarovati svatov ski sprevod nevernosti, katera je pričakovala vee! . . . Samo ds bi dobili konje,,ki bi leteli kakor ve-ter I ... In po kateri strani se vračata kraljevska eoproga na o tok! . . .
Za nekaj šaaa so leteli v smeri proti Roedbi trije jezdeci, kskor da se velikanekl ptiči dotikajo | temnimi perutnicami tal i .
In komaj eo odjeadlli, je obstal pred škofom Valdemarom vitez a spuščenim nsličjem. Čelsda na njegovi glavi je bila is temnega, kaljenega jekla, oklep tešsk, ns vitezovih praih čudno znamenje Človeško srce, prodrto s bodal cem, brušenim na tri atrani Vitez na iskrem v ranču je prišel kekor ds je podel iz oblakov. Vsi demar ee ga je skoro prestrašil. Tadl ja etopil nekaj korakov na-saj in ae osrl po brodnikih, ki so etall nedaleč In pašno gledali daljavo, če ae ne vračajo ladjice, poslane ns poizvedovanje . . . "Kal Maš od mana!" Valdemar ja vprašal neaaanca nekako teenlm glasom ln vdan ekem jeziku.
"Ti al s razmerami v svoji domovini nezadovoljen
Tujec je govoril tudi v danskem jeziku, dssi je bilo dobro poznati, d* ta jezik ni njegova mate-
di aamo, da aem vitez
Škof Valdemar bi bil v tem ča bu sprejel za zaveznika Bog ve ko-1 ga ki zato tudi tega tujca ni od-| klonil
To noč sta goreli dve mesteci ■ kaki dve uri od tod. Ribičem niste evojo umetnostjo in va* apelj hoteli odpreti vrat, na kar ao jih past ..." odprli sami ...	"Stric Valdemar! — Kako
In dim teh dveh meetec je videl njim poznate!" drugI dan mladi danaki kralj ... Kraljica tem poročilom ni Valil ee je, gnan od vetrov, nad hotela verjeti. In tudi bi ne morskimi valovi ,svatovskcmu verjela, če bi jih bil pripovedg spremstvu naravnost v obraz. to kak drug in ne najstarejfi |
Geslo upora že od nekdaj naj- med Černinov. hitrejše požene korenine, — in ka- "Da, stric — škof Valdemar] kor že povedano, ao na obrežjih Ta trenotek čaka nedaleč tlele lakre še izza prejšnjih let... | Roedbi, na njegovi glavi <je
da, na prsih oklep, na rokah! EK.	I nogah železje, ob boku moč,.]
V «meri proti L.al.ndu j, bi- "Sli4,i'	" ~
,0 morj. pokrito , Udijami, »fc^S drugače, kakor če so se drugo-krat vračali Danci iz zmagoslavnih bojev in peljali aeboj plen, I da ao ee pod njim ekoro potapljale ledje. Z ladij ae je razlegalo
veselo petje, katero ao nosili ve- ^ ^^	H
trovi od bregov k bregom Na Tftko torej ^ ^ g ladji je nad jambori veselo vihrali J ^^
SST« trgut izrUa 8V0b0d0
neZto Iz^d oltarja v očetov- gka ^ ^ M
^L8!^'	! U, ♦ * « ni« "In kje ste se seSli z njimll
Toda on ssm jc bil otožen, n e- „Padli jmi0 v vjemUtvo bro(
govo čelo je bilo pokrito a obla- na laalaTlsUem obrežju . .
^ K6 ^KJ .t" 11 Vegovih prvih besed smo .po,
opraviti ...
gostili SO se kakor	Šl
megle, dsai je bUo «koli njih na	verjel) darovai nam p
poldanski ln na polnočni »tranil^ ln bU ^ gvojem ^ čiato, skoro brezmadežno nebo.	^
Kraljeva nevesta se ni niti za| trenotek ganila od njega. "To je dim požara . . ,V "Ti ai preveč nemiren ..." Kraljica je vzela kraljevo desnico v svojo roko, kakor da ga hoče iztrgat! iz temnih mlslij.
"Pripravi se na čuden spre jem I ^^rat Imo Taglcdali" v dalj duša moja . . '	beU jadra vaiih Udij, in «
Vse preneeem — rada potr- je prhiesei MUksn
^"VVteh~strašnih oblakih tičiKeJ^.
dar je na njegovih ustnicah slajši med, .kipi njegova du I strupu, po katerem takoj pr lamrt!'
Draguška je povesila glavo ti krovu, kl je bil pregrnjenei
Čem dvoru častne službe "Kakšna plemenitost!" Kralj Valdemar se je trpko amehnil
**Ml amo ee takoj spustili morje, tu krožimo že vež ur, akoro smo že mislili, da smo I zastonj in se bomo morali vrni
stričeva roka ..." "Ti ga sodiš prezgodaj "Daj Bdg, da bi ga sodil pre-| zgodaj . . . Rad bi ga prosil od-
zvala Bogu!' "In avetemu yailSW<" J« stavila kraljica
Vnekaj trenotkih so vse I« »spremenile svoj dosedanji tek
"AH ti je kaj na tem!" "Ja!"
Vltea v oprav! k temnega, kaljenega jekla ae je nagnil k
puščenja!	Razun prvih danskih gospoda«
Mladi kralj ae je nehote o/ri po nlkdo ve(kl	,
svojem moštvu, s katerim prista- stmrejSi, iekušeni brodniki ne k bregovom, računajoč, če se ^ reano gBajfTaii z gls bo mogol ž njimi prvi čss meriU mi
s stricem. Roedbi, kjer etopi na Morali M ^^ na desno-suho, ne more biti 'daleč. ,, I širno morje — kakor bi kralji "Nekdo nam gre naproti . •' ne hotel priatati pri Laalandu. Goapod Strange je priatopil k Vetrovi ao pihali ladjam ral kralju.	v boke ...
Oba eta sa zagledala pred se. Ns Tedni, v ksterih morje min valovih ae je ree zibala nevelika w nagibljejo h koncu, te jt tsdjs ...	morajo biti pripravljeni na «
"Ni mogoče, da bi bili to ribi- ht0 # , , či . . ."	Galebi so prileteli vsak tn
"Breadvomno je to poalan-1 ^^	j*ml>ore.
stvo ..."	In na Isdji, ki je plula aa S
"Bomo vsaj vedeli, kaj je, naj ni kraljevske, je pripovedoval bo že dobro aH alabo!" je zsšepo- Livel brodnik avojim tovariien t al a kraljica in ae privila k avo- j^j 0 moMki ženi . . . jemu »oiprg.-m.	"To je bila ons . . . Sjj*
Ladja je imela namerjeno na- M vemf ah m mi ja »"i*10-ravnost proU kraljeveki Indiji. |Mm bdel . . . Toda tudi če se Brodniki eo gotovo le od daleč Teku prikaže v ssnjsh, te ni aposnali kraljeveki prapor ... Ifo, gnamenje . .	,
Čoln je rasal valove, kakor da QbUki nad Leslsndom -»» ae med njimi vžiga blisk.	kskor ds ae vsak trenotek «
Na vaeh ladjsh je zsviedsls ti- jo . . . hota, vseh oči eo bile vprte ns tri Kralj Vsldemsr je d«d mole, U eo veslali, kar so jim 4» plftjaje ledje, kar najhitrtf puščale moči, ds bi bili kar nsj- ROče.	inor(
prej prod kraljem . -	Černini eo
kralj, za tvoja ss- vsli svoje dogodke, kstejv-ne plovi ns takale Ml, ko ao isksli vojv<** ^ nje bregove . . ."	mlsU Otokarja . -
Najstarejši iamed tujcev je zs-Lrirsli na Alada kralj^ klical le od dalač kar najglsenaj- kskor ne bili trdili, da P *e je mogel.	# deklica, katero ao P red «
"Bog in eveti Vaelsv naj vaa L »premljsM v vsrujets!" je dodsl Isti brodnflt v nico ne desnem 1**«* češkem jeziku.	m Iko je iakala z očeta*^^
"Ta ao rojaki . . . Ta aa Oeral- savaHKa pod stam '
Kraljice je epoznels tujce ne pr j	"^LjST k
^"MH^drav«, svHU gaapa.. ."j IH^1^!1!^
ladjica atujei je WU as nsksj	'»TJTLiallB. ^
trenotkov čiato pred kraljeva lsd- Ija« pri
li