oAfon rttfurfarfaA <$tytor* &W» $*&* Y&mfiawfu* m. fefc HIM. NEOKORPORATIVIZEM NEOKORPORÄIWIZEM časopis fUZS^^ kritiko znanosti VSEBINA Korporativizem in Hobbes KORPORATIVIZEM 9 Igor Luk{i~: Stoletje korporativizma? 11 Gerhard Lehmbruch: Liberalni korporativizem in strankarska oblika vladanja 17 Milan Zver: Korporativizem v slovenski politi~ni misli v 20. in 30. letih 37 Igor Luk{i~: Preoble~eni korporativizem na Slovenskem 47 HOBBESOVO “NARAVNO STANJE” 57 Thomas Hobbes: Elements of Law Natural and Politic; prevod od 14. do 19. poglavja 59 Igor Pribac: Poglavja o naravnem stanju - razpotje v interpretacijah Hobbesa 79 MIR S TEBOJ, NOVA DOBA 89 Hubert Knoblauch: Nevidna nova doba. “New age”, privatizirana religija in kultski milje 91 Samo [krbec: [amanova vrnitev 107 Dragan Maru{i~: “California über alles” 109 OIKOS EKONOMIJE IN EKOLOGIJE 121 Bojan Radej in Fedor ^erne: Dr‘ava - generator ali umirjevalec okoljevarstvenih konfliktov? 123 Alexander Juras, Hans Peter Lontzen, Markus Giesecke: Sodelovanje med okoljevarstvenimi nevladnimi organizacijami in vlado v Zahodni Nem~iji 129 5 PRIKAZI IN RECENZIJE 135 POVZETKI/ABSTRACTS 137 KORPORATIVIZEM IN HOBBES Uvodni sklop te {tevilke odpira temo, ki jo je doma~a politologija doslej vselej ob{la. Pa ne zato, ker bi bila od na{e realnosti preve~ oddaljena in zato morda neznana ali nezanimiva, pa~ pa zato, ker nam je tako blizu, da je do nje te‘ko vzpostaviti razdaljo, potrebno za razmislek o njej. Poleg tega presojanje slovenskega politi~nega prostora skozi prizmo korporativizma nujno zbuja ob~utek nelagodja. Ni~ ~udnega, saj prevladujo~a jezikovna praksa v na{em prostoru korporativizem {e vedno kratko malo izena~uje s fa{isti~no dru‘beno ureditvijo. Tako o~rnjenega korporativizma pa ni popularno pripisovati svoji dr‘avi, ki {e ‘ivi v herojskem obdobju svojega nastajanja in ustvarja mite, ki k temu obdobju sodijo. In vendar so “slovenska tla”, kot trdi Igor Luk{i~, “pravo leglo korporativizma”. Korporativizem sicer ni zgolj fa{izem. Zgodovina korporativizma se za~enja davno pred vzponom fa{izma v Italiji in se ne sklene z njegovim padcem, saj so elementi korporativisti~ne ureditve navzo~i v ustavah nekaterih evropskih dr‘av, med katerimi je tudi Slovenija. Kot dokazujeta Igor Luk{i~ in Milan Zver, ki spremljata korporativna obli~ja na Slovenskem v obdobju pred vojno in po njej, lahko v ozadju vseh institucionalnih in legitimacijskih sprememb, ki jih je slovenski prostor do‘ivel v tem stoletju, jasno od~itamo kontinuiteto korporativne misli in prakse. Od zadru‘ni{tva Janeza Evangelista Kreka sega prek medvojnih predstavnikov, Ustave SFRJ iz leta 1974 in Kardeljevih Smeri razvoja iz leta 1977 vse do sedanje Ustave Slovenije iz leta 1991. Zagatnost in nelagodje te ugotovitve je njeno nasprotje z liberalno legitimacijo, s katero se slovenska dr‘ava sku{a ovesiti v ‘elji, da bi ustrezala merilom zahodnih demokracij. Korporativni elementi politi~nega sistema se po svojih temeljnih podmenah razlikujejo od liberalno-pluralisti~nih in jim nasprotujejo. Pluralizem temelji na na~eloma neomejenem {tevilu prostovoljnih interesnih zdru‘enj, ki se med seboj kosajo za ~im ve~ji vpliv na politi~ne odlo~itve. Korporativna zdru‘enja nasprotujejo zdru‘enjem, ki so nastala na pluralisti~nih podmenah, ker so nekompetitivna, ker je njihovo {tevilo omejeno, ~lanstvo v njih pa polprisilno in ker nastanejo z blagoslovom dr‘ave, ki jim v procesu oblikovanja politi~nih odlo~itev podeljuje status sogovornika s posebnimi pravicami oziroma monopolnega sogovornika. V zameno za sprejem ugodnih politi~nih odlo~itev korporacije zagotavljajo dr‘avi sodelovanje pri njihovem uveljavljanju med svojim ~lanstvom. Liberalno-pluralisti~no pojmovanje dru‘be ostro razmejuje politi~no sfero, sfero javnosti in sfero zasebnosti. Na dru‘bo gleda kot na asociacije posameznikov, ki svoje politi~ne interese oblikujejo prek strank, individualno (na volitvah in referendumih) in prek civilnodru‘benih pobud. Prav v tej izhodi{~ni perspektivi pa se korporativizem razhaja z liberalnim pogledom. Korporativizem posameznika podredi mestu, ki ga ta zaseda v dru‘beni delitvi dela. “Inkorporira” ga v politi~no-funkcionalne organizacije, ki zdru‘ujejo posameznike s podobnim mestom v dru‘beni delitvi dela. Podmena in posledica tak{ne politi~ne ureditve sta, da je politi~ni interes posameznika nelo~ljivo zra{~en z mestom, ki ga zaseda v dru‘beni delitvi dela. Liberalno pojmovana vloga posameznika kot izvornega agensa procesa oblikovanja politi~nega predstavni{tva je na ta na~in postavljena na stranski tir, saj dosledno uresni~enje korporativnega na~ela dru‘bene ureditve ogro‘a tudi sfero zasebnosti, brez katere si ne moremo misliti nastajanja neodvisne individualne politi~ne izbire. 5 Seveda so tudi med korporativizmi razlike velike. Ko govorimo o korporativizmu, imamo lahko v mislih srednjeveško stanovsko državo, Italijo v času fašizma, državni korporativizem v Južni Ameriki ali liberalni korporativizem, ki ga v očeh poznavalcev največkrat predstavlja Avstrija. Izraz “liberalni korporativizem” je glede na vse rečeno protisloven, saj združuje to, kar smo poprej predstavili kot izključujoči si nasprotji. Ko so družbene vede v sedemdesetih letih obudile razpravo o korporativizmu, je ta izraz v razpravi, ki jo v prevodu objavljamo v tej številki, vpeljal G. Lehmbruch, poleg P. C. Schmitterja vodilno ime v preučevanju sodobnih korporati-vističnih družbenih modelov. Kako razumeti to paradoksno opredelitev? Ena od možnosti, ki ohrani smiselnost takšne opredelitve, je, da korporativizma ne razumemo kot popolnega političnega sistema, niti kot državne ureditve, temveč kot sistem posredovanja političnih interesov, ki je pluralističnemu lahko dopolnilo in njegov korektivni mehanizem, torej kot drugo skrajnost v kontinuumu, ki naj zagotovi večjo stabilnost družbenega sistema. (Primerjalne raziskave v posameznih državah so pokazale korekcijo med navzočnostjo korporativnih elementov in upravljivostjo političnega sistema, dopuščanjem visoke stopnje obdavčenosti ter javne porabe in nizko ravnijo nezaposlenosti.) In v čem je izzivalnost teoretskega in političnega obujanja korporativizma? Prvič v tem, da navkljub sklicevanju na liberalizem in evropsko liberalno tradicijo kot najbolj nesporno legitimacijsko teorijo sodobne državnosti lahko s pomočjo pojma korporativizem pokažemo vzporedno tradicijo, ki je tej - na ravni apriorne konstrukcije - nasprotna. Drugič, s tem ko korporativizem prostor individualne zasebnosti odpravlja na račun funkcionalne celote, načenja vprašanje, ki tudi liberalne teorije države spravlja v vedno večjo zadrego. Gre za ločitev javnega in zasebnega, ki jo postulira liberalna teorija države. Tempo sprememb v artikulaciji teh dveh sfer, vedno večje infiltriranje javnega interesa v klasično pojmovano sfero zasebnosti, ki ga vsiljujejo razvoj telekomunikacij, urbanizacija, gostota in naraščajoča mobilnost prebivalstva, ekološke zahteve in tudi aids oz. širjenje intravenskega uživanja mamil (o tem glej tematsko številko Časopisa, Droge na tehtnici) obsegajo vedno širši krog dejanj, ki so še nedavno sodila med zasebna. Zdi se, kot bi bila individualna dejanja, za katera se javnost ne bi zanimala, vrsta na poti izginevanja. Vedenjska reglementacija se z delovnih mest in iz drugih javnih prostorov seli v stanovanja, nekdanja zavetišča zasebnosti. Javni interes za odnos staršev do otrok je znan in star, danes pa državnim oblastem ne more biti več vseeno, ali med ščetkanjem zob večina prebivalstva pušča dragoceno (prečiščeno) tekočino zaman odtekati in ali se ti, ki pogosto menjujejo spolne partnerje, pri tem primerno zaščitijo, ali kadilci potiskajo v pasivno kadilstvo tudi druge ipd. Genezo sodobnih oblik korporativizma lahko spremljamo daleč nazaj v zgodovino. “Funkcionalna organiziranost” in “funkcionalno predstavništvo”, izraza, ki v teorijah o sodobnem korporativizmu označujeta podreditev individuuma širši celoti, sta le sodoben tehnološko-ekonomski izraz organskega pogleda na družbo. Organske teorije družbe združuje teza, da posameznik in svoboda njegovih odločitev nista vrednoti na sebi. Posameznik se uvrednoti šele, ko mu dodelimo vlogo v reprodukciji družbenega organizma, tj., ko postane ud, sestavni del organa in organskega sistema - korporacij, posredniških paradržavnih teles med posameznikom in državo, vrhovno korporacijo, ki je edina sama sebi namen. Brskanje po preteklosti organskih teorij nas vodi k teorijam družbe kot agregata organskih sistemov, katerih edini smoter je, po analogiji s človeškim telesom, celota, mesto posredovanja vseh njenih parcialnih in nesamozadostnih mehansko sestavljenih delov. Ko danes govorimo o “družbenem telesu”, “volilnem telesu”, “skupščinskem telesu”, “družini kot osnovni celici družbe”, “glavarjih”, “poglavarjih” in “glavnini”, ostajamo jezikovno zavezani tej tradiciji. Toda besedišče, ob katerem danes lahko skomignemo z rameni, je bilo v srednjem veku več kot le nedolžna metafora. Primerjava kralja z glavo in njegovih podanikov z udi obvladuje politično-ekleziastične teorije srednjega veka. Temelj zanje sta pripravili pavlinska teza o Cerkvi kot Kristusovem telesu (Corpus Christi) in Konstantinova juristična kodifikacija Cerkve kot 6 corpusa (v srednjem veku je bil termin corpus ecclesia mysticum). Renesan~ni in novove{ki juristi so pojem postopoma razbremenili teolo{kih implikacij. Med temi, ki so odlo~ilno prispevali k deteologizaciji prava in politi~ne filozofije, je bil tudi Hobbes. V izhodi{~e svoje filozofije politi~nega je postavil ljudi, ki ‘ivijo v naravnem stanju, ko jih v medsebojnih odnosih ni~ ne zavezuje in je vodilo njihovega ravnanja zgolj egoisti~ni interes. Hipoteza o naravnem stanju in individuumih, ki jih vodi le zasebni interes, je zamajala temelje korporativisti~nega organicizma, ker je zanikala naravno socialnost ~love{ke narave, naravno hierarhi~nost dru‘be in naravno zra{~enost interesov posameznikov v skupnem dobrem enotne vere. Vse to je nadomestila hipoteza naravne sovra‘nosti med ljudmi, ki imajo zaradi razli~nih predispozicij tudi zelo razli~ne predstave o tem, kaj je zanje dobro. Dru‘bena forma torej za Hobbesa ni naravno dana, pa~ pa proizvedena z dogovorom med ljudmi. ^eprav je s svojo izhodi{~no hipotezo razkrojil vse dru‘bene institucije in podvomil o njihovi utemeljenosti, je tudi Hobbes ostal dol‘nik analogije dr‘ave in ~love{kega telesa. Vpra{anje je le, kolik{no te‘o ji je pripisal. Njegovo zatekanje k tej tradicionalni analogiji je vidno ‘e na litografiji, ki je krasila naslovno stran prvih izdaj Leviatana. V njenem zgornjem delu je upodobljena pokrajina z mestecem. Nad obzorjem se od pasu navzgor bo~i veli~astna figura Leviatana, bibli~ne po{asti, umrljivega boga, ki je pri Hobbesu poosebljal dr‘avnost. Leviatan na naslovnici je upodobljen z vsemi simboli suverenosti: z okronano glavo (v prvi izdaji je bil obraz podoben obrazu Karla I., v kasnej{ih pa Cromwellovemu), v desnici ima izdrt me~, v levici pa dr‘i {kofovsko palico. V njegov trup je vgravirana mno‘ica posamez-nikov. Podobo spremlja navedek iz Svetega pisma (Jobova knjiga), ki se v slovenskem prevodu glasi, “Na zemlji mu ni enakega.” Dalje, Hobbes pogosto uporablja izraza natural body in political body. Dodaja sicer, da je politi~no telo “umi{ljeno”, “umeten ~lovek”, ki je delo ljudi. V uvodu v Leviatan pa vztraja pri analogiji med obema. Med naravnim telesom in politi~nim telesom lahko vzpostavimo vzporednice: du{a - suverenost, sklepi - dr‘avni uradniki, ‘ivci - kazen in nagrada ipd. V 22. poglavju II. dela k vrsti primerjav iz uvoda dodaja {e korporacije, ki so “podobne mi{icam naravnega telesa”, in jih ozna~i za dele dr‘ave. Korporacije so pri Hobbesu “zdru‘enja, podrejena” dr‘avni oblasti, vendar po drugi strani uniformnost njegove teorije politi~nih struktur uveljavlja na~elno enakost dr‘ave in korporacije. Na Hobbesovo dr‘avo lahko torej gledamo tudi kot na svojevrstno korporacijo. Ne glede na to, ali se strinjamo z branjem Hobbesa Carla Schmitta, ki je v dvajsetih letih v Leviatanu razbral nadaljevanje tem politi~ne teologije in teolo{ke politike, je (tudi za Schmitta samega) Hobbesova konstrukcija dr‘ave v odlo~ilnem smislu racionalisti~na. Opisu naravnega stanja in mo~i, ki jo v njem imajo racionalni impulzi v ~loveku, so posve~ena tudi poglavja iz Hobbesovega zgodnjega dela Elements of Law Natural and Politic, ki vam jih ponujamo v branje. Naj mi bo dovoljeno opozoriti, da je to prvi drobec iz Hobbesovega opusa, ki je na voljo v slovenskem prevodu. Prevedeni drobec naj bo opozorilo na ogromne prevajalske dolgove do klasikov zahodne miselne tradicije, ki jih imamo. To, kar premoremo v doma~em jeziku, so dejansko le fragmenti in ni~ ve~. Ta ugotovitev nas zavezuje k delu: poleg prevodov novej{ih in najnovej{ih besedil s sve‘imi pogledi na vznemirljiva dru‘bena vpra{anja sedanjosti bo ^asopis sku{al {e kdaj s podobnimi drobci opozoriti na oto{ko naravo prevodov, ki so vedo‘eljnemu slovenskemu bralcu na voljo iz izro~ila, na katero sicer stalno prisegamo. Igor Pribac 7 KORPORATIVIZEM Stoletje korporativizma? Slovenska tla so pravo leglo korporativizma. Hkrati pa se tega pojma izogibamo kot hudi~ kri‘a. Pojem smo porinili v srednji vek ali v Mussolinijevo Italijo.1 Pri nas se govori o socialnem paktu, o kupovanju razrednega ali socialnega miru, o kolektivnih pogodbah, o socialnem partnerstvu, o poklicnih zbornicah. Ustava je uvedla funkcionalno predstavni{tvo, to je predstavljanje ‘ivljenjskih, avtenti~nih interesov itn. Govor o korporativizmu pa je prepovedan, ~eprav je o~itno, da je na Slovenskem korporativna praksa na pohodu bolj kot v katerikoli (ne)evropski dr‘avi, ki se ima za nadaljevalko tradicije liberalizma in demokracije. Vse bolj je o~itno, da tak{ne razmere niso le plod povojnega konsenza, ki je korporativizem poistil s fa{izmom. Konsenz antifa{izma je namre~ ravno na Slovenskem najbolj tragi~no razpadel na enklave, ki so svojo moralno eksistenco komajda obranile pred novokomponiranimi osvoboditelji. Ta preboj konsenza ni rehabilitiral pojma korporativizem, je pa rehabilitiral njegovo raz{irjeno rabo. Pojem korporativizma omogo~a sintetiziranje tega, kar se sedaj dogaja kot »parcialno dopolnjevanje demokrati~nega sistema«, v resnici pa sega prek njega in proti njemu. Liberalna demokracija je skregana s korporativizmom, zato vladajo~e garniture niso pripravljene govoriti o tem, kar se dogaja, dokler se ne bo dokon~no utrdilo s potrebnimi varnostnimi mehanizmi. Diskusija o korporativizmu je nujna ne zato, ker bo odgnala zlega duha, temve~ zato, da pomaga reflektirati to, kar se na Slovenskem v resnici dogaja, in pomaga slovenskemu politikumu povezati niti lastne samobiti v dvajsetem stoletju. Pomagala bo razumeti, da nova dr‘ava ni ni~ slab{a od stare in da zato stare ni treba {e posebej v ni~ dajati, ker ji ne nazadnje s tem cena samo raste. Gre pa za to, da ‘ivimo tu in zdaj. 1 Verbin~ev slovar tujk ta konsenz dobesedno fiksira. Korporativizem je pri njem »stanovska dr`avna ureditev, slone~a na korporacijah«, ki jo je »vpeljal italijanski fa{izem, da bi razcepil delavske vrste in s korporacijami uresni~il “harmonijo med razredi”«. Pojem korporacije pa je Verbinc vezal zgolj na stanovske interese. NEOKORPORATIVIZEM 11 Igor Luk{i~ 2 Wolfe (1974:323) govori o korporativizmu kot o »evropskem modelu predstavni{tva« dru`benoekonomskih skupin, ki same zase tvorijo heterogene dru`be. 3 Manoilescovo delo nosi naslov The century of Corporatism (1934) in Schmitterjevo Stil the Century of Corporatism? (1974). Tudi Neuman (1981:3) ugotavlja, da je korporativizem ~isti pojav dvajsetega stoletja. 4 Wolfe (1974:323) ugotavlja, da je ideja korporativizma vezana na nastanek predstavni{kih skup{~in v Angliji, Franciji in [paniji ob koncu 13. stoletju. Srednjeve{ka regnum in sacerdotium, posvetna in cerkvena oblast, so konstituirale korporativne enote. Tipi~en primer tak{ne ureditve so bile Firence v 14. stoletju, ko je vladala signoria, parlament, ki so ga sestavljali predstavniki vodilnih gild. 5 Tipi~en primer stanovske dr‘ave je Sveto rimsko cesarstvo v 16. stoletju, katerega oblastni organ so sestavljali trije stanovi: izbranci imperatorja, knezi in me{~ani (Wolfe, 1974:326). 6 Loi Le Chapelier - zakon francoske revolucije, ki je v ilegalo porinil vse prostovoljne organizacije. Uperjen je bil proti gildam in delavskim organizacijam. Po Chapelieru »med individualnimi interesi in ljudsko voljo ne bi smeli obstajati nikakr{ni posredni organi« (cit. po Beymeju, 1974:23). 7 Anglija je kot prva sprejela zakon, Trade Union Act, ki je legaliziral sindikalno organiziranje delavcev, in to {ele leta 1825. ? Politi~no doktrino korporativizma je s podstre{ja, kamor je francoska revolucija zmetala pritikline ancient regima, izbrskalo in opremilo za vpri~no rabo dvajseto stoletje. Korporativni duh se je oblikoval v srednjem veku, empiri~no pa je korporativizem2 pojav dvajsetega stoletja.3 Filozofska in teoretska utemeljevanja korporativizma so se za~ela v 19. stoletju. Stanovska dr‘ava je nastala ob koncu 14. stoletja4 (Poggi, 1978 po Neumanu, 1981:4) kot odgovor na predhodne napake in neznosne kr{itve. Utemeljena je bila na moralnem dojemanju vzajemnosti, pravice in spontanega soglasja. ^asovno se nastanek stanovske dr‘ave ujema z nastankom mest, ki so utemeljila svojo rast na privilegijih in imunitetah, utele{enih v njihovih razli~nih zna~ilnostih. Trgovski in proizvajalni interes je silil mesta, da so postala mo~an dejavnik stabilnosti. V njih se je vse bolj krepila vrednota tovari{tva (Genosenschaft), ki je izrivala vrednoto privr‘enosti (Gefolgschaft), s tem pa pripravljala teren za zdru‘evanje v asociacije in notranje vlade. Stanovska dr‘ava je bila zgrajena na tripartitnosti.5 Nosilni stanovi so bili aristokracija, bur‘oazija in monarh, pri ~emer je vrhovna oblast pripadla monarhu. Sistem je bil utemeljen na funkcionalnem ~lanstvu in funkcionalnem predstavni{tvu, pri tem pa je mo~no kohezivno vlogo igral tradicionalizem. Ancient organizacije so bile neprostovoljne, ekskluzivne, monopolisti~ne, kvazijavne, polreligiozne gilde. V razmerah »svobodne pogodbe« in »svobode dela«, ki so se vzpostavile kot posledica odpravljanja privilegijev gild in monopolov ter uveljavljanja liberalne predstave individualnega dr`avljana in na njem utemeljenega teritorialnega predstavni{tva, so bile organizacije prepovedane. Le Chapelierov zakon6 je leta 1791 prepovedal vse vrste corps intermediaires - posredovanja med dr`avljanom in dr`avo. Leta 1799 je General Combination Act v Angliji prepovedal vse stanovske in poklicne zveze. V vseh evropskih dr`avah so prepovedi zdru`evanja najhuje prizadele ~etrti stan. [ele postopno so evropske vlade sprejele art of association kot nujnost in priznale »svobodo zdru`evanja in peticije« kot eno od temeljnih pravic dr`avlja-na.7 Med Deklaracijo ~lovekovih pravic (ki je implicitno prepovedala zdru`enja) in francoskim zakonom o zdru`enjih leta 1884 le`i skoraj stoletje. [vica je {la v liberalni ustavi najdlje: razglasila je pravico, da ne sme biti nih~e prisiljen k organiziranju, s ~imer je ustavno prepovedala vse vrste prisilnih zdru`enj.8 Obdobje velike depresije od leta 1873 do 1896 je bilo obdobje postliberalne deiluziacije v zvezi s parlamentarnim predstavni{tvom. Z veliko depresijo, ki se je za~ela leta 1873, se je, z vidnim preobratom v trgovski politiki, izteklo liberalno obdobje (Habermas, 1989:160). Omejitve konkurence na trgu dobrin so se v zadnji tretjini prej{njega stoletja mednarodno uveljavile. To je bilo hkrati obdobje vzpostavljanja »organiziranega kapitalizma« (Hilferding). Razo~aranje je okrepilo izkustvo {kandalov, korupcije, klientelizma in podobnih pojavov t.i. politi~ne patologije. Zato se je v politiki namesto na~ela individualne participacije dr`avljana vse bolj uveljavljalo na~elo participacije interesne skupine. T.i. delavsko vpra{anje je prisililo tudi Vatikan, da je opredelil svoje stali{~e. Enciklika Leona XIII. Rerum Novarum (1891) povzema stali{~a katoli{ke socialne in politi~ne doktrine, ki so jo v 19. stoletju razvili katoli{ki teologi, in zastavlja izhodi{~a za delovanje Cerkve. Pod vplivom te enciklike je Janez E. Krek na Slovenskem utemeljil in vodil dru`beno in politi~no gibanje za za{~ito kmetov in delavcev, ki se je po njem imenovalo krekovsko gibanje. 12 NEOKORPORATIVIZEM Stoletje korporativizma? Ekonomska mobilizacija v ~asu I. svetovne vojne je okrepila zvezo med producentskimi skupinami in vlado. »Dr`avni socializem« med vojno je spodbujal zastopnike poslovnega sveta in politi~ne reformatorje k preudarnemu nadaljevanju sistema. Ekonomski sveti naj bi {e naprej razdeljevali surovine, dolo~ali cene in koli~ine izdelkov. Po letu 1918 je vsakdo posku{al nadzorovati politizirani trg, parlament pa je posku{al kooptirati vodje kolektivnih ekonomskih sil v korporativne vloge, ki so bile hkrati zasebne in javne (Maier, 1981:46). Duh korporativizma se je ponovno naselil v Evropo. Globalni okvir liberalne demokracije je za{el v te‘ave. Povsod so stra{ile depresija, mno‘i~na nezaposlenost, visoka inflacija, pretirana produkcija, povezana z zaostrenim razrednim bojem, {tevilne vladne krize so si kar sledile, za povrh pa se je v Rusiji udejanil socializem. Pojavilo se je mno‘i~no nezadovoljstvo s tr‘nim jedrom dru‘be in splahnelo je zaupanje v parlamentarno vladavino. Grozil je korenit politi~en, ~e ‘e ne dru‘ben prevrat liberalne demokracije. Revolucionarne spremembe v osrednji Evropi v letih 1918-19, zmanj{anje legitimnosti kapitalizma zaradi ekonomske krize in zmage levo usmerjenih strank v nekaterih de‘elah so okrepili polo‘aj delavskih zdru‘enj. Pojavile so se prve kolektivne pogodbe. Po veliki ekonomski krizi so korporativne ideje ponovno pritegnile pozornost javnosti. Tokrat je bilo ve~ posluha za konservativne ina~ice, ki so gradile na vzpostavljanju harmonije s pomo~jo avtoritarne stanovske dru‘be. Korporativizem je z vsem pompom pri{el v obtok v tridesetih letih »pod vplivom enciklike pape‘a Pija XI. iz leta 1931, Quadragesimo Anno« in pod vplivom »primera Mussolinijeve Italije« (Harrison, 1980:184). Pred tem sta koncept razvila ‘e H. Laski in G. D. H. Cole, ki pa nista uporabljala tega termina (Harrison, 1980:184). Poleg teh imen Wolfe (1974:324) navaja {e Samuela G. Hobsona, Georgea S. Taylorja ter Sydneyja in Beatrice Webb, ki so gradili idejo gildsocializma. Po njihovem prepri~anju je resni~no demokrati~no predstavni{tvo funkcionalno predstavni{tvo. Z nastopom socialne dr‘ave po letu 1945 se organizirano delo ni pojavilo preprosto kot ena od interesnih skupin. Delavski razred je po zmagi nad fa{izmom, ki je bila hkrati tudi njegova razredna zmaga, dobil {ir{i mandat. Primarnost polne zaposlenosti je pomenila, da je glavna prioriteta delavskega razreda dru‘ba nasploh. Ideja korporativizma se je s fa{isti~no prakso in asistenco Vatikana v celoti zamazala. V povojnem ~asu so zato korporativne ideje nastopale v najrazli~nej{ih preoblekah. V {estdesetih letih pa je postopno pri{el v obtok tudi pojem korporativizma za ozna~evanje procesov v liberalnodemokratskih sistemih.9 Z vsem pompom se je diskusija o korporativizmu razvnela {ele po objavi tekstov Philippa Schmitterja, Gerharda Lehmbrucha ter Pahla in Winklerja. Schmitter je neokorporativizem10 zastavil na ve~ ravneh: kot pristop k preu~evanju skupin, kot tip interesnega predstavljanja, kot model za komparativno analizo, kot politi~no oznako stoletja itd., predvsem pa kot alternativo pluralizmu. Neokorporativizem je ponudil kot poskus, da bi prebudili kriti~no raziskovanje in pospe{ili korak pri odkrivanju novih spoznanj. Neokorporativizem ne prina{a samo nove percepcije vloge specializiranih interesnih posrednikov, temve~ sega za njihov hrbet in tako razkriva pomembna spoznanja za komparativistiko javnih politik, za zgodovino politi~nega razvoja, odkriva vzorce razrednih razmerij in prispeva k razumevanju moderne dr‘ave, razkriva vlogo zakonov in legitimacijskih idealov. 8 [vica zato ne pozna neprostovoljnih oblik zdru‘evanja, ki se vse bolj uveljavljajo v Sloveniji v obliki poklicnih zbornic. 9 Pomembno vlogo je igral Stein Rokkan s tekstom Numerical democracy and Corporate Pluralism (1966). 10 Neokorporativizem se razlikuje od fa{isti~ne in katoli{ke razli~ice najprej po tem, da ni (eksplicitno) ideolo{ki projekt. Fa{isti~ni korporativizem je predstavljal tretjo pot v razmerju do liberalizma in socializma. Ta pot je bila utemeljena na represivnih tehnikah integracije dru‘be in na visoki stopnji planiranja dru‘be. Odkrito je zagovarjal in uporabljal nasilje, zavra~al je ustavne omejitve oblasti in utopil vse forme pluralizma v gibanju mno‘ic. Neokorporativizem je »srednja pot« (O’Sullivan, 1988:6), ki zavra~a nasilje, sprejema razlike, ker je prepri~an, da konflikti, ki se oblikujejo na njihovi podlagi, ne ogro‘ajo dveh temeljnih vrednot, politi~ne stabilnosti in ekonomske rasti. NEOKORPORATIVIZEM 13 Igor Luk{i~ Schmitter je moral opraviti najprej zgodovinsko nalogo - termin korporativizem je moral osvoboditi navlake, ki se je vanj nabrala zlasti v drugi polovici tridesetih in v prvi polovici {tiridesetih let, in ga tako usposobiti za analiti~no rabo v politi~ni znanosti. Zato je iz pojma izrinil koncept organske dr‘ave in avtoritarnega re‘ima. Moderni korporativizem je v njegovi koncepciji vezan samo na funkcionalna interesna zdru‘enja in moderno dr‘avo. Da bi ostro potegnil lo~nico med fa{isti~no in avtoritarno razli~ico ter moderno obliko neokorporativizma, je uvedel pojma dru‘beni in dr‘avni korporativizem. Temeljna razlika med njima je v razmerju do dr‘ave. Dru‘beni korporativizem temelji na delovanju avtonomnih organizacij in se samoiniciativno vklju~uje v dr‘avo, dr‘avni korporativizem pa temelji na organizacijah, ki jih je ustanovila dr‘ava in jih tudi nadzira ter posega v njihovo delovanje. Med dr‘ave z dru‘benim korporativizmom je Schmitter (1979:21-22) uvrstil [vedsko, [vico, Nizozemsko, Norve{ko, Dansko, ZRN, Veliko Britanijo, Francijo, Kanado in ZDA (zanimivo, da med njimi ni Avstrije, niti Belgije, niti Luksemburga), med dr‘ave z dr‘avnim korporativizmom pa Portugalsko, [panijo, ^ile, Peru, Brazilijo, Mehiko, Gr~ijo, fa{isti~no Italijo, Petainovo Francijo, nacisti~no Nem~ijo in Dollfussovo Avstrijo. Schmitter (1979:13) je moderni korporativizem opredelil »kot sistem interesnega predstavni{tva, v katerem so konstitutivne enote organizirane v omejeno {tevilo posameznih, prisilnih, netekmovalnih, hierarhi~no urejenih in funkcionalno razdeljenih kategorij, ki jih dr`ava prizna ali licencira (~e ne ustanovi) ter jim zagotavlja ustrezen monopol predstavljanja znotraj dolo~ene kategorije v zamenjavo za zagotavljanje dolo~enega nadzora nad izbiro vodstva in artikulacijo zahtev in podpor«. Navedena definicija je najpogostej{a referenca v sodobni diskusiji o korporativizmu, ki se vrti predvsem okrog problema posredovanja interesov med zdru‘enji in dr‘avo. Razpad pluralizma in njegovo postopno zamenjevanje z dru‘benim korporativizmom Schmitter razume predvsem kot nujen imperativ za zagotavljanje stabilnega, bur‘oazno-dominantnega re‘ima zaradi procesa koncentracije lastnine, tekmovanja med nacionalnimi ekonomijami, ekspanzije javne politike in racionalizacije odlo~anja v dr‘avi, s tem da se {e bolj pridru‘i in vklju~i podrejene razrede in skupine v politi~ni proces. Korporativizem se uvaja predvsem zaradi dru‘benega miru. V dr‘avnem tipu ne s kooptacijo in inkorporacijo, temve~ z represijo in izklju~evanjem avtonomne artikulacije podrejenih razrednih zahtev v razmerah, kjer je bur‘oazija pre{ibka, notranje razcepljena, na zunaj pa odvisna ter kjer razpolaga s premajhnimi viri, da bi u~inkovito in legitimno odgovarjala na zahteve v okviru liberalno demokratske dr‘ave. Lehmbruch je ob koncu {estdesetih let v diskusijo o demokraciji vpeljal pojem konkordan~ne (bolj se je prijel Lijphartov termin konsociativna demokracija) demokracije. Njegova temeljna motivacija je bila odkrivanje mehanizmov, ki zagotavljajo stabilnost politi~nega sistema. Tako je pri svojih preu~evanjih v za~etku sedemdesetih let ugotovil, da v vseh dr‘avah, kjer prakticirajo konsociativni model, hkrati prakticirajo korporativizem. Vendar ta korporativizem ni identi~en s katerokoli od svojih predhodnih verzij, ki so ‘e nastopale v posameznih dr‘avah v dolo~enih obdobjih, temve~ gre za povsem novo obliko, ki je zrasla na terenu liberalne demokracije. Lehmbruch je zato ta novi korporativizem imenoval »liberalni korporativizem«. 14 NEOKORPORATIVIZEM Stoletje korporativizma? Liberalni korporativizem je »poseben tip participacije velikih organiziranih dru`benih skupin v javnem, posebno ekonomskem oblikovanju politik« (Lehmbruch, 1979:53). Lehmbruch ugotavlja, da sta posvetovanje in sodelovanje med birokracijo in organiziranimi interesi v visoko razviti kapitalisti~ni ekonomiji nekaj povsem obi~ajnega. Vendar je o liberalnem korporativizmu mogo~e govoriti le v primerih, ko je ta stopnja sodelovanja zelo visoka tudi pri oblikovanju javne politike. Lehmbruch meri na to, da so se sistemi liberalne demokracije `e toliko spremenili, da je mo`no govoriti o liberalno-demokratsko-korporativnih sistemih. Najbolj radikalna pri zastavitvi problema korporativizma sta bila Pahl in Winkler, ki sta korporativizem umestila med socializem in kapitalizem ter mu napovedala dolgo prihodnost. Pahl in Winkler (1976:5) sta zagovarjala stali{~e, da je korporativizem »nova forma politi~noekonomske organizacije«. Na primeru Velike Britanije sta dokazovala, da ta de`ela prehaja iz mened`erskega kapitalizma v kapitalizem, ki je utemeljen na korporativizmu. »Korporativizem je ekonomski sistem, ki vklju~uje visoko stopnjo dr`avne aktivnosti. Vloga dr`ave se v korporativizmu kvalitativno razlikuje od vloge dr`ave v socializmu.« (Pahl in Winkler, 1976:5). Koncepcija Pahla in Winklerja je odmevala do za~etka osemdesetih let, potem ko je postalo povsem jasno, da kapitalizem tudi tokrat ne bo odpravljen, pa je {la v pozabo. Pahl in Winkler sta gradila na izro~ilu razlikovanja fa{isti~nega in katoli{kega korporativizma dvajsetega stoletja, ki je korporativizem prav tako postavilo nasproti liberalizmu in socializmu. Tako sta ostala zvesta pojmu korporativizma, ki meri naravnost na celotno organizacijo dru‘be, na njeno celotno telo in ne morda samo po ovinkih kot npr. »interesno predstavni{tvo« (Schmitter) ali »oblikovanje politik« (Lehmbruch). Obse‘na diskusija, ki se je kot plaz spro‘ila na straneh dru‘boslovnih revij, je tematizirala razmerje korporativizma do demokracije in parlamentarizma, liberalizma in v tem okviru {e posebej dualizma javno-zasebno, in razmerja med civilno dru‘bo in dr‘avo, razmerja korporativizma do socializma in kapitalizma, zlasti ostra in zategnjena pa je bila diskusija med pluralisti in korporativisti za hegemonsko pozicijo pri interpretaciji strukturnih sprememb v dru‘bi in politiki zahodnih de‘el. Glede opredelitve pojma korporativizma se ni oblikovala nobena skupna definicija, pa~ pa so se vzpostavile razli~ne {ole. Tu navajamo zna~ilnosti petih najmo~nej{ih. Prva na ~elu s Schmitterjem gradi na korporativizmu kot obliki interesnega posredovanja. Druga je utemeljena na ideji korporativizma kot oblikovanja javnih politik v posebnih politi~nih skupnostih (policy community), ki vklju~ujejo vse organe in organizacije, zainteresirane za posamezno vladno politiko. Tretja {ola, ki jo vodita Panitch in Jesopp, gradi na korporativizmu kot najbolj{i obliki socialdemokratske dr‘ave. ^etrta usmeritev se ukvarja s korporativizmom kot tripartitnim sodelovanjem med delom, kapitalom in dr‘avo in i{~e razloge, zakaj v dolo~eni de‘eli obstaja korporativizem brez dela (Japonska) ali korporativizem brez kapitala (Jugoslavija). Peta {ola je komparativisti~na. S konceptom korporativizma sku{a poiskati sti~ne to~ke in razlike med politi~nimi sistemi dr‘av. Tudi tu sta vodilna Schmitter in Lehmbruch. NEOKORPORATIVIZEM 15 Igor Luk{i~ ? V sklopu o korporativizmu objavljamo tri tekste. Lehmbruchov tekst iz leta 1977 ima zgodovinsko vrednost. To je razprava, ki je uvedla pojem »liberalni korporativizem« in ga vkomponirala v sistem strankarskega parlamentarizma. Lehmbruch je pridevek liberalni moral dodati iz povsem politi~nih razlogov, saj sta konceptualno gledano korporativizem in liberalizem diametralno nasprotni politi~ni doktrini. Liberalizem se je konstituiral na svobodi posameznika, razmejitvi civilne dru`be od dr`ave in zasebnega od javnega, korporativizem pa na mesto teh prvin postavlja organski interes dru`be kot celote na ~elu z dr`avo. Liberalizem vidi dru`bo kot osamljene individue, ki znajo `iveti po svoje in s tem v skupnosti, medtem ko korporativizem izhaja iz `ivljenja dru`bene skupnosti, kjer so individui le ena od potrebnih sestavin. Sledita teksta Milana Zvera in moj tekst o korporativizmu na Slovenskem. Doslej se je v zgodovino politi~nih idej Slovencev segalo samo po socializme, katolicizme, liberalizme, celo marksizme in najve~ nacio(nal)izme. V pri~ujo~ih tekstih ^asopis za kritiko znanosti pred slovensko javnost prvi~ postavlja zgo{~eno interpretacijo slovenske politi~ne zgodovine skozi optiko korporativizma. Avtorja dokazujeta, da je korporativizem najmo~nej{a politi~na doktrina, ki obvladuje slovensko politiko dvajsetega stoletja. Igor Luk{i~, magister politologije, asistent na Fakulteti za dru`bene vede Univerze v Ljubljani. Avtor knjige Demokracija v pluralni dru`bi (1991). LITERATURA Beyme, Klaus von (1974): Interessengruppen in der Demokratie, Piper Verlag, München. Habermas, Jürgen (1989): Strukturne spremembe javnosti, Studia Humanitatis, [KUC-FF, Ljubljana. Harrison, R. J. (1980): Pluralism and Corporatism, The Political Evolution of Modern Democracies, George Allen & Unwin, London, Boston, Sydney. Lehmbruch, Gerhard (1979): “Liberal Corporatism and Pary Government.” V: Schmitter in Lehmbruch (ur.), 1979. Newman, Otto (1981): The Challange of Corporatism, Macmillan, London. Offe, Klaus (1985): Disorganised Capitalism, Polity Press, Cambridge. Pahl, R. E in J. T Winkler (1974): “The Coming Corporatism”, New Society, 10. oktober. Rokkan, Stein (1966): “Numerical democracy and corporate pluralism” V: Robert Dahl (izd.) (1966): Government and Oppositions in Western Democracies, Yale University Press, New Haven. Schmitter, P. C. (1979): “Still the Century of Corporatism?” V: Schmitter, P. C. in Gerhard Lehmbruch (ur.) (1979): Trends Towards Corporatist Intermediation, Sage, London. O’Sullivan, Noel (1988): “The Political Theory of Neo-Corporatism.” V: Cox, Andrew in Noel O’Sullivan (ur.) (1988): The Corporate State. Corporatism and the State Tradition in Western Europe, Edward Elgar, Aldershot. Winkler, J. (1976): “Corporatism”, Archives Europeenes de Sociologie, VII. Wolfe, James H. (1974): “Corporatism in German Political Life: Functional Representation in the GDR and Bavaria”. V: Heisler, Martin O. (ur.) (1974): Politics in Europe, Structures and prosesses in some postindustrial democracies, David McKay Co., New York. 16 NEOKORPORATIVIZEM Liberalni korporativizem in strankarska oblika vladanja Kritike parlamentarne ter strankarske oblike vladanja so v veliki meri pospe{ile napredek v kor-porativisti~nih idejah od poznega devetnajstega stoletja in pojav avtoritarnih »korporativisti~nih« re`imov v dvajsetem stoletju. Korporativisti~ne doktrine niso bile enotne v svojih ocenah splo{ne volilne pravice, parlamenta in kompetitivnih strankarskih sistemov. Po eni strani so avtorji, kot je Spann (1934), predlagali odpravo parlamenta, ta »Schwatzbunde«, in njegovo zamenjavo s predstavljanjem »stanov«, drugi pa so predlagali zgolj odpravo pomanjkljivosti parlamentarne demokracije z dodatnim sistemom kor-porativisti~nega predstavni{tva. Katoli{ki »solidaristi« na primer ({ola, ki je bila pomembna v nem{ko govore~ih de`elah) so predlagali ustanovitev Zbornice korporacij, ki bi dopolnjevala (in ne nadomestila) parlament, temelje~ na politi~nih strankah (Mayer-Tasch, 1971:60). Po drugi strani se je voditelj socialisti~ne stranke, »avstromarksisti~ni« teoretik Bauer, pod vplivom zgodnje sovjetske izku{nje in tudi angle{kega »gild-socializma« zavzemal za izbolj-{anje ~iste »formalne« ali »politi~ne« demokracije (tj. za bur`uazno dominiran parlamentarni sistem vladanja, ki temelji na splo{ni volilni pravici) s »funkcionalno demokracijo«, ki zahteva, da »vlada v vsaki posamezni veji svoje dejavnosti temelji na nenehnem razumevanju organizirane celote dr`avljanov, ki se glede na svoj poklic ali zaposlitev, glede na dru`beno in ekonomsko funkcijo neposredno zanimajo za posamezno vejo vladne dejavnosti (Bauer, 1923:187). Toda ne glede na vse razli~ice korpo-rativisti~ne doktrine je ta pove~ini imela protipar-lamentarni priokus. To {e bolj velja za prakso avtoritarnih re`imov, ki so sprejeli korporativisti~ne poglede. Potem ko odpravijo prosto splo{no volilno pravico, kompetitiven strankarski sistem in parlamentarno vlado, sodobni diktatorski re`imi uporabljajo alternativne tehnike za mobilizacijo konsenza: ali disciplinirano mno`i~no »gibanje« ali sistem »dr`avnega korporativizma« (Schmitter, 1974).1 1 V nekaterih primerih, kot je na primer avstrijski, je formalno obvezno ~lanstvo v »zbornicah« zna~ilen element sistema. Toda tudi tu sindikati kot pomemben steber sistema ohranijo zna~ilnosti formalno prostovoljnih zdru`enj. To po eni strani zahteva nenehna prizadevanja za organizacijsko povezovanje ~lanov, medtem ko po drugi strani prispeva k pove~anju sindikalne zmo`nosti delovanja. NEOKORPORATIVIZEM 17 Gerhard Lehmbruch Ugotovljeno je, da se v {tevilnih zahodnoevropskih de‘elah pojavljajo vzorci interesnega predstavni{tva zdru‘enj, ki bi jih lahko opredelili kot »neokorporativizem«. Schmitter (1974) jih je opisal kot »dru‘beni korporativizem«, sam pa sem poudaril {e druge vidike tega pojava in nujnost razlikovanja med »liberalnim« ter »avtoritarnim« kor-porativizmom (Lehmbruch, 1974a). V nasprotju s slednjim je »novi korporativizem« v zahodni in severni Evropi namre~ ostal vra{~en v sistem liberalne konstitucionalne demokracije in zajema institucionalna pravila, kot je denimo svoboda zdru-‘evanja. Res je, da se je z »neokorporativizmom« klasi~no razlikovanje med »dr‘avo« in »dru‘bo« zameglilo. Prostovoljni zna~aj ~lanstva v velikih zdru‘enjih na podlagi skupnih interesov spri~o mo~nih dru‘benih pritiskov pogosto postane le fikcija. Namesto tega odnos med posameznikom in organizacijo v praksi lahko postane skorajda prisilno ~lanstvo (Schmitter, 1974). Vendar pa velike organizacije same prostovoljno vstopajo v tak{ne »korporativisti~ne« odnose, a vsaj v na~elu jim ostaja svobodna izbira, kar zadeva izstop. To lahko navsezadnje povzro~i precej{nje stro{ke, na primer zaradi neodobravanja »etabliranega javnega mnenja«. Toda {e posebej nizozemska iz-ku{nja (kjer so neko~ izredno kooperativni sindikati kasneje pre{li v ostro opozicijo) ka‘e, da izstop organizacij iz korporativisti~nega »partnerstva« nikakor ni nemogo~. Osrednji problem genetske teorije neokorporativizma je torej, kako - v odsotnosti prisile dr‘ave - razlo‘iti odlo~itev velikih organizacij za »liberalno-korporativisti~no« sodelovanje (ali vztrajanje v njem). V tem ~lanku zagovarjam tezo, da so vzroki za sprejetje tak{nih odlo~itev hkrati relevantni za razumevanje odnosa liberalnega korporativizma s strankarsko vlado in njenih mednarodnih razli~ic. Pojavi se vpra{anje, ali tudi v liberalnih demokracijah korporativizem sku{a nadomestiti parlamentarno vlado in strankarski sistem ter njune funkcije pri oblikovanju politik. Mogo~e je, da sta si s tega funkcionalnega vidika »avtoritarni« in »liberalni« korporativizem v bistvu mo~no podobna. Ta podobnost je morda nekoliko zakrita zaradi tega, ker je liberalni korporativizem veliko manj doktrinaren fenomen, kot so njegove klasi~ne razli~ice. Privr‘enci liberalnega korporativizma na splo{no seveda niso predlagali zamenjave parlamentarne in strankarske vlade z alternativno institucionalno raz- poreditvijo.2 Toda nekateri »liberalno-korpora-tivisti~ni« vzorci so se razvili v prete‘no pragmati-~nem smislu, s ~imer povsem nezaznavno po~asi presegajo reprezentativno vladanje. Negotovost te vrste o~itno mu~i predvsem privr‘ence klasi~ne liberalne tradicije. Namesto tovrstnih spekulacij predlagam nekoliko bolj rafinirano hipotezo: odnos med kor-porativizmom in strankarsko obliko vladanja v visoko razvitih kapitalisti~nih de‘elah z liberalnimi konstitucionalnimi vladami se nagiba k razvoju v smeri strukturalne diferenciacije na podsisteme, to pa omogo~a, da vsrkajo ve~je problemske sklope. Namesto da bi bila tekmeca, sta oba podsistema medsebojno povezana v nekak{ni simbiozi, ki lahko ima razli~ne oblike. Vendar ta odnos ni nujno stabilen; v nekaterih primerih opa‘amo pojavitev korporativisti~nega »prese‘ka«. Nere{eno ostaja vpra{anje, ali bo podsistem strankarske oblike vladanja v nekaterih specifi~nih razmerah uspel (in moral) ohraniti zna~ilnosti »funkcionalno primarnega podsistema« (kot ga pojmuje Parsons, 1959, str. 18).3 Koncept korporativizma Preden nadaljujemo razpravo je potrebnih nekaj konceptualnih pojasnil. »Korporativizem« se je {ele nedavno pojavil na terminolo{kem podro-~ju politi~nih znanosti in bilo bi prezgodaj, ~e bi njegov pomen imeli za dokon~en. Do sedaj je Schmitter ponudil najbolj natan~no definicijo. Namen njegove definicije je razlikovanje »korporativizma« od drugih vrst »interesnega pos-redni{tva«, kot sta »pluralizem« in »sindikalizem«. 2 Zna~ilno je, da v (Zahodni) Nem~iji Svet gospodarskih izvedencev, ki je bil vpliven protagonist »liberalno-korporativisti~nih« konceptov, pogosto govori o »avtonomnih skupinah«, terminu, ki je izposojen iz nem{ke razli~ice pluralisti~ne teorije (Fraenkel, 1964:188). 3 Pri obravnavi problema strankarskega sistema vladanja mojo premiso seveda predstavlja institucionalni okvir parlamentarne vlade. Ugledni nem{ki teoretiki (Luhmann, 1969; Habermas, 1973), ki povzemajo Parsonsove materialne hipoteze (1959), so spregledali, da ameri{ki strankarski sistem deluje v povsem druga~nih institucionalnih razmerah. 18 NEOKORPORATIVIZEM Liberalni korporativizem in strankarska oblika vladanja Po mojem mnenju ima to nekatere prednosti. Vpeta v konceptualni okvir Easton-Almondove-ga modela inputa-output, definicija zajema le funkcije inputa (»artikulacije-interesa«). Vendar ka-`e model inputa-output povsem o~itno podobnost s pluralisti~no paradigmo »politike pritiska«, ki jo Schmitter sicer sku{a izbolj{ati. Pomembnih vidikov »korporativizma« tako definicija ne zajame. V korporativisti~nih sistemih se dr`ava ne le omejuje na »pripoznavanje ali odobritev »oziroma »podeljevanje monopola« na eni strani, marve~ izvaja tudi »nadzor« nad izbiranjem vodstva in nad ar-tikulacijo (ali podporo) povpra{evanja na drugi strani (sicer pa je slednja lahko dvomljiva v ve~ini primerov »dru`benega korporativizma«).4 Korporativizem je ve~ kot le specifi~en vzorec artikulacije interesov. V resnici je bolj institucionaliziran vzorec dolo~anja politike, v kateri organizacije z velikimi interesi sodelujejo druga z drugo ter z javnimi oblastmi ne le v smislu artiku-lacije ( ali celo »posredovanja«) interesov, ampak v bolj razvitih oblikah - v smislu »avtoritarne porazdelitve vrednot« ter uveljavljanja tovrstnih po-liti~nih akcij. Predvsem zaradi intimne medsebojne penetracije dr`avnih birokracij in organizacij velikih interesov postane tradicionalni koncept »interesnega predstavljanja« povsem neprimeren za teoreti~no razumevanje korporativizma. Bolj imamo opravka z integriranim sistemom »dru`be-nega vodenja« (Etzioni), ki - posebej v vrsti zahodnoevropskega »neokorporativizma« - pomeni resen izziv tradicionalnemu institucionalnemu in organizacijskemu okviru liberalne demokracije, ki jo tu obravnavamo. Iz povedanega sledi, da liberalnega kor-porativizma ne gre zamenjevati enostavno z po-gostej{o konzultacijo in ve~jim sodelovanjem vlade z organiziranimi interesnimi skupinami, kar je seveda skupno vsem konstitucionalnim demokracijam z visoko razvitim kapitalisti~nim gospodarstvom. Specifi~na poteza liberalnega korpo-rativizma je precej{nje sodelovanje med temi skupinami pri dolo~anju gospodarske politike. Iz analiti~nih razlogov razlikujemo dve ravni pogajanj v liberalnih korporativisti~nih sistemih: prvi~, pogajanje med »avtonomnimi skupinami« ( kot se imenujejo v letnih poro~ilih zahodnonem{kega Sveta ekonomskih ekspertov); drugi~ pogajanja med vlado in »kartelom« organiziranih skupin. Ta dva nivoja se pogosto lahko zdru`ita v »enosto- penjski« pogajalski proces, v katerem vlada vstopa v »multilateralne« pogovore z mno{tvom zdru-`en, hkrati pa je tudi aktivni »posrednik« med njimi. Pogosto se namesto tega sre~ujemo z »dvostopenjskim« procesom pogajanja - ali zato, ker zdru`enja vstopajo v avtonomne procese odobritve na prvi stopnji, preden se za~ne njihova koordinacija z oblastmi, ali morda zato, ker se pogajajo avtonomno, na podlagi predlogov ali vladnega mandata. V nadaljevanju bomo videli, da je to specifi~en vzorec avstrijskega »socialnega partnerstva«.5 Iz teh razli~ic »multilateralnega« kor-porativisti~nega oblikovanja politik lahko izlu-{~imo tudi »bilateralna«, lo~ena pogajanja med vlado in posameznimi skupinami, kot denimo pri »dru`beni pogodbi« med britansko vlado in Kongresom sindikatov (TUC). Slednje lahko v naj-bolj{em primeru razumemo kot embrionalno raz-li~ico liberalnega korporativizma. Pogajalski postopki v liberalnem korpora-tivizmu pogosto ohranijo zna~ilnosti povsem neformalnih pogajanj, tudi ~e so udele‘enci formalne organizacije. Mo~no institucionalizacijo prek parlamentarne zastopanosti skupin v zbornici (npr. »ekonomski in dru‘beni svet«), ki so jo propagirali teoretiki bolj demokrati~nih verzij klasi~nega kor-porativizma, so praktiki korporativisti~nega oblikovanja politik v de‘elah, kot je Avstrija, sprejeli s skepso. Dodelana institucionalna ureditev, kot 4 Strinjam se s Schmitterjem o nujnosti definicije »korporativizma« kot posebnega sistema, v katerem »asociacijsko organizirani interesi« igrajo osrednjo vlogo. Koncepta ne bi smeli reducirati na nekaj tako nejasnega, kot je »korporativisti~na dru`ba« (Harris, 1972), ki postavlja skupaj korporacijo kot poseben tip asociacijske interesne zastopanosti ter »moderno korporacijo« Berlea in Meansa ali »zrele« Galbraithove korporacije; to pomeni, da je veliko poslovno podjetje opredeljeno s spremljajo~imi se organizacijskimi motivacijami. 5 Zna~ilno je, da je vodilni izvedenec iz avstrijskega Sozialpartnerschaft mo~no poudaril ta vzorec (pri ~emer je zamenjal izraza »bilateralen« in »multilateralen«). V »multilateralnem« (ali bolje »bilateralnem«) modelu vlada obravnava vsako zdru`enje posebej in nekateri trdijo, da vidi svojo vlogo kot nekak{no »vrtljivo mizo«, ki lahko vpliva na smer pogajalskega procesa. V modelu, ki ga imenuje »bilateralen« (ta ustreza na{emu »dvostopenjskemu«) modelu in mu je avtor naklonjen, bi bila njegova vloga pri dolo~anju gospodarske politike zmanj{ana zaradi prej{njih sporazumov med zdru`enji (Kinzel, 1974, str. 287). NEOKORPORATIVIZEM 19 Gerhard Lehmbruch jo poznajo na Nizozemskem, ostaja izjema. Skratka zaradi pragmati~nega na~ina, v katerega se je razvil, liberalni korporativizem nikakor ni dosegel ravni eksplicitne institucionalizacije, ki bi bila podobna parlamentarni vladi. Politi~na ekonomija liberalnega korporativizma Kako razlo‘iti o~itno rasto~ pomen liberalnega korporativizma v {tevilnih zahodnoevropskih dr‘avah? Da pridemo do dovolj verjetne teorije ( s tem da predvidimo, v kak{nih razmerah se ta vzorec oblikovanja politike najverjetneje pojavi), moramo povsem za gotovo upo{tevati dolo-~ene funkcionalne zahteve gospodarskega sistema. Korporativizem (v svoji liberalni in tudi avtoritarni razli~ici) ka‘e »sorodnost z nekaterimi temeljnimi zahtevami ali potrebami kapitalizma, da reproducira razmere primerne za svoj obstoj, in nenehno akumulira dodatne vire« (Schmitter, 1974, str 107). Natan~neje, korporativizem slu‘i takim zahtevam z reguliranjem konflikta med dru‘-benimi razredi pri razdelitvi narodnega dohodka in v strukturi industrijskih odnosov. Kar zadeva liberalno razli~ico korporativizma, je na specifi~en na~in povezana s problemi dolo~anja gospodarske politike, ki se pojavijo v bolj razvitih oblikah kapitalizma, kjer je usmerjanje razrednega konflikta pomemben element makroekonomske »sistemske politike«, ki naj bi nadomestila pluralisti~no »procesno politiko« (Lehmbruch, 1974a).6 Povr{na primerjalna raziskava problemskih podro~ji, za katera je zna~ilen pogost pojav libe-ralno-korporativisti~nega vzorca pri oblikovanju politike, prina{a nekatera pomembna spoznanja. 1. Korporativisti~ni vzorec je najbolj upa-dljiv pri oblikovanju gospodarske politike, predvsem na podro~ju politike, ki zadeva poslovni cikel, zaposlovanje, monetarno stabilnost in trgovinsko ravnote‘je. [e posebej dohodkovna politika je osrednje podro~je liberalnega korpo-rativizma. »Kooperativna« razli~ica dohodkovnih politik7 je lastna prakti~no vsem sistemom, ki jih je mogo~e ozna~iti s tem imenom ( tudi »dru‘be-nemu korporativizmu«). V nasprotju s tem so politike, ki zadevajo organizacijski in institucionalni okvir ekonomije (Ordnungspolitik z besedami nem{ke neoliberalne ekonomske znanosti), na primer, regulacijo konkurence ali industrijskega soodlo~anja, redkeje vklju~ene v korporativisti~no oblikovanje gospodarske politike. 2. Najpomembnej{i interesni skupini, ki sta vklju~eni v korporativisti~ni vzorec, sta organizirano delo in biznis. Zajemata lahko mno{tvo zdru-‘enj na strani dela in biznisa. Osrednja zna~ilnost je sodelovanje »kapitala« in »dela« v korporativi-sti~nem sistemu. Druga zdru‘enja - organizirano kmetijstvo, na primer - so redkeje vklju~ena, in ~e pa ‘e sodelujejo, kakor vse ka‘e, nimajo odlo-~ilnega glasu. Zato ostajajo torej v glavnem omejena na klasi~no pluralisti~no »politiko pritiska« in v~asih vplivajo na vlado v okvirih, ki jih dolo~a »kartel« organiziranega biznisa, dela in administracije (prim. Böckenförde, 1976). Oblikovanje konsenza v gospodarski politiki Ta opa‘anja opozarjajo na pomembne razvojne smeri v vzorcu dolo~anja gospodarske politike v visoko razvitih kapitalisti~nih gospodarstvih. Medtem ko je bila Ordnungspolitika, reguliranje ekonomskih institucij, vselej med prerogativi parlamenta - vsaj do ravni, kjer zakon ostaja u~inkovit instrument dolo~anja politike -, je politika poslovnega cikla v glavnem ostala domena centralne banke in vlade. To pravilo ima lahko le eno izjemo, in sicer v tistih de‘elah, kjer ima parlament u~inkovit vpliv na obdav~evanje - »keynesijan-sko« fiksalno politiko. V (Zahodni) Nem~iji na primer vlada od leta 1967 lahko kot anticikli~en ukrep pove~a ali zmanj{a davek na dohodek z dekretom, ki pa ga mora odobriti parlament. Zanimivo je,da ta dolo~ba v resnici ni nikoli delovala. Ko je leta 1970 zvezna vlada razmi{ljala o uvedbi tak{nega anticikli~nega pove~anja obdav~itve, je 6 Seveda te hipoteze ni mogo~e razumeti v smislu grobe »zgodovinskomaterialisti~ne« teorije. Bolj imamo opravka s problemi »dru`benega vodenja«, ki izhajajo iz funkcionalnega odnosa gospodarskega in politi~nega sistema. 7 Rall (l975, str. 207) je predlagal razlikovanje med »imperativnimi«, »indikativnimi« in »kooperativnimi« razli~icami dohodkovnih politik, pri ~emer je za slednjo zna~ilno sodelovanje delavskih sindikatov in biznisa v procesu dolo~anja politike. 20 NEOKORPORATIVIZEM Liberalni korporativizem in strankarska oblika vladanja do‘ivela mo~an odpor socialdemokratskega strankarskega jedra, ki je sprejelo le dodatno takso, ki bi jo bilo mogo~e kasneje dobiti nazaj. O~itno je te‘ko uskladiti efektivno politi~no vodenje poslovnega cikla s parlamentarnim procesom ustvarjanja konsenza. Dana{nja zna~ilnost razvitih kapitalisti~nih dru‘b pri sprejemanju gospodarske politike - ki je v zgodnjih obdobjih ve~inoma temeljila na »nadzoru« ( ta naj bi nadomestil samoregulacijo tr‘nega gospodarstva - je, da so vse bolj odvisne od procesov »oblikovanja konsenza« v politi~nem sistemu. To je breme, ki ga intervencionizem nalaga tistim, ki sprejemajo odlo~itve v zvezi z gospodarsko politiko. Klasi~ne laisez-faire ekonomije so si lahko privo{~ile zanemariti vpra{anje konsenza. Tr‘ni procesi naj bi izhajali iz »naravnega« in tako torej pravi~nega reda (prim. Habermas, 1973). V o~eh liberalnih ekonomistov je ena od prednosti sprejemanja odlo~itev s trgu konfornimi ali avto-mati~nimi sredstvi (posebej monetarnega usmerjanja centralne banke) to, da si s tem olaj{ajo sprejemanje odlo~itev, predvsem kar zadeva omejitve, ki jih postavlja zahteva po eksplicitnem konsenzu in tako politi~ni sistem zavarujejo pred »preobremenitvijo«. Toda vseeno ka‘e, da so tak{ne metode u~inkovite le omejeno tematiziranje problema konsenza. Bankirji seveda niso pretirano zaskrbljeni zaradi svoje ponovne izvolitve. Zelo verjetno je, da so manj zagreti za to, da bi vladi omogo~ili ponovno izvolitev kot zgornji sloj administracij (vsaj v tistih de‘elah, kjer so uveljavljena politi~na imenovanja v civilni slu‘bi). Vendar celo tako politika centralnih bank ostaja delno omejena z zahtevo po strinjanju javnosti. Vzemimo zahod-nonem{ki primer. Tukaj je centralna banka z zakonom obvezana, da daje prednost ohranjanju stabilnosti cen, ki seveda predvideva, da ima omenjeni cilj prednost pred morebitnimi konflik-tnimi cilji, kot je denimo polna zaposlitev. Ta zakonska zahteva po eni strani varuje politi~ni sistem pred erozijo konsenza. ^eprav lahko veliko prednost protiinflacijske politike utemeljimo s ~isto ekonomskim razmi{ljanjem, je ne moremo povsem razumeti brez upo{tevanja zgodovinske travme dveh mo~nih inflacijskih kriz in strahu, povezanega z inflacijo, ki bi lahko povzro~ila veliko krizo, kot se je verjetno zgodila ob krizi v dvajsetih letih tega stoletja. Po drugi strani lahko tak{na politika ogrozi prav ta cilj. Ko se je na primer leta 1966 centralna banka dr‘ala stroge de-flacijske linije, se je kot nepredvidena posledica zamajalo latentno strinjanje volilnega telesa. V bolj splo{nem smislu se zdi, da so desetletja ekonomskega intervencionizma na poseben na~in prispevala k zbujanju pri~akovanj javnosti. Tisti, ki oblikujejo gospodarsko politiko, so zdaj vse bolj odgovorni za vse osnovne ekonomske parametre, ki jih obsega nacionalna dr‘ava, tako za monetarno stabilnost in tudi polno zaposlitev.8 Zato torej niti inflacija niti nezaposlenost nista ve~ opisani kot »naravna pojava«, razen ~e ju ogro‘ajo procesi na svetovnem trgu, ki vsaj na videz niso odvisni od nacionalnih oblikovalcev odlo~itev.9 Poleg tega, da so tr‘ni procesi in mehanizmi v glavnem izgubili svojo kvazinaravno utemeljitev, so pomanjkljivosti »nadzora« tudi vzrok za rasto~e zahteve po oblikovanju konsenza na terenu gospodarske politike. Postalo je o~itno, da ima v nacionalnem gospodarstvu, ki je podvr‘eno medsebojni penetraciji z mednarodnimi tr‘i{~i, monetarna politika pogosto omejene u~inke. Podobno vse bolj dr‘i tudi za »keynesijanske« tehnike makroekonomskega prora~unskega in fiskalnega mened‘menta povpra{evanja, {e posebej od napredka, ki je sledil »stagflaciji« v sedemdesetih letih. Obremenjene z »deficiti v nadzoru« te vrste se vlade vse pogosteje odlo~ajo za neposredne poskuse, da bi vplivale na ekonomsko obna-{anje biznisa in/ali dela bodisi z »moralnim prepri-~evanjem« bodisi z bolj ali manj »usmeritvenimi« ukrepi, posebej s »politikami dohodkov«. Tako neposredno usmerjanje seveda postavlja ‘go~a vpra{anja konsenza. Skupna izku{nja na primer 8 Glede na to, da Samuelson (1964, str. 350) trdi, da »{e nismo dosegli stopnje, ko vsak narod zase ustvari splet konstitucionalnih postopkov, ki bi odpravili potrebo po diskretnem dolo~anju gospodarske politike«, bi bilo verjetno treba postaviti na glavo evolucijsko in temeljno hipotezo. Bolj verjetno je, da se bo potreba po diskrecijskih politikah pove~ala, to pa pomeni tudi pove~ane zahteve po ustvarjanju konsenza. 9 Hipoteze, ki jih razvijam na tem mestu, so bolj spekulativne. Vendar je bila v volilni kampanji leta 1976 v (Zahodni) Nem~iji vlada o~itno uspe{na. Trdila je, da ne more biti odgovorna za inflacijo in nezaposlenost, ker naj bi bili ti posledica »svetovne recesije«. NEOKORPORATIVIZEM 21 Gerhard Lehmbruch je, da zamrznitev pla~ in cen ne dose‘ejo ‘elenega u~inka, ~e poprej ni dose‘eno soglasje. Neposreden nadzor je torej izbolj{an ali nadome{~en s politi~nimi pogajanji posameznih vlad z zdru‘enji velikih interesov, to pomeni s korporativisti~nim oblikovanjem konsenza. Usmeritve pri dolo~anju gospodarske politike s »korporativisti~nimi« pogajanji so v~asih pomemben izziv ustaljenemu vzorcu parlamentarnega sistema vladanja, kjer naj bi bila parlament in strankarski sistem privilegirani strani pri doseganju konsenza. V resnici sta lahko resnej{i izziv kot spekter »administrativne vlade« (Rose, 1968). Za »idealen tip« bi administrativna vlada predvidela, da ni zahteve po ustvarjanju konsenza, a to je precej negotovo, takoj ko odlo~itev zadeva konfliktne interese (ali vrednote). Tako je »korporativisti~ni« dogovor med administrativnimi oblastmi in zdru`enji velikih interesov bolj realisti~na perspektiva: dolo~neje zato, ker to o~itno dovoljuje »kratek stik« med strankarskim sistemom in parlamentom z ustanovitvijo neposrednega »mostu« za vzpostavjlanje konsenza. Vseeno bi bilo prezgodaj spekulirati o tem, ali korporativisti~no oblikovanje gospodarske politike pomeni nadomestitev parlamentarne in strankarske vlade z novim vzorcem ustvarjanja konsenza. Kot bomo videli kasneje, v liberalnih korporati-visti~nih sistemih obstajajo mo~ne povezave med interesnimi zdru‘enji ter strankarskim sistemom, ki ne potrjujejo te hipoteze. Bolj verjetno je treba usmeritve v odnosih med vzorci »liberalnega korporativi-zma« in strankarskim sistemom razumeti kot primer rasto~e strukturalne diferenciacije in funkcionalne specializacije politi~nega sistema, ki so ju povzro~ile nekatere zahteve po ustvarjanju konsenza, specifi~ne za oblikovanje gospodarske politike. Da bi to raziskali natan~neje, najprej predpostavimo, da strankarski sistem pri doseganju konsenza igra odlo~ilno vlogo. To bi pomenilo, da so ude-le‘enci organizacijske enote in podenote ali posamezniki, ki delujejo v teh enotah, vsi organi od lokalne zveze do osrednjih izvr{nih organov stranke ter kon-~no jedro stranke v parlamentu. Ustvarjanje konsenza poteka v samem strankarskem sistemu, kjer se na primer vodstvo ve~inske stranke ali strankarske koalicije odlo~i predlagati sprejetje zakona v parlamentu, ali ~e denimo, na kakem lokalnem strankarskem sre~anju podpre dolo~eno politiko ( oz. ji nasprotuje). Strankarski sistem bi igral poglavitno vlogo pri graditvi konsenza v tistih primerih, ko dolo~anje gospodarske politike predvideva pridobitev pristanka ve~ine strankinega ~lanstva ali (v bolj »oligarhi~ni« razli~ici) njenega vodstva. To bi seveda vklju~evalo volilne procese, ~e bi delovali po omenjenem modelu, kjer »politi~ne stranke ... spreminjajo svojo politiko, da ustre‘ejo volilcem in s tem pridobijo ~im ve~ glasov« (Downs, 1957:88). Zmo‘nost strankarskega sistema za graditev konsenza je seveda odvisna od nekaterih zna~ilnih omejitev. Nekatere od njih se zdijo {e posebej bistvene pri dolo~anju gospodarske politike in lahko razlo‘ijo delno nadomestitev alternativnih vzorcev graditve konsenza. 1. Prvi vidik so nasprotujo~e si ~asovne omejitve, ki vplivajo na ustvarjanje konsenza v strankarskem sistemu. Na eni strani predstavljajo politi~ne stranke »stratharije« in ne le »hierarhije« (Eldersveld, 1964) in imajo kot take velike zahteve glede ~asa, ki je potreben za ustvarjanje konsen-za.10 Po drugi strani volitve dajejo dolo~eno (~eprav ne absolutno) prednost kraj{im in ne dalj{im perspektivam. To lahko nekatere strankarske voditelje spodbudi, da izberejo strategije, ki minimizirajo konflikte ter reducirajo zahteve po ustvarjanju konsenza, vendar lahko ogrozijo racionalnost odlo~itev, ki so sprejete znotraj te omejene perspektive. Smiselna se zdi hipoteza, da je ena od posledic nasprotujo~ih si omejitev v tem, da je output dose`enega konsenza v strankarskem sistemu pogosto bolj racionalen na podro~ju dolgo-ro~nih politi~nih odlo~itev ( npr. reforme kazenskega zakona ali konstitucionalnih dolo~b) kot na podro~ju kratkoro~nih. Odlo~itve gospodarske politike imajo pogosto poudarjeno kratkoro~no komponento in ~asovni pritisk je lahko precej izrazit. Politi~ne stranke so torej ali nesposobne dose~i zadosten konsenz v kratkem ~asovnem obdobju ali pa povzro~ijo sprejetje iracionalnih odlo~itev. 11 To lahko pri tistih, ki so odgovorni za 10 Problem ~asa, potrebnega za ustvarjanje konsenza v razli~nih strukturnih razmerah ( in v odnosu do racionalnosti odlo~itev), v natan~ni {tudiji obravnava Luhmann (1971). 11 Rose (1976, str. 94) pi{e, da v mesecih pred splo{nimi volitvami vladajo~a stranka posku{a umetno povzro~iti gospodarski boom in kasneje sprejeti deflacijsko politiko za omilitev njegovih posledic. 22 NEOKORPORATIVIZEM Liberalni korporativizem in strankarska oblika vladanja odlo~itve, povzro~i premik odgovornosti za ustvarjanje konsenza proti podsistemu interesnih zdru`enj. 2. Zmo‘nost kompetitivnih strankarskih sistemov za strukturiranje konfliktov in s tem produkcijo konsenza variira glede na naravo speci-fi~ne izbire. Kompetitivne strategije so morda primerne za strukturiranje kvalitativne izbire, kjer bi bili mo‘ni izidi lahko razporejeni na nominalni lestvici - npr. izbira med razli~nimi pokojninskimi sistemi. ^e se mo‘ni izidi razlikujejo samo glede na njihovo raven (in jih lahko razvrstimo na ordi-nalni lestvici) kot v primeru vi~jega ali manj{ega povi{anja pokojnin, potem tendenca prekositi drug drugega predstavlja veliko tveganje glede zamegljevanja programskih razlik. Posebej te‘ko si je predstavljati, kako lahko strategija strankarskega tekmovanja in graditve volilne ve~ine vzpostavi konsenz o kon~ni razdelitvi bruto narodnega proizvoda za denimo naslednjih dvajset mesecev. Ustrezen konsenz navadno predvideva proces pogajanj, in ~e vlada ‘eli vplivati na izide, se jih mora sama udele‘iti. Po drugi strani je odlo~itve na strukturalnih podlagah gospodarske politike (npr. nadzor zasebnih vlaganj) mogo~e dose~i s parlamentarno ve~ino in izpeljati z administracijo, ki jo nadzoruje prav ta ve~ina. To ima pomembne posledice za ve~insko stranko. ^e bi ‘elela igrati vodilno vlogo pri ustvarjanju konsenza v politikah poslovnega cikla, bi nujnost, da sodeluje v pogajanjih, lahko omejila njeno svobodo pri izbiri kompetitivnih volilnih strategij. V interesu politi~nih strank je torej, da prenesejo odgovornost za zadeve, kot so politike poslovnega cikla, na korporativni podsistem, ki ga sestavljajo organizirani interesi ter administracija. Primerjalni pregled korporati-visti~nih dohodkovnih politik Glede na omenjeno ni presenetljivo, da je dohodkovna politika podro~je, na katerem je vloga liberalnega korporativizma {e najbolj vpadljiva. Na splo{no je mo~ re~i, da je bila »korporativisti~na« razli~ica dohodkovne politike (Rall, 1975) doslej v veljavi v prakti~no vseh de`elah, ki bi jih zato lahko imenovali korporativisti~ne: Avstriji, Nizozemski, skandinavskih de`elah, [vici in (Zahodni) Nem~iji. V nekaterih, vendar ne vseh, od njih dosegajo »korporativisti~ne« forme oblikovanja gospodarske politike tudi ekonomsko Ordnungspolitik, kar pa pomeni nadaljnje omejevanje »dosega« ali »okvira« strankarskega sistema kot dejavnika pri oblikovanju politike. To bomo obravnavali na primerih Avstrije in (Zahodne) Nem~ije. Prednost teh dveh primerov je, da sta si podobna glede na razli~ne vidike, pomembne za na{o problematiko, posebej kar zadeva konfiguracijo njunih strankarskih sistemov. Zanju je zna~ilno tekmovanje med mo~no konservativno ter mo~no socialisti~no stranko, pomen razmeroma {ibke/malo{tevilne liberalne stranke pa je omejen. Struktura in vloga interesnih zdru`enj sta si izrazito podobni: na primer glede pomembnosti zastopanja interesov prek po statutu javnih korporacij, v katerih je ~lanstvo obvezno (»zbornice«, katerih pomen izvira iz »neo-merkantilisti~nega« obdobja gospodarske politike, ki je bila za te de`ele zna~ilna po koncu kratkega liberalnega obdobja v devetnajstem stoletju). Obe de`eli imata precej mo~no sindikalno gibanje, utemeljeno na na~elu {iroke industrijske organizacije, ki je pove~ini povezano z ustreznimi socia-listi~nimi strankami, vendar z manj{ino kr{~ansko-socialisti~nih sindikatov v vodstvu, ki ostaja lojalna konservativnim strankam. Po drugi strani so v obeh de`elah organizacije delodajalcev mo~ne in precej disciplinirane ter na splo{no podpirajo konservativne stranke, ~eprav so se dokaj hitro sprijaznile z vladami, ki so jih sestavljali socialisti. To je mo~no povezano s tem, da sta se vodstvi socialisti~ne stranke v obeh de`elah odlo~ili za zelo previdno »refor misti~no« politiko. V obeh de-`elah je ideologija »socialnega partnerstva« dolgo igrala pomembno vlogo v industrijskih odnosih, ki jih podpira legalna institucija zastopanosti dela v podjetjih (Betriebsräte) in omogo~a vpliv na delovne razmere in upravljanje personala. In kon~no, z ozirom na jezikovne in zgodovinske vzroke je komunikacija prek meje precej intenzivna, posebej od severa proti jugu. (Zahodno) nem{ke ~aso-pise bere tudi avstrijska elita in avstrijski politi~ni veljaki so zelo dobro obve{~eni o (zahodno) nem{kih politi~nih in dru`benih problemih. To bi moralo olaj{evati in tudi v resnici olaj{uje procese difuzije, ki bi obstoje~e podobnosti lahko {e po-ve~ali. [e posebej so presenetljive razlike v poli-ti~nih strategijah, ki vklju~ujejo »kooperativne« dohodkovne politike obeh de`el. NEOKORPORATIVIZEM 23 Gerhard Lehmbruch Avstrijski primer Avstrija je verjetno eden najbolj izrazitih primerov med dr‘avami z akomodacijsko dohodkovno politiko, utemeljeno na vzorcu liberalnega korporativizma. Zapleten sistem je veljaven in deluje gladko brez prekinitev ‘e dve desetletji. V glavnem ga imenujejo Sozialpartnerschaft (socialno partnerstvo), s terminom, ki mo~no poudarja konsenzualne in kooperativne vidike. Od leta 1948 so sindikati in poslovni svet izmeni~no sodelovali pri omejevanju pla~ in cen. To sodelovanje je preraslo v bolj for malno in stalno obliko leta 1957: na podlagi sporazuma med kanclerjem Raabom (iz konservativne stranke) in sindikalnim predsednikom Böhmom12 je vlada ustanovila formalno (toda zunajzakonsko) institucijo Paritätische kommission für Preis- und Lohnfragen (Skupno komisjo za cene in pla~e). Parität (paritetno zastopanje) tukaj pomeni, da se organiziranemu delu dodeljuje enako {tevilo sede‘ev kot biznisu in kmetijstvu skupaj. Delo predstavljajo Österreichische Gewerkschaftsbund (ÖGB, Avstrijska federacija sindikatov) ter Delavska zbornica (te po statutu javne organizacije mo~no obvladuje ÖGB, ki je prostovoljna organizacija). Drugo stran zastopata Zvezna poslovna zbornica (Bundeskammer der gewerblichen Wirtschaft) in Konferenca predsednikov (de‘elnih) kmetijskih zbornic. Treba je opozoriti, da so na strani dela zbornice omejene na bolj tehni~ne funkcije, politi~ne funkcije interesnega predstavni{tva ostajajo stvari ÖGB, na podro~ju biznisa in kmetijstva pa imajo organizacijsko premo~ zbornice. (Zveza avstrijskih in-dustrialcev ima omejen pomen, ker predstavlja zasebno in torej le malo in srednjo industrijo; skoraj vsa pomembna industrijska podjetja sodijo v javni sektor). Ta razlika v organizacijski strukturi po vsem sode~ izra‘a zgodovinsko dejstvo, da so sindikati {e vedno usklajeni s tradicijo delavskega gibanja, ki je poudarjalo prostovoljno ~lanstvo, na strani biznisa in kmetijstva pa je mo~nej{a korporati-visti~na tradicija. Taka »pariteta« je dose‘ena s prakti~no podvojitvijo zastopanosti dela in v bistvu izhaja iz politi~nih motivov. Organiziran biz-nis in kmetijstvo sta v mo~ni navezi s konservativno Österreichische Volkspartei ( ÖVP), sociaisti pa imajo ve~ino v ÖGB in v Delavskih zbornicah.13 Formalnim sre~anjem Skupne komisije predseduje zvezni kancler ali minister za notranje zadeve, zapisnik pa hrani kanclerjeva pisarna. Vlado zastopa minister za trgovino in industrijo ter minister za socialne zadeve. Toda zna~ilno je, da od ustanovitve koalicijske vlade v letu 1966 vladni predstavniki sodelujejo le kot svetovalci, da ne bi razbili numeri~ne »paritete«. [e pomembneje je, da se od tedaj predsedniki {tirih organizacij neformalno sestanejo pred pravimi formalnimi sestanki (skupaj z generalnimi sekretarji in nekaterimi sodelavci). Na teh neformalnih sre~anjih so predvidene najpomembnej{e odlo~itve brez sodelovanja ~lanov kabineta. To jasno ozna~uje premik proti avtonomnemu usklajevanju mnenj interesnih skupin in zmanj{evanju vloge vlade. V tem sistemu obstajata dve podkomisiji, za pla~e in cene, ti pa ponavadi sprejemata konkretne rutinske odlo~itve, saj ju sestavljajo »izvedenci«, ki so po izobrazbi ekonomisti ter zaposleni v razli~nih zbornicah in ÖGB. Le ~e ti niso enotni ali pri razpravi o pomembnih vpra{anjih se problematike loti skupna komisija, ki zdru`uje vodje in vodilne vodstvene delavce zdru`enj. Kolektivna pogajanja so strogo nadzorovana. Industrijski sindikat, ki `eli za~eti pogajanja, mora najprej pridobiti soglasje vodstva federacije (ÖGB). Po tem notranjem preverjanju preide zahteva do skupne komisije, ki mora dati zeleno lu~ za soglasje h kon~nemu sporazumu. ^e pride do resnih nestrinjanj - na primer ob stavkah (ki so bile sicer zelo redke - stvar ponovno vzamejo industrijskim zdru`enjem (na strani dela in delodajalcev) in jo dokon~no re{ijo na »vrhu« na neposrednih pogajanjih med predsedniki ÖGB in Zvezne poslovne zbornice. Nadzor cen je veliko manj u~inkovit, saj se danes nadzoruje ni~ ve~ kot petina potro{ni{kih cen (drugi del obsegajo administrativne omejitve). Proizvajalci morajo dokazati, da so njihovi stro{ki (pla~e in stro{ki ponudbe) ve~ji, ~e `elijo povi{ati cene; drugi element (kot je raven kompetitivnosti) niso upo-{tevani. Proizvajalci se na splo{no strinjajo s proceduro, ki se je izoblikovala predvsem zaradi neformalnih pritiskov Zvezne poslovne zbornice. Toda 12 O Avstriji prim. posebej Pütz (1966), Klose (1970), ve~ ~lankov v Österreichiche Zeitschrift für politikwissenschaft 3 (1974), Bichlbauer in Pelinka (1974). 13 Ta sistem paritete spominja tudi na avstromarksisti~en koncept »ravnote`ja razrednih sil«, ki je ozna~eval dolo~eno obdobje avstrijske zgodovine (Bauer, 1923). 24 NEOKORPORATIVIZEM Liberalni korporativizem in strankarska oblika vladanja ker Zvezna zbornica predstavlja {tevilna mala in srednja podjetja, ni presenetljivo, da je celoten sistem mo~no protekcionisti~en. Delodajalci se strinjajo s sindikati (ki sku{ajo obdr`ati obstoje~a delovna mesta), da se vodi tak{no politiko pla~, ki ne ogro`a profitne sposobnosti marginalnih podjetij. Primer ZRN Oglejmo si kooperativno dohodkovno politiko v (Zahodni) Nem~iji.14 V obdobju neoliberal-ne gospodarske politike seveda ni bilo nobene niti navidezne dohodkovne politike, kar je bilo v skladu z uradno prepovedjo gospodarskega »planiranja«. V letih 1963-1964 so nekateri uradniki skupaj s predstavniki sindikatov za~eli razpravljati po principih eventualnih vrst dohodkovne politike, toda prekinila jih je vlada kanclerja Erharda. Prvi preobrat se je zgodil leta 1964 z ustanovitvijo Sveta gospodarskih izvedencev (Sachverständigenrat zur Begutachtung der gesamtwirtschaftlichen Entwicklung), ki naj bi vladi ponudil mnenja o makroekonomskih razmerah, vklju~no z napovedmi, utemeljenimi na alternativnih projekcijah. ^eprav po zakonu izvedenci ne smejo dajati priporo~il v zvezi z gospodarsko politiko, se je svet kmalu za~el zavzemati za dohodkovno politiko, usmerjeno v usklajevanje s pove~anji v produktivnosti, ter za Konzertierte Aktion (izraz, ki spominja na économie concertée) ali za »novo dru`beno pogodbo«, s katero naj bi dosegli »odnos razumevanja« med »avtonomnimi skupinami«. To je utrlo pot zakonu »o pospe{evanju gospodarske stabilnosti in rasti«, ki je bil sprejet leta 1967 v obdobju »velike koalicije« in na katerega je mo~no vplival socialdemokratski minister za gospodarske zadeve Schiller. V svojem tretjem ~lenu zakon predvideva, da bo v primeru ogro`anja kateregakoli od makroekonomskih ciljev (stabilnosti cen, polne zaposlenosti, zunanjetrgovinske bilance, nenehne in »primerne« rasti) morala zvezna vlada dobiti na vpogled Orientirungsdaten za »koordinirano vodenje (abgestimtes Verhalten) obmo~-nih/lokalnih oblasti, sindikatov in poslovnih zdru-`enj«. Ta praksa se je razvila druga~e in na nekoliko bolj zapleten na~in. Po eni strani politiko zveznih in de`elnih vlad ter zdru`enj lokalnih oblasti koordinirata dve lo~eni telesi, Konjun- kturrat der Öffentlichen Hand (Svet javnih oblasti za politiko poslovnih ciklov) in Finanzplanungsrat (Svet za prora~unsko planiranje).15 Konzertierte Aktion se je po drugi strani razvil v redna sre~anja zdru`enj z gospodarskimi interesi, ki jih je ve~krat na leto skliceval zvezni minister za gospodarske zadeve. Nekatera zanimiva nasprotja se pojavijo pri primerjavi Konzertierte Aktion z avstrijskim Paritätische Kommissionom. V (Zahodni) Nem~iji vlada o~itno igra dejavnej{o vodilno vlogo in je vsekakor bolj na o~eh javnosti. Po drugi strani - in to omogo~a vladi vodilno vlogo - je organizacijsko zastopanje interesov razpr{eno veliko bolj {iroko. Udele‘encev je precej (ve~ kot 50 ter {e ustrezno osebje), ker sodeluje tudi veliko povabljenih zdru-‘enj. S podro~ja biznisa so to zvezna zdru‘enja delodajalcev, industrije, trgovine, obrti in bank, poleg osrednje organizacije zbornic industrije in trgovine ter zdru‘enja kmetov (Deutscher Bauernverband). Delo zastopa Deutsche Gewerkschaftsbund (Nem{ka zveza sindikatov, DGB) skupaj z najpomembnej{imi industrijskimi sindikati pa tudi (avtonomen) sindikat belih ovratnikov (Deutsche Angestelltengewerkschaft) ter zveza dr‘avnih uradnikov (Deutscher Beamtenbund). Kot predstavnik vlade zvezni minister za gospodarstvo predseduje sestankom in nosi najve~jo odgovornost. Poleg tega sodelujejo {e z uradniki iz ministrstev za finance, notranje zadeve, socialne zadeve in kmetijstvo ter iz kanclerjeve pisarne pa tudi s predstavniki Zvezne banke, Sveta gospodarskih izvedencev in kon~no zvezne oblasti za vpra{anja kartelov (Bundeskartellamt). Najpomembnej{e politi~ne figure, poleg ministrov za gospodarstvo ter finance in predsednika Zvezne banke, so predstavniki Zveze delodajalcev in Nem{ke industrijske zveze (ki sta bili nekaj ~asa personalno povezani), predsednik 14 O dohodkovni politiki v (Zahodni) Nem~iji prim. Schlecht (1968, Hoppmann (1971), Adam (1972), Hardes (1974) in Pfromm (1975); o sindikatih in dohodkovni politiki prim. Institut für Sozialforschung (1969) in Bergmann et al. (1975). 15 Ta telesa so del podsistema dolo~anja politike, ki je mo~no soroden liberalnemu korporativisti~nemu podsistemu in ga dopolnjuje. Primerno je bil ozna~en za Politikverflechtung (»povezovanje politike«), Scharpf (1976). Poleg tega prim. Kock (1975) in Lehmbruch (1976). NEOKORPORATIVIZEM 25 Gerhard Lehmbruch DGB in predsedniki dveh najpomembnej{ih industrijskih sindikatov DGB (to sta sindikat delavcev v kovinski industriji ter sindikat javnih uslu‘bencev in transportnih delavcev). Toda struktura mo~i v Konzertierte Aktion je o~itno bolj razpr{ena kot v avstrijskem primeru. To je najverjetneje posledica tega, da ~eprav so nem{ka interesna zdru‘enja tudi precej centralizirana od spodaj navzgor je raven medorganizacijske koncentracije tu veliko ni‘ja. To dr‘i posebej za DGB, ki nima formalne oblasti (in ima malo vpliva) nad politiko pla~ svojih sestavnih delov, industrijskih sindikatov. Ker je struktura mo~i v sistemu interesnih skupin veliko bolj razpr{ena kot v Avstriji, je koordinacijo seveda veliko te‘je zagotoviti. To pa vseeno ni edini (in verjetno tudi ne glavni) vzrok za ni‘jo u~inkovitost Konzertierte Aktion (KA). Treba je poudariti, da KA ni nikoli imel podobne mo~i kot njegov avstrijski ustreznik; njegove funkcije so bile omejene prete‘no na komunikacijo med skupinami. Po eni strani je to povezano z neprenehnim nasprotovanjem neposredni intervenciji vlade na podro~ju gospodarstva - in, kot smo videli, KA obravnavajo kot vladni instrument in ne (kot v Avstriji) kot instrument avtonomnih Sozialpartnerjev. Tarifautonomie (avtonomije kolektivnih pogajanj) naj dr‘ava ne bi omejevala. Po drugi strani je poudarjena komunikacijska vloga KA, ki izvira iz teoreti~nih razprav med Svetom gospodarskih izvedencev in ministrom Schil-lerjem. Svet je bil mnenja, da so bili konflikti v zvezi z razdelitvijo dohodka neproduktivni (funktionlos) in neprimerni za zagotovitev dolgoro~nih sprememb v razmerju med pla~ami in profitom, zaradi sodvisnosti makroekonomskih agregatov, {e posebej spri~o verjetnosti, da bo biznis pove~ane stro{ke pla~ prenesel na cene in da bo delo reagiralo s pove~anjem pla~ ter tako zmanj{alo profite. Kontinuirano prisotnost teh nasprotij je Schiller razlo‘il kot posledico pomanjkanja informacij in, povsem logi~no, je bila naloga KA obve{~ati »socialne partnerje« o njihovih dejanskih (ter medsebojno odvisnih) interesih. Vlada je prevzela vodilno vlogo z izdajanjem Orientirungsdaten, ki so izvirali iz makroekonomske »ciljno usmerjene projekcije« (Zielprojektion), posebej iz pri~akovane rasti nacionalnega bruto proizvoda, zaposlovanja, cen in dohodkov (pla~ in dobi~kov). Posledice, ki so jih pri~akovale interesne asociacije , so po eni strani pomenile zmanj{anje negotovosti, po drugi pa spremembo vedenja, kar se ti~e precej{njega upo{tevanja gesamtwirtschafliche (splo{noeko-nomskih ciljev) (prim. Rall, 1975:217). Orienti-rungsdaten naj ne bi pomenili formalnih »smernic«. (Zanimivo je, da je vlada postajala vse bolj previdna pri objavljanju tak{nih podatkov, ker bi jih sindikalno ~lanstvo lahko razumelo kot minimalne cilje, ki jih je treba dose~i. O~itno je, da se pogajanja v KA in stiki vlade s sindikati v glavnem vrtijo okoli odstotka, ki ga vlada predlaga na neformalen na~in, kot za‘eljeno mejo rasti pla~ s simbolno vrednostjo.) Zgodovina KA je kontroverzna. Omejevanje pla~ kot glavni cilj je bilo dose‘eno prete‘no v obdobjih gospodarskega nazadovanja, ko so se sindikati ~utili dovolj mo~ne, da dose‘ejo med svojim ~lanstvom soglasje s politiko omejevanja pla~ pod pritiskom groze~e nezaposlenosti. To {e posebej velja za leta 1967-1969 in 1975-1976. Toda leta 1969 je postalo jasno, da sistem ne deluje v obdobjih ekonomske o‘ivitve in nenehnega boo-ma. Divje stavke, ki so leta 1969 izbruhnile v jeklarski industriji in ki so se v {e ve~jem obsegu ponovile leta 1973, so opozorile na rasto~e pomanjkanje soglasja med ~lanstvom in na rasto~o militantnost. Leta 1970 so se sindikati spet vrnili k precej agresivnim politikam in dosegli najve~je pove~anje realnih pla~ od konca vojne. Drugi kriti~ni trenutek je zaznamoval zelo kontroverzen konflikt glede pla~ v javnih slu‘bah leta 1974, ki je pokazal, da se je militantnost za~ela {iriti tudi v ta sektor in je prisilila vlado k popu{~anju po ve~-dnevnih mno‘i~nih stavkah. Ves ta ~as pa so se sestajali KA in sindikati so na teh sestankih {e vedno sodelovali, kljub mo~nemu nasprotovanju v svojem rangu in vrsti. Po vsem sode~ niso ‘eleli spraviti v zadrego vlad, ki so jih vodili socialisti, in poleg tega niso hoteli biti dele‘ni kritike mno‘i~nih ob~il. Nazadovanje od leta 1975 do 1976 je sindikate prisililo, da so se vrnili k politiki omejevanja pla~, z opazno izjemo sindikata tiskarskih delavcev, ki se je kr~evito boril, da bi razbil neformalne smernice, ~eprav so jih drugi sindikati spo{tovali. V praksi je KA v glavnem slu‘il kot instrument kriznega mened‘menta in ne kot stalno ekonomsko vodenje. V splo{nem je to mo~ razlo‘iti z njegovim nasprotovanjem omejevanju pla~ (npr. Hardes, 1974; Pfrom, 1975). KA ni nikoli izdelal popolne politike dohodkov, vklju~no s cenami in profiti, in je v glavnem zanemarjal vpra{anje razde- 26 NEOKORPORATIVIZEM Liberalni korporativizem in strankarska oblika vladanja litve dohodkov, ~eprav je to ostalo osrednje vpra-{anje na podro~ju ciljev organiziranega dela. Pomembno je, da kljub ve~jim pomankljivostim Konzertierte Aktion ni bil nikoli odkrito izzvan kot instrument oblikovanja konsenza. Korporativisti~ne dohodkovne politike v drugih evropskih dr‘avah Primera Avstrije in (Zahodne) Nem~ije lahko postavimo v {ir{o primerjalno perspektivo zato, ker so se v {tevilnih drugih evropskih dr‘avah kooperativne dohodkovne politike razvijale kot osrednji element korporativisti~nega vodenja gospodarstva. Pomembne razlike so v ravni institu-cionalizacije, v avtonomiji »kartela« organizacij v odnosu do vlade (pogajanja v enem ali dveh korakih) in v ravni koncentracije v asociacijskih podsistemih. Na tem mestu o teh razli~icah ne bomo govorili sistemati~no, marve~ bomo enostavno prikazali dva precej skrajna primera, ki jih nekako ponazarjata.16 Na [vedskem se avtonomija asociacijskih podsistemov zdi {e mo~nej{a kot v Avstriji. [vedsko politiko pla~ ponavadi opisujejo kot »mejni primer« (Rall, 1975, str 142). V resnici ni nikakr{ne uradne politike dohodkov, ampak le mo~no centraliziran sistem kolektivnih pogajanj, celó brez tistega minimalnega formalnega vme{avanja dr`a-ve, ki ga poznamo iz avstrijskega primera. Seveda se je sodelovanje med sindikati in delodajalci izrazito razvilo od sporazuma v Saltsjöbadnu (1938), toda imenovati tako sodelovanje »korporativizem« bi pomenilo, da so funkcije javne politike prevzele interesne organizacije. Razen kratkega obdobja skupnega nadzora pla~ in cen v letih 1949-1950 takih formalnih primerov na tem podro~ju ni bilo do leta 1970. Vendar je na neformalen na~in vladana informacija o gospodarskem polo`aju in predvidenih ciljih upo{tevana pri kolektivnih pogajanjih med osrednjimi organizacijami. ^e to umestimo v {ir{i kontekst tistega, kar se imenuje »harp-sundska demokracija«, se zdi upravi~eno postaviti [vedsko v kategorijo »liberalnega korporativiz-ma«.17 Raven institucionalizacije na [vedskem je zelo nizka; verjetno se da to povezati s precej{njo centralizacijo in koncentracijo asociacijskih podsistemov, ki omogo~ata odpoved bolj formalnim institucionalnim dogovorom. Res je, da sta Federacija sindikatov (Landsorganisationen, LO) in Zveza delodajalcev (Svenska Arbeitsgivartförenin-gen, SAF), ki ji je za dalj ~asa uspelo uveljaviti mo~no egalitaristi~no politiko pla~, nedavno do-‘iveli mo~no nasprotovanje avtonomnih sindikatov »belih ovratnikov« (posebej SACA in sindikata univerzitetnih diplomantov). Vseeno pa je bila na [vedskem korporativisti~na politika uspe{nej{a kot na primer v sosednji Danski (prim. Ulman in Flanagan, 1971). Najpogostej{a je institucionalizacija liberalnega korporativizma na Nizozemskem. Ta primer ka‘e, da raven formalizacije korporativisti~nega dolo~anja gospodarske politike ne ustreza nujno temu, kar bi lahko imenovali stabilnost razli~nih kooperativnih dohodkovnih politik. Opraviti imamo z zelo kompleksno mre‘o. Prvi~, »Fondacija dela« ( Stichting van den Arbeid) je bila ustanovljena leta 1945 s sporazumom med sindikati in organizacijami delodajalcev kot zasebna institucija, ki jo je priznavala tudi vlada. Naloga te ustanove, v kateri so organizacije zastopane enakovredno, je bila dajati izvedenska mnenja o vseh vpra{anjih industrijskih odnosov, vklju~no s politiko pla~. »Dru‘beno ekonomski svet« ( Sociaal Economische Raad), ustanovljen z zakonom leta 1950, je tripar-titno telo, v katerem je 15 predstavnikov dela, 15 predstavnikov organizacij delodajalcev in {e 15 ~lanov, ki jih imenuje kraljica (med njimi so ekonomski strokovanjaki, direktor centralne banke in direktor Central Planbureauja. Je svetovalno telo vlade v zadevah gospodarske politike (posebej na makroekonomski ravni) in ima hkrati vlogo usklajevalca razli~nih interesov. Zakon o dru-‘benoekonomskem svetu je predvidel tudi organizacijo razli~nih vej industrije in trgovine v skupnih bdrijfsraden. Vendar so bile te dolo~be le delno uveljavljene. Kljub temu institucionalni okvir za kooperativno dohodkovno politiko, podoben avstrijskemu primeru, obstaja. Po vojni so sindikati in delodajalci sodelovali v sistemu strogega nadzo- 16 O drugih zahodnoevropskih de‘elah prim. Busch-Lüty (1964), Edelman in Fleming (1965), Ulman in Fanagan (1971) ter Rall (1975). O Nizozemski prim. Estor (1965). 17 Huntford (1972), ki v svojem precej enostranskem poro~ilu poudarja »korporativisti~ne« zna~ilnosti {vedske dru`be, bi gotovo nasprotoval uporabi oznake »liberalni«. NEOKORPORATIVIZEM 27 Gerhard Lehmbruch ra pla~ in procesa pogajanj, ki so vklju~evala Fon-dacijo dela, Dru‘benoekonomski svet in Odbor vladnih svetovalcev (College van Rijksbemidde-laars). Skupen odnos sindikatov v tem ~asu se izra‘a v tem, da se je socialisti~ni sindikat (NVV) z namenom, da zavre spremembe pla~, uprl predlogom, na podlagi katerih bi dovolili uspe{nim delodajalcem razdeliti vi{je pla~e. Tovrstno sodelovanje pa se je vseeno zmanj{alo po letu 1959, in ~eprav je vlada v {estdesetih letih nekaj ~asa posku{ala uveljaviti neke smernice, se je omejevanje pla~ v glavnem sesulo. Nasprotovanje sindikalnega ~lanstva, ki se je pojavilo v poznih petdesetih letih, je veliko prispevalo k temu. Ko je leta 1970 vlada predlagala zakon o pla~ah, ki bi dovoljeval »imperativno« dohodkovno politiko z intervencijo pri kolektivnih pogajanjih, so sindikati temu mo~no nasprotovali. Novo splo{no soglasje o nadzoru pla~ je bilo dose‘eno leta 1973, a ni dobro delovalo, saj se je leta 1974 vlada vrnila k »imperativni« dohodkovni politki. Integracija organiziranega dela Zanimivo je, da so v (Zahodni) Nem~iji in Avstriji sindikati igrali dejavno vlogo pri oblikovanju kooperativne dohodkovne politike, medtem ko so delodajalci in konservativni politi~ni vodje v za~etku pokazali precej nezaupanja. Sindikalno vodstvo je pri~akovalo, da bodo institucije, kot sta Partitätische Kommission in Konzertierte Aktion, lahko slu‘ile za strate{ko izhodi{~e za dosego ve~-jega sodelovanja organiziranega dela pri oblikovanju celokupne gospodarske politike. Ti upi se niso uresni~ili v ve~ji meri, vsaj kar zadeva (Zahodno) Nem~ijo in Avstrijo. Raz{iritev podro~ja korpo-rativisti~nega dolo~anja gospodarske politike prek politike dohodkov (ali, natan~neje, nadzora politike pla~) bi pomenila med drugim tudi nadzor profita in investicij in takó precej{njo strukturno spremembo. To bi zahtevalo premik v razmerjih mo~i, ki gotovo ne bi bil izvedljiv v korporativisti-~nem sistemu. Liberalni korporativizem deluje prek procesov usklajevanja interesov, zato je zanj zna~ilen visok prag konsenza. Prav nasprotno dohodkovna politika kot osrednja domena korporativisti~nega oblikovanja politike pove~ini slu‘i za integriranje organiziranega dela v ekonomski status quo. Razli~ne korporativisti~ne dohodkovne politike so se v glavnem ukvarjale s pla~ami, in sindikalne zahteve po prerazdelitvi nacionalnega dohodka so se morale umakniti. Res je, da prav zaradi tak{nega zanemarjanja vpra{anj razdelitve na dolg rok lahko postane vpra{ljiva kooperativna dohodkovna politika, zato ker bi sindikati tam, kjer profiti rastejo veliko hitreje kot pla~e, lahko pri{li v sku{njavo, da se osvobodijo korporativisti~nih verig. To je vsaj pomenilo osrednjo oviro za nemoteno delovanje (Konzertierte Aktion). Po drugi strani se omejevanje pla~ zdi najbolj priljubljen instrument gospodarske politike, ker je pla~e, dolo~ene s kolektivnimi pogajanji, la‘je nadzorovati (problemu kumulativne rasti pla~ navkljub) kot druge parametre. [e bolj pomembno pa je, da sta pri~akovani profit in pripravljenost za vlaganje osrednji spremenljivki kapitalisti~ne ekonomije, ki je ciljno usmerjena h gospodarski rasti, zato ju mora upo-{tevati tudi kooperativna dohodkovna politika. Oblikovanje konsenza v liberalnem korporativi-zmu je torej odvisno od stopnje integriranosti delavskega sindikalnega gibanja v proces dolo~anja gospodarske politike. O~itno vodstvo sindikatov bolj kot druge skupine v korporativisti~nem podsistemu tvega soo~enje s hudimi te‘avami pri doseganju soglasja v svojem ~lanstvu, {e posebej, ~e bo {e naprej razgla{alo cilje, kot so prerazdelitev dohodkovnih odnosov in narodnega bogastva, kot na~elno delajo (zahodno) nem{ki sindikati. Izbruhi obnovljene militantnosti, kakr{ne smo opisali v poglavjih o (Zahodni) Nem~iji, Nizozemski ali [vedski, posebej od konca {estdesetih let opozarjajo na krhkost dru‘benih podlag liberalnega korporativizma. Pomemben element med vzroki (zahodno) nem{kih divjih stavk leta 1969 je bil, da so bila pri~akovanja »dru‘bene simetrije« neizpolnjena, ker so profiti rasli veliko hitreje kot pla~e, ki so bile ‘e poprej fiksirane z dolgoro~nimi sporazumi (Schumann et al., 1971). S tem je mo~ raz-lo‘iti, zakaj korporativisti~no usmerjanje Konjunkturpolitik predvideva nekatere posebne strukturne zna~ilnosti sindikalne organiziranosti. Predvsem se zdi, da je treba zagotoviti visoko raven centralizacije in koncentracije kot na primer v Avstriji ali na [vedskem. Ta pogoj seveda velja za organizacije delodajalcev, a je verjetno {e pomembnej{i za organizirano delo. Dogovor o kooperativni dohodkovni politiki je ote‘en, a {e vedno mo‘en, ~e je sindikalno gibanje centralizirano in ne koncen- 28 NEOKORPORATIVIZEM Liberalni korporativizem in strankarska oblika vladanja trirano kot v primeru (Zahodne) Nem~ije. Tu je mo~ voditeljev v velikih industrijskih sindikatih (centralizacija) precej{nja; vpliv zveze na industrijske sindikate (koncentracija) pa je {ibak. Prav zato morajo biti mo~ni industrijski sindikati vklju-~eni v osrednji proces oblikovanja konsenza. Pomanjkanje pogojev in velika stopnja avtonomije v svojem ~lanstvu, posebej ~e je povezana z neposrednimi pogajanji kot v Veliki Britaniji, lahko resno ogrozita zmo‘nost sindikalnih voditeljev, da sodelujejo v liberalnem korporativisti~nem sistemu. Temu primerno v de‘elah, kjer je delavsko gibanje usmerjeno v mo~an »razredni konflikt« je stopnja njegove avtonomije ~lanstva visoka, liberalni korporativizem ni mo~no razvit. V Franciji na primer obstaja institucionalna mre‘a. Omenimo le Conseil Economique et Social ali, znotraj sistema planiranja, commissions de modernisation, v katerih sta zastopana delo in biznis. Toda sindikati so vselej zelo neradi sodelovali v njih, tako da biznis in dr‘avna birokracija delujeta z roko v roki v modernizacijskih komisijah, in ko je leta 1963 postalo jasno, da cohérence planiranja ni mogo~e dose~i brez dohodkovne politike, so se oblasti, odgovorne za planiranje, obrnile na organizirano delo zaradi sodelovanja. Toda CGT je ohranil izrazito negativno stali{~e, medtem ko je CFDT kot pogoj za svoje sodelovanje postavljal uveljavitev nekaterih elementov vpliva dela na pod-jetni{ke politike, ki jih delodajalci niso mogli sprejeti. Tudi vladam se ni godilo ni~ bolje, ko so posku{ale zagotoviti ve~je sodelovanje sindikatov, na primer v De Gaulleovem model participacije (Cohen, 1969; Flanagan, 1971). Toda ve~je ali manj{e pripravljenosti organiziranega dela po sodelovanju v liberalnem korpo-rativizmu o~itno ni mogo~e razlo‘iti le s strukturnimi zna~ilnostmi sindikalnega organiziranja. Dodatna pomembna neodvisna spremenljivka je gotovo polo‘aj »delavskega gibanja« (termin, ki v nem{ki razli~ici ozna~uje socialisti~ne stranke) v strankarskem sistemu. Na splo{no re~eno je liberalno kor-porativizem najpomembnej{i v de‘elah, kjer si je delavsko gibanje zagotovilo udele‘bo pri politi~ni oblasti prek strankarskega sistema in kjer so, kot posledica tega, sindikati dobili priviligiran dostop do vladnih in administrativnih centrov odlo~anja. Sklepamo lahko, da je to najpomembnej{a kompenzacija za posebne napore, ki jih morajo prena{ati sindikati, ki se izpostavljajo s sodelovanjem pri dolo~anju dohodkovnih politik. Dve skupini de‘el sodita v to kategorijo: 1) tiste, kjer so socialisti vodilna stranka v parlamentu, {e posebej skandinavske de‘ele; 2) tiste, kjer je socialisti~na stranka integrirana v elitni kartel »konsociativnega« tipa. Ta lepo ponazarja polo‘aj v Avstriji, kjer se je vzpon Sozialpart-nerschafta in ustanovitev Paritätische Kommissio-na ~asovno ujel s sodelovanjem konservativnih in socialisti~nih strank v »~rno-rde~i« koaliciji, ki je obstajala od leta 1946 do 1966. V (Zahodni) Nem~iji je bil Konzertierte Aktion prav tako ustanovljen potem ko so leta 1966 v vlado vstopili socialdemokrati. Po drugi strani je ta padec kooperativne dohodkovne politike na Nizozemskem o~itno vplival na izstop Delavske stranke iz koalicije leta 1959. Tudi primer Velike Britanije ka‘e, da sindikati raje podpirajo skupno dolo~eno politiko, ~e je socialisti~na stranka na oblasti. To pa ne pomeni, da je nadaljnje delovanje liberalnega korporativizma pod vsemi temi pogoji odvisno od stalnega sodelovanja socialistov v vladi. V Avstriji konec koalicije in oblikovanje konservativne vlade leta 1966 (ki je ostala na oblasti do leta 1970) ni imelo prakti~no nobenega vpliva na delovanje Sozialpartnerschafta. Toda to ne ovr‘e na{e hipoteze, saj je v tej de‘eli, kot bomo videli kasneje, korporativisti~ni podsistem postal tako pomemben, da ga lahko razumemo kot »samo-podpirajo~ega«. Vendar podmena dovoljuje tudi nekatere previdne napovedi, ki zadevajo Francijo in Italijo. Volilna zmaga levice v Franciji ali uveljavitev compromessa storica v Italiji (kar pomeni koalicijo z Democrazio Cristiano, za katero si prizadeva PCI) bi v teh de‘elah lahko povzro~ila vzpostavitev liberalnih korporativisti~nih sistemov za-~en{i s kooperativnimi dohodkovnimi politikami. V Franciji je institucionalni okvir vklju~no s Conseil Economique et Social, ki lahko pridobi veljavo pripravljen, kot sem omenil ‘e prej. V Italiji so leta 1976 s prihodom Andreottijeve vlade na oblast, Komunisti~na partija in sindikalni voditelji jasno izrazili svojo naklonjenost korporativisti~nim re{itvam gospodarske krize v de‘eli. Vendar se spri~o tega, da je avtonomija sindikalnega ~lan-stva v italijanskih sindikatih zelo razvita, zdi vpra-{ljivo, ali bo komunisti~no vodstvo resni~no lahko zagotovilo njihovo privolitev. NEOKORPORATIVIZEM 29 Gerhard Lehmbruch Liberalni korporativizem kot elitno doseganje konsenza To opozarja na pomemben vidik liberalnega korporativisti~nega podsistema. Oblikovanje konsenza tukaj v glavnem poteka na ravni vrhovne elite, to je vodstev osrednjih interesnih organizacij, in je odvisno od tega, kolik{no svobodo delovanja imajo. Liberalni korporativizem je zelo podoben »konsociativni demokraciji« (»consocia-tional«), kot sta jo opisala Lijphart (1969) in avtor te razprave (Lehmbruch, 1967: 1974b). To ni presenetljivo, saj je v obeh primerih prag ustvarjanja konsenza zelo visok. Enako kot nasprotja med segmentiranimi religioznimi, ideolo{kimi ali etni-~nimi skupinami tudi nasprotja med kapitalom in delom, ki so napoti nacionalni gospodarski politiki, ne morejo biti razre{ena z ve~inskimi odlo-~itvami, pa~ pa samo s pogajalskimi procesi na najvi{ji ravni in pod vladavino amicabilis compo-sitio (ki bi ga lahko opredelili kot »nekak{en poslovni dogovor«). Eden od razlogov, zakaj mora ve~ina »konsociativnih demokracij« privzeti zna~ilne kor-porativisti~ne elemente, je, da so se v teh de`elah politi~ne elite socializirale v tak{en slog upravljanja konfliktov (Lehmbruch, 1974a). Konsenz »tehnokratov« Konsenz elit v liberalnem korporativizmu se {e najbolj lo~i po stopnji, do katere je utemeljen na prepri~anjih, ki prihajajo iz ekonomske teorije. Primerjalna analiza avstrijskega in (zahodno) nem{kega primera (ki bi jima lahko dodali {e druge) je pokazala odlo~ilno vlogo gospodarskih izvedencev. Po eni strani so, kot v drugih visoko razvitih kapitali-sti~nih de‘elah, svetovalni odbori, ki jih ~esto sestavljajo visoko akademsko izobra‘eni ekonomisti, ki u‘ivajo precej{en politi~en ugled, s~asoma postajali vse pomembnej{i. Ker je ekonomsko napovedovanje s pomo~jo makroekonomskih projekcij ena njihovih najpomembnej{ih funkcij, je ta metoda za~ela vplivati na elitne zasnove dolo~anja gospodarske politike. To je poudarjeno z rasto~im vplivom, ki ga gospodarski izvedenci izvajajo v interesnih zdru-‘enjih. Nem{ki sindikati na primer so zaposlili ve~ ekonomistov in to je resni~no prispevalo k pripravi podlage za kooperativne dohodkovne politike (Institut für Sozialforschung, 1969, str. 204ff). Zanimivo je, da sta v Avstriji oba tipa ekspertnega vpliva zdru‘ena. Pribli‘na avstrijska us-treznica denimo ameri{kemu Svetu ekonomskih svetovalcev ali (zahodno) nem{kemu Sachver-ständigenratu je Beirat für Wirtschafts- und Sozialfragen (Sosvet za ekonomska in socialna vpra-{anja), ustanovljen leta 1963 kot tretja podkomisija Paritätische Kommission. Beirat je izrazita institucija Sozialpartnerschafta in zdru‘uje izklju~no izvedence iz zdru‘enj, vladni predstavniki v njem ne sodelujejo. Kljub temu je njegova eksplicitna funkcija svetovati vladi in ne interesnim skupinam. Njegovih nalog pa ni dolo~ala vlada, ampak Skupna komisija. Tudi objava izvedenjskih mnenj predvideva sporazum med predsedniki {tirih organizacij, ki so v njem zastopane. To pomeni, da je Beirat lahko dejaven le, ~e izvedenci in vodstvo Sozialpartnerjev dose‘ejo soglasje. V nasprotju s tem je postopek (zahodno) nem{kega Sveta gospodarskih izvedencev. Ta lahko objavi ve~inska ali manj{inska mnenja, kar je pogosto napravil. Za manj{inska mnenja pa ni nujno, da zgolj izra‘ajo akademske spore med »{tirimi modreci« (kot so jih pogosto imenovali). V~asih tisti, ki se ne strinja, predstavlja stali{~e, ki ga organizirano delo podpira. Pogosto se pri imenovanju v svet (~lane sveta imenuje zvezni predsednik) ne upo{teva le akademski status, pa~ pa tudi politi~na pripadnost in pripadnost interesnim skupinam. Tako naj bi bil vsaj eden od »{tirih modrecev« naklonjen sindikatom, drugi pa organiziranemu biznisu. Kljub temu so gospodarski izvedenci precej samostojni in v tem se razlikujeta nem{ki in avstrijski primer. V Avstriji bi bilo celo te‘ko zaposliti zadostno {tevilo akademsko izo-bra‘enih ekonomistov, ki ne bi poprej nikoli imeli formalnih zvez z interesnimi zdru‘enji. Spri~o majhnosti de‘ele in »bega mo‘ganov« v (Zahodno) Nem~ijo, zaradi ~esar je razpolo‘ljivih strokovnjakov v Avstriji omejeno, a zato, ker so Avstrijci (vklju-~no z intelektualci) »povezovalci«, so bili kvalificirani ekonomisti zaposleni v zbornicah ali sindikatih vsaj kraj{e obdobje v svoji karieri. Kakorkoli ‘e, iz omejene nazornosti teh dveh primerov je o~itno, da je pri delovanju liberalnega korporativizma nujno upo{tevati dru‘bene cepitvene linije (vsaj na neformalen na~in), ~e ‘elimo institucionalizirati izvedenjska mnenja. Vse ve~ji vpliv izvedencev seveda ni speci-fi~no »korporativisti~en« pojav. Liberalni korpo- 30 NEOKORPORATIVIZEM Liberalni korporativizem in strankarska oblika vladanja rativizem ni le tehnokratski re`im, ki temelji na znanstveni ekspertizi. O~itno sistem ne bi deloval, ~e bi med izvedenci pri{lo do bistvenih nestri-njanj. Dodaten pogoj je obstoj vsaj nekak{nega skupnega pogleda akademskih ekonomistov, ki delajo za korporativisti~ni sistem. Na{a podmena je, da resni~no obstaja tak{en temeljni konsenz v ekonomski analizi in da to prispeva k ideolo{ki podlagi liberalnega korporativizma. Njegov osnovni element se zdi makroekonomski »sistemski pristop«, ki poudarja soodvisnost makroekonomskih agregatov in vsaj minimum intervencioniz-ma. Zdi se nujno, da so izvedenci izbrani iz vrst znanih ekonomistov »prevladujo~ega toka« (ki so predstavniki »sinteze« neoklasi~nih in keynesijan-skih metod). Rasto~ pomen akademskih ekonomistov v sindikatih je omogo~il tak{en pogled oziroma zasnovo na ra~un bolj tradicionalnih, kon-fliktno usmerjenih strategij. O`ivitev marksisti~ne politi~ne ekonomije lahko na dolg rok ogrozi tak sistem, ~e se bo nadaljevalo najemanje neomark-sisti~nih ekonomistov za potrebe sindikatov. Po drugi strani rasto~ pomen strogih liberalcev in mo-netaristov (~ika{ke {ole, na primer) med delodajalci lahko prav tako ogrozi temeljni konsenz. V liberalnem korporativizmu resni~no obstajajo »te-hnokratski elementi«, a le ~e se »tehnokrati« strinjajo glede neke vrste osnovnega »harmoni~nega« pogleda, pri ~emer so poudarjeni soodvisnost tekmovalnih interesov, pomen obve{~enosti o tej soodvisnosti in aktivna usmerjenost »avtonomnih skupin« k skupnim ciljem. Usihajo~a vloga vlade: avstrijski primer Poudaril sem ‘e, da korporativisti~na gospodarska politika v bistvu temelji na mo~nem sodelovanju interesnih zdru‘enj z vlado. Vendar zato, da koncept korporativizma ostane trden, ne bi smeli vseh primerov prostovoljnega sodelovanja interesnih skupin z vladnimi dohodkovnimi politikami ozna~iti za »korporativisti~ne«. »Dru‘-bena pogodba«, ki jo je britanska vlada nedavno sklenila s Kongresom sindikatov, bolj ustreza »bilateralnemu« modelu, liberalni korporativizem, kot ga razumemo mi, pa predvideva sporazum med sindikati in delodajalci v skladu s splo{nimi cilji javne gospodarske politike. To vladi ne prepre- ~uje, da bi igrala bolj ali manj avtonomno vlogo v tem procesu. Celo v Avstriji dvostopenjski model ni popolnoma uveljavljen, ~eprav ta de‘ela gotovo ni skrajen primer. Avstrijska vlada seveda veliko da na gospodarsko politiko in »dru‘beni partnerji« so odli~no seznanjeni z njenimi stali{~i. Obstajajo mo~ni neformalni stiki zaradi precej{nje centralizacije in koncentracije interesnih zdru‘enj ter zaradi avstrijske majhnosti, zato so vsi odlo~ilni udele‘enci vklju~eni v precej tesno spleteno informacijsko mre‘o. Posebnega pomena je vzajemna penetracija politi~nih strank in interesnih organizacij (to bomo obravnavali kasneje). Minister za trgovino in industrijo ter finan~ni minister sta bila tako reko~ vselej iz ustanov socialnega partnerstva (posebej iz skupine vplivnih izvedencev v podkomisijah Paritätische Kommission). Osrednja banka je prav tako del te informacijske mre‘e, ker njeno vodstvo pogosto prihaja iz enakih ekolij, poleg tega pa so interesne skupine ‘e zastopane v Splo{nem svetu banke. Iz pomena »vrhovni{ke diplomacije« predsednikov organizacij je razvidno, da sta v Avstriji avtonomija asociacijskih podsistemov glede na vlado in njena mo~, da antici-pira odlo~itve javne politike, mo~no razviti. Ta primer bom natan~no analiziral v primerjavi z razmerami v (Zahodni) Nem~iji ker bi lahko kdo vpra-{al, ali je usihanje vloge vlade zna~ilno za »~isti« liberalni korporativizem. Trendi v smeri »razlitja« korporativisti~nega dolo~anja ekonomske politike V Avstriji se podsistem liberalno-korporati-visti~nega oblikovanja ekonomske politike veliko bolj kot v drugih de‘elah mo~no razteza prek podro~ja dohodkov in politike poslovnih ciklov in zajema {e posebej podro~je ekonomske Ord-nungspolitike. Tu je vsak politi~en ukrep podvr‘en poprej{njemu sporazumu velikih interesnih organizacij in vlada je v glavnem izklju~ena iz pogajalskega procesa. Zakonska osnova za to je zahteva, da morajo biti interesne organizacije konzultirane o vseh zakonskih projektih (Begutachtungsrecht; prim. Fischer, 1972). V praksi pa tudi ni ni~ nenavadnega, ~e zakone pripravijo Sozialpart-nerji. Najbolj vpadljiv primer je zgodovina avstrijske zakonodaje o nadzoru kartelov. Zakon o kar- NEOKORPORATIVIZEM 31 Gerhard Lehmbruch telih iz leta 1951 je pripravil odbor izvedencev, ki sta jih formalno imenovali konservativna in socia-listi~na stranka, toda v resnici so bili izbrani iz-klju~no med specialisti razli~nih zbornic. Kasneje so bila zakonska dopolnila leta 1958 in 1962 (ki jih je zahtevala Delavska zbornica) pripravljena na enak na~in. Amandma iz leta 1958 je vpeljal Paritätische Kommission, s predstavniki iz zbornic bi-znisa in dela, kot svetovalno telo Kartellkommis-siona. To je bil kompromis, ker Delavski zbornici ni uspelo ustanoviti »paritätische« administrativnega odbora (Kartellamt), ki ga je zahtevala ‘e leta 1928. Leta 1967 je konservativna enostrankarska vlada kanclerja Klausa sku{ala prekiniti to tradicijo. Na kanclerjevo zahtevo je pravna slu‘ba njegove pisarne (Verfassungsdienst) pripravila osnutek ob posvetovanjih z Zvezno poslovno zbornico. Ta osnutek je v parlamentu naletel na takó mo~no nasprotovanje zastopnikov sindikatov, da se je Klaus odlo~il umakniti svoj predlog in se vrniti k prej{nji praksi. Naslednje besedilo so sestavili v sodelovanju z dvema izvedencema iz Poslovne zbornice in iz Delavske zbornice, in ko so ga odobrile organizacije, je moralo skozi formalno zakonodajno proceduro v vladi in parlamentu, kjer ni do‘ivelo sprememb. Povsem razumljivo je, da so tudi nov zakon o kartelih, ki je bil leta 1972 enoglasno sprejet v parlamentu, pripravili Sozial-partnarji, v njem pa je bilo pove~anje mo~i Paritätische Ausschussa (paritetnih odborov). (Zna~ilno je, da morajo biti mnenja, ki jih to posvetovalno telo sprejema enoglasno, vsaki~ potrjena na kar-telskem razsodi{~u,ki sprejme kon~no odlo-~itev.)18 Ta dvostopenjski vzorec sprejemanja zakonodaje o kartelih v Avstriji je posebno pomemben v na{em kontekstu,ker ga lahko primerjamo z zakonodajnimi procesi, ki so v (Zahodni) Nem~iji vodili k sprejemu zakona o kartelih leta 1957 in k pomembnim dopolnilom v letih 1965 in 1973. V razli~nih {tudijah primerov (Bethusy-Huc, 1962; Grottian, 1974; Robert, 1976) se kot prevladujo~a zna~ilnost pojavi »politika pritiska«, v kateri je birokracija ministrstva za gospodarstvo,ki je pripravila osnutke, igrala avtonomno vlogo, ~etudi pod mo~nim pritiskom organiziranih interesov, a je imela zaradi svojih preferenc zelo omejeno pod-ro~je delovanja. Za proces posvetovanja z interesnimi organizacijami je bila nadalje zna~ilna mo~na asimetrija v prid biznisa. Sindikati niso bili pretirano dejavni niti jih stvar ni preve~ zanimala. In kon~no je imel strankarski sistem v procesu oblikovanja politike precej omejeno vlogo. Niti v petdesetih niti v sedemdesetih letih ni vloga strank ustrezala ni~emur, kar bi bilo podobno Downsove-mu modelu (»stranke formulirajo politike z namenom, da bi zmagele na volitvah«, Downs, 1957:28). V letih 1956-1957 so stranke ve~ine {ele postale dejavne v parlamentarnih odborih, a razdeljene so bile (posebej kr{~anski demokrati) na zagovornike liberalnej{e pozicije administracije (vklju-~no z nekaterimi zunanjimi ~lani, ki so zagovarjali {e bolj dosledno liberalno stali{~e ter zagovornike biznisa. Slednji so dosegli ob~utne spremembe zakonskega osnutka. Proces je tako {e najbolj ustrezal klasi~nemu pluralisti~nemu modelu politike pritiska. V letih 1969-1972 se stvari niso bistveno spremenile. Osnovna pogajanja ob pripravah zakona so potekala med administracijo in predstavniki biznisa, in sicer zunaj strankarskega sistema. [e en pomemben primer na podro~ju Ord-nungspolitike je bila zakonodaja o soodlo~anju v industriji. V Avstriji lahko vidimo prevlado dvostopenjskega modela. Arbeitsverfassungsge-setz (Zakon o delavskih odnosih) iz leta 1973, ki je vpeljal sistem, podoben (zahodno) nem{kemu Betriebsverfassungsgesetzu iz leta 1952, je plod pogajanj med poslovnimi in delavskimi zbornicami. V (Zahodni) Nem~iji nasprotno namre~ opa-‘amo zanimiv razvoj. V prvih letih obstoja zvezne republike je dvostopenjski model igral dolo~eno vlogo pri vpra{anjih soodlo~anja, a so ga kmalu opustili. Ko so ga ve~ kot dvajset let kasneje sindikati ‘e posku{ali o‘iviti, je njihov poskus ‘e na za~etku padel v vodo. Leta 1950 je vlada prek ministra za delo povabila sindikate in organizacije delodajalcev, naj »poka`ejo vladi, kako bi na razli-~ne na~ine lahko dosegli nov dru‘beni red«. V resnici je bil konflikt glede soodlo~anja v ‘elezar-ski in jeklarski industriji ter rudarstvu re{en na tak na~in potem, ko je Adenauerju uspelo delodajalce pritegniti k sklenitvi sporazuma z zvezo sindikatov. Na podlagi tega sporazuma je bil sestavljen vladni zakon, ki je bil v parlamentu sprejet 18 Szecsi in Wehsely (1976). Nadaljnje informacije v tem odstavku prihajajo od Märza in Weissela ter Pütza (1966), vklju~no z intervjuji na Dunaju. 32 NEOKORPORATIVIZEM Liberalni korporativizem in strankarska oblika vladanja brez ve~jih sprememb. Tak{en potek dogodkov pa je bil posledica posebnih razmer. Za najve~ji del ‘elezarske in jeklarske industrije je sporazum le potrdil status quo, ki so ga sindikati dosegli leta 1947, ko so bili mo~ni po zaslugi britanske zasedbe. Edina pomembna sprememba je bila raz{iri-tev te formule (»pariteta« lastnikov in direktorjev dela iz vrst sindikatov) na rudarstvo. Ker se je Adenauer ‘elel izogniti resnim nasprotjem, ki bi se lahko pojavila spri~o sprememb statusa quo v prid biznisa, je vztrajal pri bilateralnem sporazumu. Stvari so potekale povsem druga~e, kar zadeva soodlo~anje v drugih vejah industrije. To vpra-{anje je bilo o~itno razumljeno kot problem prerazdelitve (v smislu Lowijeve tipologije), zato ker naj bi se status quo spremenil v prid dela. Pogajanja med delom in biznisom so zastala ‘e leta 1950 in Adenauer, ki je bil pod mo~nim pritiskom manj-{ih strank na desnem krilu svoje vladajo~e ve~ine ({e posebej liberalcev), je izgubil interes, da bi umiril sindikate. Tako je Betriebsverfassungsgesetz (zakon o soodlo~anju) iz leta 1952 plod procesa, v katerem so v nasprotju z zakonodajo o karte-lih stranke ve~ine (ki so jih zastopali njihovi parlamentarci) igrale odlo~ilno vlogo. Zaradi »prera-zdelitvenega« zna~aja problema administracija ni ni~ ve~ slu‘ila kot »vrtljiva miza«, ampak kot strankarski sistem. Betriebsverfassungsgesetz je gotovo pomenil poraz sindikatov in je dokazoval spremembe v razmerjih mo~i, ki so na {kodo organiziranega dela potekale vse od volitev leta 1949. V Avstriji so ta razmerja ostala veliko bolj ustaljena iz {tevilnih zgodovinskih in politi~nih razlogov, {e najmanj pa zaradi vezi med sindikati in socialisti~no stranko. Iz geneze (zahodno) nem{kega zakona o soodlo~anju, ki je od leta 1976 v glavnem nadomestil Betriebsverfassungsgesetz, se zdi, da v (Zahodni) Nem~iji celo socialni demokrati upo{tevajo avtonomijo in politi~no prioriteto strankarskega sistema pri zadevah Ordnungspolitike. Sprejetje zakona je zaznamovalo konec zelo problemati~ne razprave v koaliciji socialnih demokratov, ki so bili bolj ali manj naklonjeni sindikalnim zahtevam, in liberalcev, ki so kljub usmeritvi proti levi ohranili kriti~en odnos do organiziranega dela. Jasno je bilo, da je bilo treba spor re{iti s strankarskim sistemom, saj bi neuspeh lahko ogrozil pre‘ivetje ve~ine. Spri~o odlo~ilnega pomena za stranke so bila pogajanja za{~itena v glavnem okviru notranje- ga kroga koalicijskega vodstva. Da bi ohranili mo~ akcije, s katero bi lahko dosegli kompromis, so morali strankarski voditelji obdr‘ati distanco do interesnih organizacij, ki jih je stvar zadevala. Pri socialnodemokratskih voditeljih to o~itno ni bila posledica tak{nih razlogov, ampak tudi rezultat skepse glede tega, kak{ne so »korporativisti~ne« implikacije sindikalnega programa za soodlo~anje. (Na dolgi rok bi njihov program vklju~il sodelovanje na ravni nacionalnega gospodarstva, medtem ko je trenutno soodlo~anje omejeno na raven poslovnih podjetij). Seveda so se na veliko pogajali v okviru organiziranih interesov, toda za oblikovanje konsenza so bili odlo~ilni sklepi ve~inskih strank. Posledica tega je bila, da so bili sindikati, prav tako kot delodajalci, bolj ali manj frustrirani in oktobra 1975 je predsednik sindikalne zveze organizaciji delodajalcev celo predlagal, da se za-~ne pogajati za oblikovanje skupnega predloga. Ne presene~a, da so delodajalci ponudbo zavrnili. [e bolj pomembno je, da so jo predstavniki koalicije imeli za precej nerealsti~no. Kon~ni kompromis sta le s te‘avo sprejeli obe vrsti interesnih organizacij. Prej{nji povr{ni primerjalni opis nekaterih procesov oblikovanja politike v sodobni Zahodni Evropi ne odgovori na vpra{anje, ali je »politika sploh kaj vplivala« in ali so se u~inki razli~nih politik bistveno razlikovali. Taka ocena bi zahtevala natan~nej{o analizo, ki ni predmet tega ~lanka. Toda specifi~ni vzorci avstrijskega procesa dolo-~anja politike nas spodbudijo, da se vpra{amo, s katerimi razmerami lahko razlo`imo tolik{no raz-{iritev liberalno-korporativisti~nega oblikovanja politike. Izredno drzna hipoteza lahko izhaja iz asimetrije, ki lahko eventuelno ozna~i korporati-visti~ne dohodkovne politike s stali{~a organiziranega dela. Sindikalne voditelje lahko zamika, da zahtevajo raz{iritev podro~ja korporativisti~nega dolo~anja politike na druga podro~ja ekonomske in socialne politike. To lahko zajame nadzor nad zasebnimi vlaganji in participacijo dela pri profi-tih, ki jih je treba ponovno investirati. O projektih te vrste so razpravljali na [vedskem in v (Zahodni) Nem~iji. Ta hipoteza pa vseeno ne dr‘i za Avstrijo. Velik obseg korporativisti~nega dolo~anja politike v tej dr‘avi o~itno izhaja iz specifi~nih zgodovinskih okoli{~in. Izvira iz ~asov ~rno-rde~e koalici- NEOKORPORATIVIZEM 33 Gerhard Lehmbruch je, za katero se zdi, da se je znebila nekaterih odgovornosti glede na Sozialpartnerja, da bi zmanj-{ala breme, ki te‘i koalicijsko vodstvo. Tak{no strategijo je omogo~il obstoj mo~ne korporativi-sti~ne tradicije, ki sega nazaj ne le do avtoritarnega, semikorporativisti~nega Dollfussovega re‘ima (1934-1938), ampak {e dlje v pozno devetnajsto stoletje. V nasprotju s tradicijo pa je dana{nji kor-porativizem izgubil ve~ino svojih prej{njih pro-tiparlamentarnih elementov. V Avstriji in tudi v (Zahodni) Nem~iji (ki sta primer vseh liberalno-korporativisti~nih de‘el) je asociacijski podsistem v mo~nem simbioti~nem odnosu s strankarskim sistemom. Vzajemno penetriranje liberalnega korporativizma in strankarskega sistema Omenili smo ‘e, da je avstrijska Zveza delavskih sindikatov mo~no povezana s socialisti~no stranko. Teoreti~no je ÖGB neodvisen od politi-~nih strank, v nasprotju s prej{njim Richtungsgewerkschaft (sindikatom z izrazito ideolo{ko usmeritvijo) in torej zdru‘uje ~lane razli~nih strank. Toda prav sistem proporcionalne politi~ne zastopanosti v sindikatih pomeni odlo~ilno povezavo. V izvoljenih telesih sindikalnega gibanja so socia-listi~ne, konservativne in komunisti~ne frakcije, in zato ker socialisti predstavljajo ve~ino v zvezi in v vseh industrijskih sindikatih (razen v sindikatu dr‘avnih uslu‘bencev), odlo~itve v bistvu sprejema frakcija SPÖ. Po drugi strani sindikalni voditelji mo~no vplivajo na socialisti~no stranko in predsednik ÖGB Benya je hkrati socialisti~ni poslanec ter predsednik prve parlamentarne zbornice. In {e ve~, socialisti~ni vladi je tudi podkancler pomemben sindikalni voditelj. Kar zadeva konservativno Östereichische Volkspartei, lahko re~emo, da je njena povezanost s podsistemom interesnega zastopanja {e bolj poudarjena, saj je njena organizacijska struktura zasnovana na korporativisti~ni zastopanosti. Stranko v bistvu sestavljajo tri zveze (Bunde): Poslovna zveza (Wirtschaftsbund, ÖWB), Kme~ka zveza (Bauernbund, ÖBB) ter Zveza delavcev in uradnikov (Arbeiter- und Angestelltenbund, ÖAAB). Slednja je v glavnem organizacija dr‘avnih uradnikov in zaposlenih v industriji pod nadzorom dr‘ave ter ima pomembno vlogo v konservativni manj{ini v sindikatih, prvi dve zvezi pa sta blizu ustreznim zbornicam, v katerih ima ÖVP izrazito ve~ino. Tudi na konservativni strani igra kopi~enje funkcij v strankarskih in interesnih organizacijah pomembno vlogo. Raab, na primer, ki je bil predsednik Zvezne poslovne zbornice, je leta 1953 postal zvezni kancler koalicijske vlade. Po odstopu leta 1961 je spet postal predsednik Zvezne zbornice. V zadnjih letih je bil predsednik Zvezne poslovne zbornice in vselej vpliven predstavnik ÖVP v parlamentu. Pogajanja predsednikov Sozialpartnerjev postajajo tako sre~anja vplivnih parlamentarnih vodij. ^e so moji podatki to~ni, se ne gre ~uditi, da so ~esto potekala v samih skup{~inskih pisarnah. V obdobju koalicijske vlade je bil ustanovljen zu-najkonstitucionalen »koalicijski odbor«, najpo-membnej{e usmerjevalno telo koalicije, v katerega so bili vklju~eni vodje strank in interesnih skupin. V (Zahodni) Nem~iji se politi~ne povezave interesnih organizacij s politi~nimi strankami ne razlikujejo veliko od tistih v Avstriji, toda meje strankarskega sistema in podsistema interesnega pred-stavni{tva so jasneje zarisane. Na primer, formalno kopi~enje vodstvenih funkcij je precej izjemno. Res je, da so bili trije ministri iz Brandtove in Schmidove vlade predsedniki industrijskih sindikatov (Leber, Arendt, Gscheidle), a vsi so se morali ob vstopu v vlado odpovedati svojim sindikalnim funkcijam. ^eprav so mnogi vodje sindikatov ~lani Socialdemokratske stranke in v splo{nem podpirajo strankarsko politiko, medtem ko je SPD na~eloma naklonjena sindikalnim zahtevam, ‘elita obe organizaciji ohraniti svobodo delovanja. To smo ‘e opisali v primeru zakona o soodlo~anju iz leta 1976. Po drugi strani lahko poka‘emo odnos sindikata javnih slu‘b in transporta, katerega predsednik, ~lan SPD Kluckner, je v sporu glede pla~ leta 1974 zavestno izzival Brandtovo vlado in skoraj dosegel kanclerjev odstop (Brandt, 1976). To so pomembne, a ne izjemne ponazoritve relativne avtonomije interesnih organizacij v odnosu do strankarskega sistema in obratno. 34 NEOKORPORATIVIZEM Liberalni korporativizem in strankarska oblika vladanja Problem funkcionalnega primata« 19 »Problem strankarske vlade« je bil pogosto predmet razprav, vendar to ne velja za »administrativno vlado« (Rose, 1968). V grobem velja, da avstrijski primer predstavlja tretjo mo`nost, nam-re~ korporativisti~no vlado interesnih skupin. Tak{en sklep pa bi poenostavil na{ problem zaradi simbioti~nega razmerja med podsistemoma interesnega predstavni{tva in strankarskim sistemom. Ob upo{tevanju pretenzij klasi~nih teorij o strankarskem sistemu vladanja bi lahko sklepali, da je (zahodno) nem{ki strankarski sistem ostal »funkcionalno primaren« podsistem in da ima zato ve~jo »usmerjevalno zmo`nost« od avstrijskega sistema. Toda dvomimo, da je tako posplo{evanje mo`no ob obstoje~ih empiri~nih podatkih. Drznemo si postaviti le nekaj bolj omejenih hipotez. ^e po eni strani obstaja spor na visoki ravni (posebej o »prerazdelitvenih« vpra{anjih), je verjetno, da ima strankarski sistem ve~jo zmo`nost oblikovanja konsenza, ker je njegova fleksibilnost ve~ja in pragovi konsenza ni`ji. Z drugimi besedami, oblikovanje konsenza in re{evanje problemov v korporativisti~nem podsistemu interesnega pred-stavni{tva sta odvisna od precej majhne intenzivnosti konfliktov spri~o visokega praga, ki ga dolo~ajo (de facto ali de iure) pravila za doseganje soglasja, odlo~ilna za njegovo delovanje. V nasprotnem primeru bi spore o previlih zastopanja le te`ko re{ili. Zelo je verjetno, da liberalni korpo-rativisti~ni podsistem ne bo sku{al »nadomestiti« strankarskega sistema. »Preobte`itev« njegove zmo`nosti za doseganje konsenza se bo v splo{nem mogo~e izogniti s funkcionalnim samoobvladovanjem. Po drugi strani se mi zdi, kot sem ‘e poudaril, da lahko volilna tekma povzro~i, da bo dal strankarski sistem prednost kratkoro~nim in ne dolgoro~nim opcijam gospodarske politike. Toda spri~o tega, da postaja dolgoro~ni element pri dolo~anju politike vse pomembnej{i, kar je raz- vidno iz vse ve~jega poudarjanja pomena planiranja in predvidevanja, lahko tak{na kratkoro~na usmeritev politi~nih strank vodi k prevladi administrativnega podsistema, pod pogojem, da ta ohrani visoko stopnjo avtonomije glede na strankarski sistem vladanja. Iz tega se lahko razvije tista »razpoka« pri oblikovanju konsenza, ki smo jo omenili prej, in zdi se verjetno, da liberalni korporativizem tako postane funkcionalni pripomo~ek visoko razvitih kapitalisti~nih dru‘b. Vendar bi bilo zaradi njegovih omejenih mo‘nosti za doseganje konsenza nerealno, ~e bi korporativizem obravnavali kot realisti~no alternativo poslanski vladi in strankarskemu sistemu. Prevedel Igor Maver Vir: Lehmbruch Gerhard, »Liberal Corporatism and Party Government«, V: Philippe Schmitter in Gerhard Lehmbruch (ur.), Trends Towards Corporatist Intermediation, Sage, London 1979. Tekst je prvi~ iz{el pod istim naslovom v Comparative Political Studies, vol. 10, {t. 1, 1977. Gerhard Lembruch je redni profesor na univerzi v Konstanzi. Njegova kariera se je za~ela strmo vzpenjati po objavi knjige Proporzdemokratie: Politische Kultur in Österreich und Schweiz leta 1967, v kateri je izzval tedaj vladajo~o predstavo o edini ustreznosti angloameri{kega modela demokracije. Potem se je za~el ukvarjati s problemom korporativizma v malih dr‘avah Evrope. Gerhard Lehmbruch velja za enega vodilnih preu~evalcev korporativizma v svetu. O korporativizmu je napisal preko dvajset tekstov v angle{kem in nem{kem jeziku. 19 Koncept »funkcionalnega primata« sta razvila Parsons (1959) in Luhmann (1970). NEOKORPORATIVIZEM 35 Korporativizem v slovenski politi~ni misli v 20. in 30. letih Uvod 1. Politi~ne ideje posameznih zgodovinskih obdobij niso le odsev vsakokratnega politi~nega vsakdanjika. V marsi~em ga tudi poustvarjajo. So konstitutivni del zgodovinske realnosti in se jih ne da odpraviti s tezo, da kot take obstajajo le kot “znamenje nekega ~asa”. Na simbolni ravni in v stvarnosti `ivijo naprej z dolo~enimi kulturnimi in politi~nimi konse-kvencami. To velja tudi za korporativno {olo, ki se je pojavila na Slovenskem v ~asu med obema svetovnima vojnama. Imela je vidno mesto v slovenski politi~ni misli in tudi v evropski razpravi o t.i. klasi~nem korporativizmu, ki je v srednjeevropskih dr‘avah dobil obliko stanovske ideje. 2. Korporativizem je socialna, ekonomska in politi~na doktrina, zasnovana na idejah organicizma in solidarizma. Osrednjo funkcijo v ekonomskih in politi~nih odnosih imajo korporacije, tj. neprostovoljna, razmeroma zaprta in hierarhi~no zgrajena zdru‘enja. Po srednjem veku, ko je celotna dru‘bena zgradba temeljila na “strogi” stanovski strukturi, so korporativizem ponovno odkrivali v prvi polovici 20. stoletja kot protiute‘ kozmopolitsko zasnovani liberalni ureditvi in komunizmu. Korporativne zamisli so v ~asu pred 2. svetovno vojno, tj. v obdobju klasi~nega korporativizma, sprejemale razli~ne idejne in politi~ne smeri, npr.: a) katoli{ka politi~na in socialna misel, zlasti po pape‘evi okro‘nici Quadragesimo anno (1931), b) nacizem in fa{izem ter NEOKORPORATIVIZEM 37 Milan Zver 1 O klasi~ni slovenski politi~ni misli govorimo od prvih politi~nih “lo~evanj duhov” na Slovenskem, tj. od sredine druge polovice prej{njega stoletja pa do za~etka 2. svetovne vojne, konca pluralnosti slovenske politi~ne klasike. V naslednjem - monisti~nem - obdobju je bil politi~ni pluralizem nasilno prikrivan, vendar le do sredine 80. let, ko govorimo o ponovni pluralizaciji. 2 Gosar je o~ital “stari” struji, ki je v 20. letih zavra~ala njegove stanovske ideje, da jih je v 30. letih uveljavljala v “najskrajnej{i, pretirani in zmotni obliki” (Delavska pravica, 11. 07. 1940). c) posamezne socialisti~ne doktrine (revolucionarni sindikalizem, gildsocializem, koncepcije gospodarske demokracije in demokracija svetov oz. Rätedemokratie). Katoli{ka cerkev je bila najpomembnej{i vzvod pri nastajanju korpo-rativne politike na Slovenskem. Znotraj njene doktrine so se oblikovale tri struje. Avtoritarna je zagovarjala konservativna in organicisti~na na~ela. Njeni predstavniki so Ivan Ah~in, Jo‘e Jeraj in Jakob Aleksi~. Radikalna s Cirilom @ebotom je bila profa{isti~no usmerjena. Glavni predstavnik tretje, pogojno jo lahko imenujemo modernisti~na, pa je Andrej Gosar. V delu lai~ne politi~ne misli pa lahko razlikujemo med radikalno nacionalisti~no (Gorazd Ku{ej) in socialdemokratsko koncepcijo (Albin Prepeluh in Dragotin Lon~ar). V korporativni teoriji analiti~no lo~imo tri med seboj povezane razse‘nosti, tj. socialno, ekonomsko in politi~no. V nadaljevanju ‘elimo predstaviti glavne posebnosti slovenske razprave o korporativizmu v ~asu med obema svetovnima vojnama. I. “Urejena” dru`ba in socialna harmonija “Korporacije nasprotujo~e interese delodajalcev in delavcev spravijo v harmoni~no ob~estvo.” (J. Jeraj, 1941) Temeljni cilj teoreti~nih in politi~nih zastopnikov klasi~nega korpo-rativizma je bil socialni mir - tj. osrednje vpra{anje industrijske dru‘be -uveljavljen po na~elih socialne vzajemnosti in solidarnosti. Klasi~na1 slovenska politi~na misel je socialni razse‘nosti korporativizma posvetila najve~ pozornost. Osrednji predstavnik konservativne stanovske {ole2 je bil Jo‘e Jeraj. Bil je pod o~itnim vplivom socialnih korporacijskih idej O. Spanna, W. Heinricha, J. Strohla, okro‘nice Quadragesimo anno itd. Po zgledu avstrijskega stanovskega sistema je za takratno jugoslovansko dru‘bo predlagal korporativni sistem, ki bi bil organiziran po poklicih. Ti bi se zdru‘evali v treh osrednjih stanovih: prosvetno-vzgojnem (u~itelji, umetniki, znanstveniki itd.), politi~nem (uradniki) in gospodarskem (zaposleni v ob~nih zvezah industrije, obrti, trgovine, poljedelstva itd.). Ob~ne gospodarske zveze bi sestavljale stroke (npr. v industriji v tekstilno, steklarsko, kemi~no itd.), korporativne zveze pa naj bi se na najvi{ji ravni zdru‘evale v vrhovno korporacijo. V njej bi imele posebno predstavni{tvo {e kulturna zbornica in dr‘ava. Posamezne korporacije bi ohranile odredbodajalsko avtonomijo, vrhovna korporacijska zbornica pa naj bi bila zakonodajno suverena. Jeraj je za tako najvi{jo zakonodajno oblast predvideval v prvi Jugoslaviji tri centre: Ljubljano, Zagreb in Beograd. Stanovi bi ohranili dobr{en del svoje “funkcionalne avtonomije”. Stanovi so za Jeraja predvsem gospodarski in kulturni pojavi, izraz vertikalne delitve dru‘be. Bili naj bi razmeroma zaprte mikrodru‘be z lastno socialno, ekonomsko, predvsem pa kulturno izku{njo: “Stan predstavlja skupnost vseh tistih oseb, ki imajo isto gospodarsko in kulturno funkcijo v dru‘bi” (1941, 5). Ima skupne cilje, namene, vrednote, je skratka totaliteta, 38 NEOKORPORATIVIZEM Korporativizem v slovenski politi~ni misli v 20. in 30. letih kjer posameznik izgubi svojo posebnost. Kajti socialna vezanost posameznika ne le da na sistemski ravni izni~i kaoti~ne potence liberalne dru‘be, marve~ mu zagotavlja, kakor ugotavlja Jeraj, vsestransko varnost. Stanovska zdru‘enja opravljajo za varstvo posameznika vrsto funkcij na podro~ju socialne zakonodaje, delovnega prava, pravi~ne razdelitve dobrin itd. (1941, 16). Zanimivo je, da je Jeraj zavra~al paritetno sestavo stanovskih organizacij, ki je sicer zna~ilna za tiste v proizvodnji. Njegov predlog mo~no spominja na kasnej{e delavske svete v sistemu socialisti~nega samoupravljanja. ^lani obratnih svetov naj bi bili zastopniki delavcev in obratni {efi (1941, 56). Ta model (“samoupravno demokrati~ni”) je bil v bistvu enak nem{ki ureditvi gospodarstva v 30. letih. Prepovedoval je stavke, s ~imer naj bi odpravili vpliv politike na gospodarstvo. Stanovska ureditev je imela namen uresni~iti enakostno na~elo v socialnem `ivljenju, tj. zmanj{ati gospodarske in socialne razlike pri razdeljevanju imetja in dohodkov oziroma zmanj{ati “horizontalno” delitev dru`be na razrede (1941, 5). 2. Tudi Jakob Aleksi~, drug predstavnik “stare” korporativne {ole, je predvidel pozitivne socialne u~inke stanovskega sistema. Menil je, da mora socialni sistem vsakemu zagotoviti eksisten~ni minimum. S tem v zvezi se je zavzel za dru`insko mezdo (1933, 79). Podobno kot pri drugih zastopnikih stanovske oz. klasi~ne korporativne ureditve, kjer velja na~elo imperativne pripadnosti, se posameznik tudi v tem primeru mora odpovedati svobodni izbiri in pravici do zdru`evanja: “Pripadnost h korporaciji je obvezna, kakor je obvezna domovinska pristojnost k dolo~eni ob~ini” (ibid, 80). Zavzemal se je za paritetno sestavo (italijanski model) delodajalcev in delojemalcev v korporacijskih organih. 3 Po nekaterih podatkih je sredi 30. let manj kot 14 odstotkov svetovne trgovinske menjave potekalo po na~elih proste trgovine. Dr‘ave, zlasti evropske, so vodile izrazito protekcionisti~no politiko. II. “ Gospodarski nacionalizem” “Urejevalni princip gospodarstva ne sme biti neomejena svobodna konkurenca in trg, marve~ potreba ljudske blaginje.” (Aleksi~, 1933) P. Perraux, eden od ideologov francoskega korporativizma, je zatrdil, da bodo veliki narodi evropskega zahoda naslednjega pol stoletja ‘iveli v narodnogospodarskem re‘imu organiziranega trga. Glede na tak{no pri~akovanje ne presene~a velika teoreti~na in politi~na vloga klasi~nega korporativizma v Evropi, {e zlasti, ker se ~asovno ujema z veliko gospodarsko krizo ob koncu 20. in v za~etku 30. let. Znano je, da so se v tem ~asu pojavili trije odgovori na gospodarsko krizo: bolj{evi{ki, keynesijanski (liberalnodemokratski) in korporativni. Slednji je predvideval regulacijo gospodarstva, pri kateri bi sodelovali dr‘ava ter korporativna predstavni{tva dela in kapitala. Osrednja naloga stanovsko-korporativnega urejanja gospodarstva je za{~ita doma~e proizvodnje pred tujimi monopoli3, ki s konkurentnej{o proizvodnjo potencialno ogro‘ajo doma~i gospodarski red. S sistemskimi ukrepi bi zagotovili prilagajanje gospodarstva mo‘nostim in zlasti potrebam trga. Korporativno (protekcionisti~no) gospodarstvo torej usmerjevalno in regulativno, saj ga ni mogo~e prepustiti “uni~ujo~im” in “destruktivnim” NEOKORPORATIVIZEM 39 Milan Zver zakonistostim trga. Cene so torej nadzorovane. V korporativni doktrini se je uveljavila kategorija “pravi~ne cene”, gospodarske sisteme pa so navadno funkcionalno organizirali po podro~jih, tako da je dr‘ava lahko posredno ali neposredno obvladovala gospodarsko politiko. Aleksi~ je menil, da je prava ureditev gospodarstva mogo~a samo na podlagi obveznih, javnopravnih, samoupravnih stanovskih korporacij. Tak{en sistem je planski, samoupraven in mora slediti narodnim ciljem. Temelji na razli~nih oblikah lastnine: zasebni, zadru‘ni, “socializirani”. Kot “zakonit zastopnik gospodarskih interesov” ima naslednje funkcije: arbitra‘o med delodajalci in delojemalci, uravnavanje na~rtnega gospodarstva, prepre~evanje neobrzdane konkurence, sklepanje kolektvnih pogodb, strokovno izobra‘evanje, socialno skrbstvo, predlaganje zakonskih pobud (1933, 81). Ciril @ebot, ki je v Italiji {tudiral fa{isti~no korporativno gospodarstvo, ki naj bi bilo organizacijski vzorec tudi za na{e okolje, je korporativizem v {ir{em smislu pojmoval kot “celokupnost prizadevanj, ki gredo za tem, da se organizira mirno in pravno sodelovanje med ~initeljem delom in ~initeljem kapitalom, ki sta v kapitalisti~nem podjetju lo~ena” (1939, 8). Element integracije ni zna~ilen le za @ebotovo dolo~itev razmerja v proizvodnji, marve~ je tudi politi~nofilozofska esenca vsega korporativisti~nega razmi{ljanja o dru`bi. Izhaja namre~ iz teze Uda Spirita, vidnega korpora-tivnega ideologa, da posameznika in dr`ave ni mogo~e lo~iti. Tudi pri @ebotu so “posami~ne koristi podrejene javnim, skupnim” (1939, 8). Dva temeljna cilja korporativno urejenega gospodarstva, tj. socialna pravi~nost in urejeno gospodarstvo, spremlja ideolo{ka indoktrinacija. @ebotova gospodarska koncepcija naj bi nadgradila liberalni sistem, ki temelji na zasebni pobudi, lastnini in koristi, pa tudi kolektivizem, ki zanemarja organi~no sestavo naroda (1939, 275). Korporativno narodno gospodarstvo je “politi~no uravnavano in organizirano”. Funkciji trga in javne pobude sicer nista odpravljeni, marve~ sta z dr`avno regulativo podrejeni interesom skupnosti. Model “podru`abljenega gospodarstva” Andreja Gosarja je glede na logi~ne mehanizme funkcioniranja podoben @ebotovemu, vendar pripisuje ve~ji pomen “svobodni izbiri dela in konsuma”. Gosar se ni navdu{eval za italijanski model, ker se mu je zdel preve~ avtoritaren. “Samoupravne stanovske organizacije” niso zasnovane le na poklicni podlagi. Njihova struktura je zasnovana interesno pluralisti~no. Gosar je dru`bi, organizirani na samoupravnem stanovskem na~elu, pripisoval veliko ve~ avtonomije kakor @ebot. Prav tako je zavra~al organicizem, ki ga je @ebot postavljal za temeljno na~elo svojega modela. Gosar je bil prepri~an, da je “prava samoupravna oganizacija” industrije in veletrgovine “najve~jega pomena za podru`abljanje celokupnega gospodarstva” (1935, 460). Koncepcija “podru`abljenega” gospodarstva je temeljila na na~elu ~im ve~je lokalne avtonomije, ne pa predvsem na nacionalisti~ni ideji kakor pri @ebotu (‘gospodarski nacionalizem”). ^e {e naprej primerjamo Gosarjevo in @ebotovo teorijo, moramo omeniti, da si je Gosar “pustil vplivati” razli~nim, tudi liberalnim ekonomskim teorijam, njegove socialne ideje pa so dokaj ugla{ene s katoli{ko socialno in politi~no doktrino. @ebot je svoje glavne ideje in teze ~rpal iz izku{enj italijanskega fa{isti~nega korporativizma. 40 NEOKORPORATIVIZEM Korporativizem v slovenski politi~ni misli v 20. in 30. letih [tevilni vidiki koncepcije zdru‘enega dela so temeljili na na~elih Gosarjeve ekonomske teorije. III. Korporativni odgovor na krizo parlamentarne demokracije “Od demokracije k ob~i samoupravi” (Gosar, 1935) Korporativne ideje so mo~no zaznamovale evropsko politiko in politi~no misel 20. stoletja. Korporacije naj bi imele klju~no vlogo tudi v politi~ni strukturi dr‘ave, v obdobju klasi~ne korporativne misli, imenovane tudi stanovska dr‘ava. To je oblika dr‘ave, zgrajena iz organizacij, ki naj bi zagotovile organsko zvezo med posameznikom in skupnostjo ter med ni‘jimi in vi{jimi enotami skupnosti. Korporativizem pomeni v politi~nem smislu kritiko individualizma, iz katerega je zrasel parlamentarizem. Logika politi~nega zastopstva ne temelji na individualnem ne na politi~no pluralnem na~elu, marve~ naj bi bil temelj izra‘anja ljudske volje “socialen”, v njem naj bi pri{le do izraza “‘ive sile” dru‘be. V tem smislu se je s korpora-tivizmom pri nas pojavila prva “samoupravna” pluralisti~na {ola, katere utemeljitelj je A. Gosar. Korporativizem je kot oblika politi~nega posredovanja t.i. funkcionalnih interesov imel ve~ razli~ic: a) integralni oz. ~isti korporativni sistem, kjer vso politiko vodijo korporativne strukture. Glavni predstavnik te struje je bil O. Spann. Namesto demokrati~nega parlamentarizma je razvil korporativni model, temelje~ na absolutni in avtoritarni vladavini politi~ne elite, ki se ji ni treba spra{evati po svoji legitimnosti; b) dvozborni~ni oz. me{ani sistem (poleg korporativnega obstaja {e “demokrati~ni” parlament). V ta model lahko uvr{~amo ve~ino slovenskih korporativnih teorij; c) sistem, kjer ima korporativna struktura v predstavni{ki ureditvi le svetovalno vlogo in pravico pobude. To je t.i. mehka razli~ica korporativnega sistema. Model korporativne dr‘ave in politike izhaja iz plebiscitarne paradigme, iz ideje o delegatskem transferju funkcionalnih interesov. Temelji na posredni volilni pravici ter na dogovornem na~inu politi~nega odlo~anja. V Italiji, [paniji, na Portugalskem, v Nem~iji in Avstriji (od l. 1934) so z uvedbo korporativnih modelov odpravili politi~ni pluralizem oz. ve~strankarski sistem, demokrati~no izvoljen parlament in s tem tudi splo{no in enako volilno pravico ter nekatere druge temeljne ~lovekove in dr‘avljanske pravice. Poleg skupnih strukturnih zasnov (dodajmo {e tesno pre‘emanje vladajo~e politi~ne stranke s korporacijami in dr‘avno upravo) so si bili ti re‘imi podobni po avtoritarnih voditeljih, kot so Mussolini, Salazar, Franco, Hitler in Dollfuss. V 20. in 30. letih so se tudi na Slovenskem (Ah~in, Gosar, Jeraj, Aleksi~, @ebot itd.) in na Hrva{kem (Iv~i}, [~etinac) - torej v katoli{kem delu nekdanje Jugoslavije - pojavile zahteve po korporativni ureditvi dr‘ave. NEOKORPORATIVIZEM 41 Milan Zver a/ Gosarjeva kritika parlamentarne demokracije Modernizacija politi~nega ‘ivljenja - t.j. uveljavljanje splo{ne, enake in tajne volilne pravice, mno‘i~nih politi~nih strank ter konkuren~nega strankarskega parlamentarizma, dejaven poseg medijev v politiko in pove~anje njene javnosti - je imela v lu~i Gosarjeve teorije tudi “stranske”, negativne u~inke. V politi~ni misli v Evropi so se v tem ~asu pojavile {tevilne teorije o krizi moderne parlamentarne demokracije. Med najpronicljivej{imi tovrstnimi kritiki (vendar ne zavra~evalci) je bil Andrej Gosar, ki je za~util nevarne posledice tega sistema, zlasti poenotenja, politiziranja (civilno)dru‘benih interesov, heteronomnih u~inkov ve~inskega sistema odlo~anja, neplural-nosti, kar naj bi v socialno in etni~no neenoviti moderni dru‘bi povzro~alo podrejanje in nesvobodo vsakokratnih manj{in. V tradicionalni slovenski politi~ni misli zato izstopa te‘nja po avtonomiji, zlasti kolektivnih entitet (naroda, razreda, stanu). “To, da se je demokrati~na ideja najprej pojavila kot nauk o osebni svobodi in enakopravnosti vseh ljudi ter o ljudski suverenosti, je bilo, kot smo videli, le naravna posledica zgodovinskega razvoja, prav kakor je bil demokrati~ni parlamentarizem v tej dobi njen naravni izraz. To, da v ozadju obi~ajnih, svoj~as tako zelo aktualnih demokrati~nih na~el in zahtev stoji pravzaprav druga, {ir{a, splo{nej{a ideja o vsesplo{ni osamosvojitvi ljudstva sleherne nadvlade, o njegovi ob~i samovladi oziroma ob~i samoupravi” (pod~rtal Gosar, 1935, 493). V tem kontekstu je Gosar demokrati~no teorijo dru`be dopolnil z naslednjimi inovacijami: - samouprava vs. demokracija, - skupinski pluralizem vs. individualizem, - samoupravni parlamentarizem vs. demokrati~ni parlamentarizem, - samoupravno organizirano ljudstvo vs. enotno ljudstvo, - delegatski sistem vs. predstavni{ki sistem, - delegatski mandat vs. politi~nopredstavni{ki mandat, - samoupravna dr‘ava vs. demokrati~na dr‘ava, - decentralizem vs. centralizem. Vendar njegove stanovske ideje niso tako radikalno oz. prevratno zami{ljene kot pri drugih zastopnikih klasi~ne slovenske korporativne misli, saj je zavra~al totalitarizem. Prizadeval si je, v~asih tudi pretirano vizionar-sko, za “resni~no samoupravo ljudstva”. Podobno kakor njegova teorija podru‘bljenega gospodarstva je Gosar tudi v politi~nem smislu mo~no vplival na Kardeljevo razli~ico socialisti~ne samoupravne demokracije. b/ Jerajev in Aleksi~ev model “kombiniranega” politi~nega sistema Dilemo med ~istim korporativnim in parlamentarnim predstavni{kim sistemom je Jeraj razre{il takole: “Dana{nji formalni parlamentarizem je res zagre{il mnogo napak, ker je plod individualizma, a kljub temu mora biti tudi v stanovski dr`avi vr{ilec dr`avne oblasti odbran od ljudstva... Ostane torej politi~ni parlament, ki ga neposredno voli ljudstvo, a v stanovski dr`avi se njegove kompetence zo`ijo na svojstveno upravno, kulturno in politi~no podro~je, ker mu je postavljena ob bok dr`avna korporacijska zbornica, ki ima zakonodajno oblast na gospodarskem podro~ju.” (1941, 58). Jeraj je 42 NEOKORPORATIVIZEM Korporativizem v slovenski politi~ni misli v 20. in 30. letih menil, da za delovanje korporativnega sistema ni potreben enopartijski in totalitaren sistem, niti nacionalizem kot najvi{ja ideologija, kakor je bilo v tedanji Italiji in Nem~iji. Zavzemal se je za “organi~no ljudsko dr`avo”, ki bi upo{tevala samoupravo ni`jih enot. Aleksi~ev model korporativne dr‘ave je v temeljih podoben Jerajeve-mu in na nek na~in tudi Gosarjevemu, vsaj kar se ti~e osnovnih strukturnih posebnosti. Vsi so se zavzemali za dvozborni~en, tj. kombiniran sistem politi~nega in korporativnega parlamenta. Podobno kot drugi ideologi stanovske ureditve dr‘ave se je tudi Aleksi~ zavzemal za veliko avtonomijo slovenske “pokrajine” z lastnim politi~nim in korporativnim zakonodajnim telesom. Volitve predstavni{kih teles naj bi bile delegatske, za politi~ni parlament pa naj bi veljalo na~elo splo{ne in enake volilne pravice. 4 “Tisto obliko demokracije, kateri je z ozirom na velik poudarek individualisti~nega momenta v dru`beni pogodbi glavno na~elo osamosvojiti poedinca v kar najve~ji mo`ni meri od skupnostnih dr`avnih vezi in mu zagotoviti naj{ir{o osebno avtonomijo, nazivamo liberalno demokracijo”. c/ Narodnodemokratska doktrina Znotraj korporativisti~ne paradigme moramo omeniti {e koncept narodne demokracije, ki ga je v svojih zgodnjih delih najdosledneje uveljavil Gorazd Ku{ej. Ta koncepcija, ki se je razvila pod vplivom Carla Schmit-terja in drugih “kolektivistov” medvojnega ~asa, pomeni totalitarno obliko razre{itve napetosti med individuumom in kolektivom (nacionalno dr`avo). Posameznik, meni Ku{ej, “sploh ne more biti svoboden” (ibid., 11), ~e kot dru`beno bitje ne verjame v obstoj najvi{jih metafizi~nih absolutov Dobrega in Pravi~nega (ki ga vidi v Naciji). Prav tak{no izhodi{~e je kritiziral Jeraj (1941, 74). Racionalni in relativisti~ni svetovni nazor, na katerem temelji liberalna oblika demokracije, meni Ku{ej, ne more razre{iti tega nasprotja, saj ne priznava harmonije. Demokracija naj bi izhajala iz skupnosti. Liberalizem pa naj bi imel negativen odnos do dru`be, saj zavra~a vsako prisilo, vodi v anarhizem in s tem v razpad skupnosti. Zato je pojem demokracije najtesneje povezan z na~inom, kako dolo~iti obvezna pravila za so`itje, integracijo posameznikov (“demokracija kot oblika dona{anja prisilnih skupnostnih pravil po ve~inskem na~elu”, 41). Tega bistvenega elementa naj npr. liberalna demokracija4 ne bi poudarjala. Skratka, bistvo nacionalnodemokratske doktrine je te‘nja, da se “odpravi napetost med poedincem kot individualnim bitjem in med socialnim svetom s tem, da se dose‘e... istovetnost vladajo~ih z vladanimi”. Prakti~na re{itev tega vpra{anja pa je utrditev “skupnostnega ~uta” posameznikov, ne pa anarhi~na te‘nja po ~im ve~ji osebni avtonomiji (68). Idealna zamisel bi bila potemtakem ne liberalna, niti razredna, marve~ nacionalna demokracija, ki poudarja pomen iracionalnega do‘ivljanja skupnosti kot neke vi{je metafizi~ne bitnosti. V njej se na nov na~in obudi ob~utek enakosti in svobode. Narod oziroma bolje nacija je hrbtenica in subjekt demokracije. d/ Socialdemokrati in korporativizem Slovenski socialdemokrati so bili med glavnimi kritiki stanovske ideje. Navzlic temu pa so v za~etku 20. let, zlasti Prepeluh in Lon~ar, odobravali nekatere korporativisti~ne ideje, ki so jih sprejemali iz svetovne literature, zlasti Coleov gildsocializem. Nanje je vplival predvsem s tezo o funkcionalni avtonomiji dru‘benih podsistemov. Podsistemi, stebri dru‘bene integracije, ki imajo dolo~ene (samo)upravne in zakonodajne pristojnosti, so funkcionalne dru‘bene strukture, vertikalno organizirane in NEOKORPORATIVIZEM 43 Milan Zver prilagojene dru‘beni diferenciaciji. Prepeluh in Gosar sta na{la podobne argumente proti liberalnemu dru‘benemu redu kakor drugi kritiki. [e posebej sta poudarila na~elo (ne)kompetentnosti predstavni{kih teles in “naravno” na~elo avtonomije struktur civilne dru‘be (Zver, 1990, 201). IV. Kritika korporativisti~ne {ole Del nacionalno usmerjene socialdemokracije torej lahko pogojno uvr{~amo v korporativisti~no paradigmo (vpliv teorije o demokraciji svetov, gildsocializma, adlerizma), vendar za ve~ji del slovenske socialdemokracije velja, da se je prva in najodlo~neje postavila po robu stanovsko-korporativisti~nim politi~nim idejam. To doktrino so ozna~evali za “desno diktaturo”, bolj{evizem pa za “levo diktaturo”. Delavska pravica, ~asopis socialdemokratov, je `e v drugi polovici 20. let nasprotovala kr{~ansko-socialni ideji o “gospodarskem parlamentarizmu”, iz katere se je kasneje razvila celovita kr{~ansko-socialna politi~na stanovska doktrina. Kasneje se je kritikom stanovske dr`ave pridru`ila {e socialdemokratska revija Svoboda, v kateri je tovrstne kritike objavljal tudi O. Bauer. Slovenski socialdemokrati so nasproti stanovskim idejam postavljali na~ela (politi~ne) demokracije, pomen ~lovekovih politi~nih svobo{~in in pravic, na gospodarskem podro~ju pa javno, na~rtno in zadru‘no urejeno gospodarstvo. Drug vir kritik stanovske doktrine so bili komunisti. Ti so z radikalno razredne pozicije zavra~ali stanovsko dr‘avo kot “masko” kapitala, ki s stanovsko reformo ‘eli ohraniti svoje razredne monopolne pozicije v proizvodnji in dru‘bi. O kritiki stanovske ureditve je v bro{uri Fa{izem (1934) na kratko spregovoril Kardelj, posebno razpravo pa ji je namenil V. Kostanjevec (Stanovski dr‘ava brez maske, 1933). Liberalna doktrina razen kritik fa{izma in nacizma ni prinesla pomembnej{ih razprav o stanovski ureditvi. V. Sklep 1. @e v uvodu smo zapisali, da politi~ne in socialne ideje tako ali druga~e ‘ivijo svojo zgodovino naprej. ^e analiziramo esencialno logiko dru‘bene in politi~ne organizacije na Slovenskem, spoznamo, da ideologija samoupravnega socializma ni le konstrukt komunisti~ne ideje, marve~ tudi stanovskega korporativizma, zlasti tistega katoli{kega izvora. ^eprav to ni predmet na{e analize, lahko za konec grobo skiciramo vsaj bistvene vzporednice. Te so: funkcionalno zastopanje interesov, kritika politi~nega parlamentarizma (parlamentarne demokracije) in s tem v zvezi kritika politi~nih strank, demokrati~nega na~ela ve~ine, poudarjanje nacionalne komponente, deetatizma in decentralizma. Oba modela sta temeljila na t.i. podru‘bljenem gospodarstvu, katerega glavni motiv ni bil dohodek, marve~ potrebe. Blagovno gospodarstvo in tudi kompetitivna politika sta bila drugotnega pomena. Celo t.i. usmerjeno izobra‘evanje je bilo zasnovano v stanovski doktrini. Skratka, liberalna doktrina, ki se je na Slovenskem pojavljala v svoji klasi~ni obliki, je bila in je ostala mo~no v senci korporativne. 44 NEOKORPORATIVIZEM Korporativizem v slovenski politi~ni misli v 20. in 30. letih 2. Klasi~na korporativna {ola se je torej najbolj razvila v tistih predelih Evrope, kjer je imela Katoli{ka cerkev s svojimi uradnimi cerkvenimi stali{~i najve~ji idejni vpliv. Korporativizem se je zato vzporedno pojavil v razli~nih evropskih dr‘avah. Politi~ne razmere so bile v drugi polovici 20. in v 30. letih tak{ne, da so dodatno vplivale na “idejno superiornost” korporativizma na Slovenskem. Vsesplo{no razpravo o klasi~nem (stanovskem) korporati-vizmu v Evropi je prekinila 2. svetovna vojna, ko je tudi katoli{ka vrhu{ka spoznala totalitarne tendence te doktrine, ki so pri{le na dan v posameznih re‘imih v Evropi. S pape‘em Pijem XII. se je tudi uradna katoli{ka doktrina oprijela liberalnej{i na~el, s tem pa je bila “lai~nemu” katolicizmu odvzeta idejna opora. Milan Zver, mag. politologije, mladi raziskovalec na Fakulteti za dru‘bene vede Univerze v Ljubljani. LITERATURA 1. ALEKSI^, J. (1933): Stanovska dr‘ava , Maribor. A^IN, I. (1933/34): Osnutek zakona za korporativno ureditev dr‘ave, ^AS, VI-VII, str. 186-194. GOSAR, A. (1932): Kriza moderne demokracije, v: Razprave o dru‘bi in dru‘benem ‘ivljenju , Ljubljana. GOSAR, A. (1935), Za nov dru‘abni red II., Celje. KU[EJ, G. (1933), Sodobna demokracija, Ljubljana. (1933, 1935): Za nov dru‘abni red I. in II., Celje. IV[I^, M. (1929): Ekonomski i politi~ki parlament, Zagreb. JERAJ, J. (1941): Korporacijski red in dru‘bena reforma Jugoslavije , Maribor. [^ETINAC, J.(1935): Korporativno urejanje dr‘ave , Zagreb. @EBOT, C. (1939): Korporativno narodno gospodarstvo, Celje. 2. AGNOLI, J./BRUCKNER, P. (1967): Die Transformation der Demokratie, Berlin. ALEMANN, U. V./HEINZE, R. G. (Hg.) (1979): Verbände und Staat. Vom Pluralismus zum Korporatismus, Opladen. HEINZE, R.G. (1981): Verbändepolitik und “Neokorporatismus” , Opladen. JOLLY, P. (1933): La mystique du corporatism, Pariz. LEHMBRUCH, G. (1974): Liberal Corporatism and Party Government, v: Comparative Political Studies, zvezek 10, {t. 1, 1977, str. 91-126. PANITCH, L. (1977): The Development of Corporatism in Liberal Democracies, v: Comparative Political Studies 10, str. 61. SCHMITTER, Ph. C./LEHMBRUCH, G. (1979/80): Trends Toward Corporatist Intermediation, London. SPIRITO, UGO (1932): Individuo e stato nella concezione corporativa, Roma. WINKLER H. A. (1972): Pluralismus oder Protektionismus?, Wiesbaden. ZVER, M (1990), Politi~na misel slovenskih socialdemokratov med obema vojnama, mag. delo, RI FDV. NEOKORPORATIVIZEM 45 Preoble~eni korporativizem na Slovenskem Na Slovenskem se je demokrati~na revolucija opirala na doktrino pluralizma. [e posebej je poudarjala ve~strankarsko naravo demokracije. Hegemonski okvir za razumevanje prehoda od starega k novemu re‘imu je postavila formula od monizma k pluralizmu. Ker je to hegemonska formula, je njena vloga tudi legitimacijska, v vsakodnevni politiki pa dobiva mesto kriterija za omalova‘evanje politi~nih nasprotnikov. V slovenski politiki lahko pre‘ivi samo tisti in tisto, kar sebe razume in je razumljeno skozi doktrino pluralizma. Pri tem je popolnoma vseeno, ali ima tisti in tisto kako zvezo s pluralizmom ali pa pripada na~elom in doktrinam, ki pluralizmu nasprotujejo. Korporativizem je ena od s pluralizmom sprtih doktrin, ki se prav v imenu pluralizma bohoti po pluralisti~ni dr‘avi Sloveniji. V nadajevanju bomo dokumentirali tezo, da je korporativizem na Slovenskem nastopal pred demokrati~no revolucijo ravno tako kot nastopa po njej. V obeh primerih pa se je obla~il v politi~ni javnosti v{e~na obla~ila socializma, demokracije ali pluralizma. Pojem korporativizma je v povojnem obdobju na Slovenskem dolgo figuriral kot eden od sinonimov za fa{izem1, hkrati pa se je korpo-rativizem nezadr‘no uveljavljal kot dru‘beni sistem. V svoji popolnosti se je legaliziral v ustavi iz leta 1974, teoretsko opravi~bo pa je do‘ivel s Kardeljevimi Smermi razvoja leta 1977. Po demokrati~ni revoluciji se je korporativizem utelesil tudi v ustavi Republike Slovenije iz leta 1991, “dru‘benopoliti~no” pa se v telo mlade slovenske dr‘ave vse bolj zadira skozi sistem zbornic. Pri Kardelju in v korporativizmu je temeljni subjekt politike skupina, ki sestavlja skupnost interesov. Zato v obeh konceptih posa- 1 A@, enciklopedija iz leta 1956, in Splo{na mala enciklopedija iz leta 1974 ena~ita korporativizem s fa{izmom: “Korporativi-zem, glej fa{izem”. [ele leksikon CZ iz leta 1988 govori o korporativizmu kot o modelu upravljanja dru`be, neodvisnem od fa{izma. NEOKORPORATIVIZEM 47 Igor Luk{i~ 2 Pri tem je bil tako dosleden, da je celo DPO, politi~ne organizacije par excellence, opredelil kot “specifi~no obliko interesne organiziranosti delovnih ljudi in ob~anov na podro~ju, kjer se ti interesi izra`ajo v obliki ideologije, politike, znanosti, splo{nih dru`benih interesov in podobno” (Kardelj, 1977:177). Dru`benopoliti~ne in podobne organizacije nastajajo in se oblikujejo “za uresni~evanje specifi~nih skupnih interesov samoupravljal-cev oziroma izra`ajo specifi~ne oblike samoupravnih interesov” (Kardelj, 1977:98). Ne nastajajo zato, da bi se borile za oblast, ampak zato, da bi zadovoljevale specifi~ne potrebe in interese samoupravnih skupnosti delovnih ljudi in dr`avljanov, torej iz funkcionalnih in ne splo{no politi~nih razlogov, v dobro skupnosti in ne kot constituens politike. 3 Temelj korporativizma je zgradil katolicizem, izhajajo~ iz Svetega pisma: “... Cerkev Jezusa Kristusa (je) ena in nedeljiva: da je v njej eno telo in en duh, eno upanje, ena vera, en krst, en Bog.” (Ef, 4, 4ss). Od tu izhaja odlo~itev, da je treba edinost, v katero katoliki verujejo, napraviti vidno. Edinost je utemeljena v eni resnici Jezusa Kristusa, kakor jo izpri~uje Biblija (Markmann, 1991:894). Ob razpadanju “vseh vezi” ob nastopu moderne dobe je katolicizem postavil svojo podobo srednjega veka, katerega sredi{~e je bila sloga svetne in duhovne oblasti. Katoli{ka socialna kritika je videla vzroke za propad starega meznik nastopa kot s skupino posredovana kategorija. Med skupinami ni tekmovanja za oblast, temve~ se med seboj dogovarjajo, sporazumevajo in usklajujejo svoje interese. Kardelj s tem ne sprejema na~ela liberalne demokracije, ki jo pluralizem samo nadgrajuje, namre~ volitve kot na~elo legitimiranja demokrati~ne predstavni{ke oblasti. Namesto za abstraktnega dr‘avljana, na katerem gradi liberalna demokracija, se Kardelj zavzema za to, da se upo{tevajo “interesi delovnega ~loveka oziroma resni~nega dr‘avljana kot nosilca konkretnega kompleksa osebnih in dru‘benih interesov” (Kardelj, 1977:85). Za Kardelja je “politi~ni pluralizem samo del interesnega pluralizma”2 (Kardelj, 1977:97). Zato se skup{~ine v nasprotju z liberalno demokratskimi parlamenti oblikujejo “na podlagi splo{nih samoupravnih volitev, ne pa na splo{nih politi~nih volitvah” (Kardelj, 1977:109). Na mesta odlo~anja morajo priti vedno “avtenti~ni interesi” in ne njihova politizirana podoba. Po tej zna~ilnosti se Kardeljevo razumevanje pokriva s korporativizmom. Namesto na splo{nem predstavni{tvu liberalno demokratskega tipa po na~elu “one man, one vote” gradi sistem na funkcionalnem predstavni{tvu interesov, ki tvori tudi jedro korporativizma.3 Kardeljeva samoupravna dr‘ava ni nevtralna, temve~ socialisti~na. Vnaprej{nje vsebinsko-funkcionalno opredeljevanje dr‘ave Kardelja postavlja v sredo korporativisti~nih koncepcij dr‘ave. Kardelja s korporativizmom4 dru‘i tudi kritika pluralizma. Politi~ne stranke “zamegljujejo pravo razredno bistvo sistema in razvejanost realnih dru‘benih interesov” (Kardelj, 1977:41). Kardelj ugotavlja obstoj korporativnih kanalov, ki delujejo zunaj parlamenta,5 s tem da jih on v svojem sistemu spravlja pod nadzor delegatske skup{~ine, korporativ-izem pa se zavzema za njihovo pripoznanje in legalizacijo kot avtonomnega sistema ob pluralizmu, v skrajni razli~ici celo proti pluralizmu in namesto njega. V sistemih liberalne demokracije je korporativni princip speljan ob pluralisti~nem - med njima vlada so‘itje. Kardelj je oba sistema, pluralizem in korporativizem, organsko zdru‘il v korporativni pluralizem in tej zdru‘itvi vdihnil socialisti~nega duha. To je poimenoval sistem “samoupravnega pluralizma, se pravi pluralizma samoupravnih interesov oziroma pluralizma interesov samoupravnih skupnosti” (Kardelj, 1977:139). Izhodi{~e sistema je skupnost in prek nje ~lovek. Korpus ima {tevilne organe, individuum pa je sestavina korpusa na na~in preseka organov, to je funkcionalnih skupnosti. Posameznik nastopa samo kot “resni~ni dr`avljan” torej kot ~lan vmesnih organizacij korpusa,6 pri ~emer interes korpusa vzpostavlja interes teh organizacij in prek njih interes posameznika. Zato Kardeljev sistem “ne more biti samo pluralizem empiri~nih interesov” (Kardelj, 1977:97). Na tem mestu vstopa problem socialisti~ne usmeritve Kardeljeve korporativisti~ne koncepcije. Socialisti~nost korpusa je za Kardelja najpomembnej{e vpra{anje. Eden od klju~nih pogojev za tak{no vsebino je enotnost delavskega razreda. Sistem politi~nega pluralizma bi ustvaril “umetno politi~no diferenciacijo samega delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, pri ~emer bi bil dru`beni vpliv skupnosti avtenti~nih interesov delovnih ljudi 48 NEOKORPORATIVIZEM Preoble~eni korporativizem na Slovenskem ponovno odrinjen v korist monopola vrhov tako ustvarjenih politi~nih strank” (Kardelj, 1977:86). Drugi pogoj za socialisti~no naravo korpusa je posebna vloga ZK kot vodilne sile.7 Samoupravni pluralizem je postavljen tako, “... da bi bile klju~ne pozicije oblasti v rokah tistih subjektivnih sil, ki stoje na strani socializma in socialisti~nega samoupravljanja” (Kardelj, 1977:87). ZK je `iv~ni sistem v korpusu: tvori svoj organ, hkrati pa sega do vseh skupnosti/organov in jih “usmerja”. Zvezi komunistov nudi pomo~ po eni strani Socialisti~na zveza delovnega ljudstva po drugi pa sindikat. SZDL je “oblika organiziranega pluralizma socialisti~ne in demokrati~ne misli”, ki “... je sposobna zedinje-vati vse dru`bene sile ne glede na razlike v ideologiji in prakti~ni politiki...” (Kardelj, 1977:87). ^lani SZDL niso posamezniki, temve~ kolektivni ~lani, to je dru{tva, organizacije, zdru`enja itd. Sindikat8 mora “stalno spodbujati delavce in jih usmerjati, da ~im aktivneje sodelujejo v upravljanju celote zdru`enega dela” (Kardelj, 1977:201), “vplivati na vklju~evanje delavcev v organe krajevnih skupnosti in ob~in in prispevati k temu, da se krepi pozicija delavcev pri odlo~anju v teh organih” (Kardelj, 1977:206). ZSM zdru‘uje tisti stan korpusa, ki je dolo~en z generacijsko mejo in ima zaradi svoje gnetljivosti v skupnosti posebno mesto. Zajema “naj{ir{e mno‘ice mladine, ki je svojo prihodnost zavestno povezala s prihodnostjo socializma” (Kardelj, 1977:207). Pomen dru‘benih organizacij in dru{tev je Kardelj videl v njihovi socializacijski vlogi. Po njem predstavljajo dru‘bene organizacije in dru{tva “enega izmed dejavnikov, ki prispeva h graditvi ~loveka kot svobodne in celovite osebnosti” (Kardelj, 1977:214). Tako so vse organizacijske oblike v slu‘bi krepitve socialisti~ne narave telesa, skupnosti, s tem da je vsaka organizacija prirejena za posebno organsko celoto, s ~imer ZK lahko bolj prilagodi svojo intervencijo v vse pore telesa. ^lovek nastopa v ve~ skupnostih in vsaka skupnost ima do sebi {ir{e skupnosti napeljane kanale za posredovanje svojih interesov. Za povezovanje skrbi delegatski sistem. Prek njega se izra‘ajo “vsi subjekti samoupravne dru‘be in njihovi interesi, s tem pa tudi ~lovek posameznik in njegov interes, njegova skupnost interesov kakor tudi dru‘ba in njeni interesi v celoti” (Kardelj, 1977:146). Tako postaja delegatski sistem “integralni demokrati~ni organizem” (Kardelj, 1977:139). V delegatskem sistemu so namesto abstraktnega dr‘avljana postali “vir in dejanski nosilec politi~nega sistema delavci, kmetje, inteligenca in drugi delovni ljudje in ob~ani” (Kardelj, 1977:147). S tem se tudi politika istoveti z dejansko vsebino samoupravnih interesov in “delegat ni ve~ “politik splo{nega tipa”, kakor so v glavnem poslanci v sistemu politi~nega pluralizma me{~anske dru‘be, ampak je pravzaprav izvr{evalec tiste kolektivne funkcije, ki pripada samoupravnim subjektom oziroma skupnostim samoupravnih interesov” (Kardelj, 1977:108-109). Kardeljev korporativizem ni klasi~en korporativizem, kjer gre za sodelovanje med sindikati, delodajalci in dr‘avo. Je veliko bolj prefinjen in zabrisan. Zgrajen je na organicizmu, na skupni{tvu in je zato po duhu stanovskega rokodelskega reda in s tem za vso socialno bedo v liberalizmu. Re{itev, ki jo je ponujala, je temeljila na dr`avnem skrbstvu, stanovski raz~lenjenosti dru`be in kr{~anskem prepri~anju (Brugmann, 1991:878). Teolog Muller (1779-1829) je predlagal stanovsko ureditev, v kateri bi imel vsak stan dolo~ene pristojnosti: plemstvo bi skrbelo za poljedelstvo, duhov{~ina za duhovno `ivljenje, me{~anstvo za kapital in delavstvo za pripravo fizi~nega kapitala (Brugmann, 1991:879). Sicer pa je bila temeljna skrb katoli{kih idej v za~etku devetnajstega stoletja, kako prepre~iti nadaljnji pohod industrializacije in siroma{enja rokodelcev. [ele v drugi polovici 19. stoletja je katolicizem, zlasti po zaslugi {kofa Kettelerja, postopno formuliral re{itev socialnega vpra{anja na tleh kapitalizma. Cilj ni bil ve~ vrnitev v fevdalno ureditev ali vrnitev v srednji vek, prav tako pa tudi ne odprava kapitalizma, za katero se je zavzemala socialdemok-racija. Ketteler se je zavzemal za omilitev kapitalizma in za to, da se omogo~i, “kolikor je najve~ mogo~e, soudele`ba na tistem, kar je na sistemu dobrega, na njegovih blagodejnih u~inkih” (cit. po Brug-mann, 1991:879). Te ideje je povzela tudi enciklika Rerum Novarum Leona XIII. leta 1891. 4 Neokorporativisti~na kritika pluralizma se osredoto~a na {tiri glavne postavke: na~elo kompeti-tivnosti, vlogo dr‘ave v sistemu dru‘benih skupin, delitev na privatno in NEOKORPORATIVIZEM 49 Igor Luk{i~ javno sfero ter na tematizacijo stabilnosti. O tem glej podrobneje v Luk{i~: Neokorporativi-zem, IDV FDV, neobjavljeno, Ljubljana 1991, str. 28-30. 5 Temeljni problem parlamentarizma, ki je utemeljen tudi na pluralizmu, je po Kardelju to, da se oblast v njem izra‘a predvsem “v povezovanju dr‘avne izvr{ne oblasti s...politi~nimi karteli zunaj parlamenta, ki najbolj pogosto zelo diskretno delujejo po lastnih kanalih, pri ~emer se pogosto opirajo na dolo~ene voja{ke in podobne kroge” (Kardelj, 1977:43). Pri tem prav “podro~je zunajparlamen-tarne oblasti obsega najve~ji del ‘ivljenjskih interesov delavca, kot je odlo~anje o njegovem delu in pogojih, sredstvih in plodovih njegovega dela, o osebnem dohodku ...” (Kardelj, 1977:42) Da bi posrkal kar najve~ vsebine - ‘ivljenjskega interesa, je Kardelj v svojem sistemu obe podro~ji, korporativno in parlamentarno, zdru‘il v organskem sistemu, katerega vrh je vseobsegajo~a skup{~ina. 6 V analizi krekovstva je @i‘ek (1987:55) ugotovil, da “‘ivi krekovstvo danes” v tistem pojmovanju posameznika, ki civilno dru‘bo odpravi tako, da “posameznik ni neposredno dr‘avljan, marve~ je to le kot ~lan posebnih stanov, korporacij itn.”. 7 “Za nas pojem vodilne vloge ZKJ v na{em dru`benem `ivljenju ni bil nikoli istoveten s pojmom politi~nega monopola na dr`avno oblast oziroma s pojmom enopartijskega sistema.” (Kardelj, 1977:179) Ta bli‘e katoli{ki verziji korporativizma kot pa neokorporativizmu. Eno telo, ena vera, ena resnica. Kardelj eksplicitno sicer postavlja v ospredje razredni problem, vendar je samoupravni pluralizem skonstruiral tako, da bi bil sposoben zagotavljati stabilnost vseh skupnosti, ~e ‘e ne re{evati konfliktov med njimi. Politi~ni sistem je zagotavljal visoko stopnjo stabilnosti tudi s pomo~jo represivnih aparatov in s sistemati~nim izlo~anjem od skrbno varovanega konsenza odstopajo~ih posameznikov. Na ta na~in je uni~eval iniciativo posameznika, hkrati pa zagotavljal strpno so‘itje med raznorodnimi skupnostmi. Tudi Zako{ek (1987:95) ugotavlja, da je {lo pri socialisti~nem samoupravljanju za konservativen sistem, ki samo reproducira obstoje~o dru‘beno strukturo mo~i, ker mu manjkajo viri za njeno spreminjanje. V tak{nem sistemu mo~nej{i interesi vedno potiskajo {ibkej{e. Ob izklju~evanju javnosti se je vzpostavila povsem nepregledna struktura mo~i, ki je vzdr‘evala status quo. Kardeljeva zastavitev je delovala izrazito stabilizirajo~e, stabilnost pa se je imenovala socializem. Ali druga~e: interes skupnosti, ujet v vrednoti varnost in stabilnost9, je bil primaren - ta interes in ti vrednoti so tvorili socializem. Korporativni sistem pluralizma samoupravnih interesov je premogel znatne demokratske deficite10. Zato se je lahko legitimiral samo z vsebino. V ta namen so slu‘ili pojmi: vsebinska demokracija, resni~ni interesi, avtenti~ni interesi, resni~ni dr‘avljani, odpravljanje odtujevanja pri odlo~anju. Neposredovana, apriorna vsebina kot kriterij je bila v samoupravni koncepciji lahko samo socialisti~na. In ker ta vsebina empiri~no ni obstajala kot vladajo~a, je bil sistem samoupravnega pluralizma zasnovan kot u~ni proces skupnosti, v katerem ima mesto razrednika ZK. Korporativizem kot izredno stabilen sistem je bil najbolj primeren za graditev porevolucionarne skupnosti z naslovom sociali-zem11 v eni dr‘avi. Ustava 1974 Ustava iz leta 1974 je vzpostavila sistem korporativizma, kot ga je teoretsko utemeljil Kardelj. V na{i razpravi si bomo ogledali samo nekatere elemente korporativne strukture politi~nega upravljanja. Institucionalna ureditev je prinesla trizborno skup{~ino na ob~inski in republi{ki ravni ter dvozborno na zvezni ravni, vse sestavljene po na~elu funkcionalnega in posrednega predstavni{tva12. Zbor zdru‘enega dela je predstavljal interese skupnosti “dela in kapitala” prek upravljajo~ih delavcev. Zbor KS oz. zbor ob~in je predstavljal interese teritorialnih skupnosti. Dru‘benopoliti~ni zbor pa je prena{al interese skupnosti mladih, skupnosti borcev, sindikatov, SZDL in ZKS(J). Poleg empiri~nih interesov, ki so se zdru‘evali v zbor zdru‘enega dela in zbor ob~in, so imeli institucionalno mesto {e zgodovinski interesi celotne skupnosti (DPZ). Skup{~ina se je lahko v nekaterih primerih pove~ala {e za en zbor, ki ga je predstavljala skup{~ina SIS s tistega podro~ja, ki je bilo na dnev- 50 NEOKORPORATIVIZEM Preoble~eni korporativizem na Slovenskem nem redu skup{~ine. S tem je bilo zagotovljeno, da se je razprava in odlo~anje npr. o kulturi vedno dogajalo skupaj s “kulturno skupnostjo”. Sistem je bil institucionalno postavljen tako, da je dajal prednost vsebini in funkcionalnim interesom, tj. interesom prizadetih. Na zvezni ravni so bili kot skupnosti pripoznani samo narodi-republike in skupnosti-avtonomni pokrajini, ne pa tudi - kot bi bilo skladno s proletarskim internacionalizmom pri~akovati - celokupna zvezna delavska skupnost. V Sloveniji so bile nosilci predstavni{tva delegacije, s ~imer se je {e okrepil poudarek vsebinske kompetentnosti delegata. Posamezne seje naj bi se udele‘il tisti ~lan delegacije, ki je bil najbolj pristojen za predlagani dnevni red. Empiri~no gledano se je zaradi pestrosti dnevnih redov ta zamisel izjalovila. Dejansko pa se je izjalovila zato, ker funkcionalno predstavni{tvo odpove tam, kjer je treba sprejemati splo{no veljavne zakone za delovanje celokupne dr‘ave. Spet je postalo jasno, da forma organa zagotavlja vsebino njegovega dela. V politi~ni sistem so bile vklju~ene tudi verske skupnosti prek posebne komisije pri SZDL. Volitve so bile posredne, ~e gledamo s stali{~a individualnega volilca, s stali{~a v hierarhiji ni‘jih skupnosti pa so bile neposredne. Skupnosti ni‘je ravni so volile delegate neposredno v skupnosti vi{je ravni prek svojih organskih predstavnikov. Posebno mesto v korporativni strukturi so zavzemale samoupravne interesne skupnosti, ki so zbirale posebne podro~ne interese, jih formulirale kot politike in jih tudi izvajale (po konceptu) avtonomno in neodvisno od dr‘ave. Kot posebna skupnost pa niso bili pripoznani samo ustvarjalci, nosilci dolo~enih poklicev, temve~ tudi uporabniki njihovih storitev, kar je sistem dodatno zapletlo. Namesto tr‘nih kriterijev (na~elo tekmovanja) in dr‘avne regulative je ustava uvedla institut samoupravnega sporazumevanja in dru‘benega dogovarjanja med skupnostmi, ki temelji na zahtevi po odgovornosti, vestnosti in drugih visokomoralnih zapovedih. Korporativnega duha ustave SFRJ tu ponazorimo s prvim odstavkom 15. ~lena: “Ko delavci v zdru`enem delu uresni~ujejo pravico dela z dru`benimi sredstvi, so vzajemno odgovorni, da v svojem skupnem in splo{nem dru`benem interesu ta sredstva dru`beno in ekonomsko smotrno uporabljajo in jih kot materialno osnovo svojega in celotnega dru`benega dela nenehno obnavljajo, pove~ujejo in zbolj{ujejo ter svoje delovne obveznosti vestno izpolnjujejo.” Ustava deluje kot eti~ni kodeks, kot skupek predpisov o moralnem obna{anju v razmerah, za katere smo se odlo~ili, da jih je dobro vzpostavljati. Sistem naj bi deloval na moralni pogon. Drugi del korporativizma je potekal v SZDL, kjer so imela svoje mesto vsa interesna zdru‘enja, strokovna dru{tva (med njimi tudi dru{tvo duhovnikov) in razne organizacije. SZDL je bila tudi institucionalni okvir za rojevanje politi~no-stanovskih zvez, ki so se kasneje prelevile v stranke. Tak{en proces je institucionalno omogo~ila ravno korporativno-pluralisti~na narava SZDL. V obdobju prebujanja demokrati~ne iniciative so politi~ne zahteve najprej postavila strokovna zdru‘enja: pisatelji, filozofi, sociologi idr. poleg njih pa revije: najprej Nova revija, potem “za nas” izdaja pozicijo, ki je zunaj analiti~nega prostora in Kardelju onemogo~a, da bi razvil dosledno normativno teorijo, kot se je bil namenil. 8 V korporativizmu ima sindikat predvsem nalogo, da zagotavlja legitimnost politi~nim procesom, ker so drugi, tradicionalni mehanizmi odpovedali ali so prepovedani. Od sindikatov se ne zahteva, da prekinejo zveze z bazo, temve~ da legitimirajo dr‘avno politiko in vzpostavljajo nadzor nad svojim ~lanstvom (Panitch, 1982:208-209). 9 Prav zato je bila nevarnost individualnih “liberalisti~nih”, “anarhisti~nih”, “ultra-levih” izpadov najve~ja in v kali zatirana. Vsakr{no odstopanje od konsenza, ki ga je definirala skupnost, je bilo protisis-temsko, protisocialisti~no. 10 Tu se sklicujemo na konsenz o minimalni definiciji demokracije, ki je v tem, da si dr‘avljani lahko na periodi~nih, splo{nih, enakih, neposrednih, po{tenih volitvah sami volijo parlament oz. vlado. Zahtevnej{e opredelitve demokracije za samoupravno demokracijo niso tako porazne, ker vklju~ujejo tudi vsebinske kriterije. 11 Zimmermann (1986:21) je poglavje v svojem delu naslovil Neokorporativizem: reprodukcija me{~anske hegemonije skozi socializem v enem razredu. Premi{ljanje socializma skozi to perspektivo paradigme monizem-pluralizem ali kapitalizem- socializem-kapitalizem...re{uje pred NEOKORPORATIVIZEM 51 Igor Luk{i~ njeno nabuhlo vseuporab-nostjo. O tem problemu glej tudi v: Panitch (1982:194-201). 12 Tudi pri teritorialnem predstavni{tvu (Zbor krajevnih skupnosti in Zbor ob~in) so imeli delegati nalogo, da predstavljajo interese svoje skupnosti in niso nastopali v vlogi splo{nih poslancev. 13 Utemeljevanje stali{~a, da so revije na Slovenskem imele funkcijo strank v letih demokratizacije, glej v razpravi: Igor Luk{i~ (1991): Je revija stranka? Primer Mladine 1981-1988. ^asopis za kritiko znanosti, {t. 142-143. 14 Izjema je stranka zelenih, in to samo, kolikor njena korporativ-na narava ni tako neposredna kot pri drugih strankah. Ve~inski del stranke zelenih se je rekrutiral na osnovi moralnega imperativa, zato je tej ve~ini tako blizu katoli{ki etos. Zeleno barvo razumejo kot kriterij dobrega, po katerem je treba urediti novo skupnost. Teren njihovega anga‘maja je morala. 15 Teren za sindikalni pluralizem so pripravljale ideje, vezane na razvoj dogodkov na Poljskem (Glej: Poljska. Izdali: ^asopis za kritiko znanosti, Tribuna, Mladina, Radio [tudent, Ljubljana 1982 in D. Mesner, S. Andol{ek: Solidarno{~ v poljski krizi 1980-1982, ki so jih tedaj “ultralevi anarhosindikalisti” povezovali z gibanjem t.i. delavske opozicije po oktobrski revoluciji (glej: Delavska opozicija, KRT, Ljubljana 1984). Tribuna, Katedra, Mladina13, ^asopis za kritiko znanosti idr. in seveda Radio [tudent. K demokratizaciji so veliko prispevala tudi t. i. nova dru‘bena gibanja in iniciative. Njihova vloga pri krepitvi korporativnega duha je bila predvsem poudarjanje avtonomije posameznih skupnosti in legitimiranje z vsebino. O starem re‘imu sta prevladovali dve tezi: 1. da je sistem dober, vendar ne deluje, ker mu ljudje ne sledijo, in 2. da je sistem slab, zato ne deluje. Na podlagi tu predstavljene analize lahko trdimo, da je bil sistem dober in da je tudi dobro deloval. Kot vsak korporativni sistem pa je deloval le toliko ~asa, dokler je bil “razrednik” vitalen in `iv. Le pod tem pogojem je lahko vedno posredoval s “pravo” vsebino, do katere se empiri~ni individui niso uspeli dokopati. Ta intervencija ni bila izkaz slabosti sistema, temve~ njegove odlike. Korporativni socializem je bil produkt dolo~ene politi~ne generacije, zato je z njenim odmrtjem tudi propadel. Nova doba - stari duh Prve zveze so se ustanavljale na korporativni osnovi14. Zdru‘evali so se kmetje, kulturniki, obrtniki, upokojenci, kasneje tudi delavci. Vsaka dru‘bena skupina je v skladu s korporativisti~nim sistemom poskrbela za svoj interes, ki ga v obstoje~em sistemu ni uspela spraviti na raven splo{nega interesa. Kmetje so bili zainteresirani predvsem za kmetijsko politiko, obrtniki za status obrtnikov in upokojenci za vi{ino pokojnine, medtem ko so intelektualci, izobra‘enci in med njimi predvsem kulturni delavci imeli ‘e v za~etku resne politi~ne apetite. Ustanovljena je bila tudi stranka katoli{ke verske skupnosti, katere glavni cilj je uveljavljanje katoli{kega etosa tudi zunaj katoli{ke skupnosti. Delavci, razo~arani nad {tevilnimi socialdemokratskimi strankami in sindikati, so se zdru‘ili v posebno Delavsko stranko. Nazadnje so se tudi nekatere teritorialne skupnosti odlo~ile za ustanovitev svojih strank. Evforija pluralizacije jenjuje, kolikor bolj se krepi polo‘aj interesnih organizacij in zdru‘enj pri oblikovanju posameznih politik. Eno najpomembnej{ih mest v korporativizmu zasedajo sindikati. Na Slovenskem so se razmno‘ili pod geslom: ‘ivel pluralizem, ‘ivel sindikalni pluralizem. Sindikalni pluralizem je izum bojev ob koncu socializma. Temeljna zamisel je bila, da se z idejo pluralizma razbije monopol ene stranke na organizacijo sindikatov ali, povedano druga~e, da se razbije edini strankarski sindikat in se tako vzpostavi mo‘nost, da delavske organizacije postanejo samostojne v boju za ekonomske cilje delavstva. V skladu s {irokim konsenzom glede ciljev socializma je bilo v za~etku 80. let mogo~e radikalno opozicijo graditi na ~vrsti delavski organizaciji, alternativnem, neodvisnem, svobodnem sindikatu, ki je tako pomenil mesto zbiranja demokrati~ne opozicije in nadome{~al odsotnost strankarskega sistema15. Sindikalni pluralizem ima svoje mesto samo v boju zoper monopol ene stranke dr‘ave, ki se izvaja prek sindikata. V razmerah pluralizma pa so sindikati korektiv kompeticiji, ki izrinja vsebinske interese delavstva, seveda le toliko, kolikor so sposobni 52 NEOKORPORATIVIZEM Preoble~eni korporativizem na Slovenskem oblikovati enotne zahteve nasproti lastnikom in upravljalcem kapitala, pa naj bo to dr‘ava ali organizacija upravljalcev. V imenu sindikalnega pluralizma je ZSMS vodila iniciativo za ustanovitev neodvisnega sindikata, ki bi branil delavce in jih podpiral v stavkah, ne pa miril in oviral pri uveljavljanju njihovih zahtev, kot je to po~el edini “re`imski sindikat”. Tik pred volitvami ji je iniciativo speljala Socialdemokratska zveza, tedaj v~lanjena v demokrati~no opozicijo petih strank, in ustanovila “nadstrankarski” neodvisni sindikat. Njegov izhodi{~ni cilj je bil boj proti sindikalnemu monopolu “re`imskega sindikata” in v tem okviru tudi boj za izbolj{anje polo`aja delavcev. Ko je DEMOS dejansko zmagal na volitvah, se je neodvisni sindikat vse bolj iz nadstrankarskega, proti monopolu usmerjenega sindikata levil v vladni (dr`avni) sindikat. V vseh izjavah in akcijah je podpiral mlado demokracijo in novo oblast, za slab polo`aj dela pa je krivil biv{i re`imski sindikat in biv{i re`im. Neodvisni sindikat je veliko prispeval k temu, da sindikalnemu gibanju ni uspelo oblikovati enotnega nastopa proti vladi in GZS. Z vstopom socialistov v vlado sta oba najve~ja sindikata postala vladna, zato je pri~akovati, da se bo njuno sodelovanje okrepilo. Z ve~jo stopnjo centralizacije sindikalnega gibanja bo izpolnjena predpostavka za korporativne aran`maje predstavnikov dela z vlado ali posameznimi ministrstvi na eni in predstavniki kapitala na drugi strani. Sodobno kolektivno pogodbo je predlagala in z zakonom uvedla vlada Anteja Markovi}a kot zamenjavo za neposredno dr‘avno reguliranje pla~. Zaradi razpadanja Jugoslavije se je kolektivna pogodba pripravljala samo za republiko Slovenijo, sprejeta pa je bila po volitvah jeseni leta 1990. Splo{no kolektivno pogodbo sta podpisala SSS v imenu sindikatov in GZS v imenu upravljalcev kapitala. Pogodba se ni spo{tovala, ker za njo ni stala politi~na mo~ (pa~ pa nemo~) obeh podpisnikov. Sindikat se je ukvarjal sam s sabo16 in ni bil sposoben izpri~ati svoje politi~ne mo~i tudi empiri~no, v obliki splo{ne stavke17, zbornica pa je bila le strokovna moralna instanca. Dr‘ava kot dedi~ ekonomske, socialne in dohodkovne politike pogodbe ni podpisala, ohranila pa je monopol na podro~ju vseh politik, ki naj bi jih pogodba prenesla tudi na sindikate in gospodarsko zbornico. Sledile so {e kolektivna pogodba za dru‘bene dejavnosti in nato pano‘ne pogodbe. Na institucionalni ravni se je uveljavil sistem za{~ite kolektivnih pravic, ki pomeni jamstvo za obstoj vitalnih organov dru‘benega telesa. Za delovanje institucije kolektivne pogodbe je najprej potrebna mo~na in stabilna vlada, ki edina lahko podpi{e in izvaja tisto, kar ve, da bo lahko izvajala v interesu skupnosti. Prva demokrati~na vlada tega pogoja ni izpolnjevala, druga pa ima za to premalo ~asa. 16 Prvi~, sindikalno gibanje je bilo politi~no razklano na opozicijsko in oblastno vejo. Drugi~, “re`imski” sindikat je moral na novo pridobiti ~lanstvo po na~elu aktivnega ~lanstva, saj je do tedaj veljalo na~elo avtomati~nega ~lanstva z zaposlitvijo, in preveriti zaupanje v vodstva na vseh ravneh. Tretji~, vodstvo “re`imskega” sindikata je bilo moralno hendikepirano zaradi t.i. kolaboracionizma s prej{njim re`imom. Najmanj{i poskus izkazovanja mo~i sindikata je nova oblast ozna~ila kot levi prevrat. 17 Splo{na stavka je edina forma, v kateri lahko sindikat izpri~a svojo politi~no mo~ in tako prisili pogajalske partnerje v pogodbo. Stavka, jasno, ni potrebna, ~e partnerji, zlasti vlada, vnaprej priznajo sindikatu zmo‘nost za organizacijo splo{ne stavke ali ~e vlada sama potrebuje sindikate, da nanje delegira formuliranje in izvajanje nekaterih javnih politik. Ustava 1991 Republika Irska, Svobodna dr‘ava Bavarska in Republika Slovenija so edine sodobne dr‘ave, ki so korporativno ureditev opredelile v ustavi. Ustava RS poleg liberalnodemokratske naravnanosti z nekaterimi elementi pluralizma in socializma vklju~uje tudi elemente in na~ela doktrine korporativizma, ki jih pooseblja dr‘avni svet. Dr‘avni svet je drugi dom NEOKORPORATIVIZEM 53 Igor Luk{i~ parlamenta, ki ga sestavljajo nosilci socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov, ali bolj dolo~no, predstavniki delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, predstavniki negospodarskih dejavnosti in predstavniki lokalnih interesov. Predstavniki teh “skupnosti interesov” bodo voljeni na posrednih volitvah. Volile jih bodo “interesne organizacije oziroma lokalne skupnosti po volilnih telesih, ki jih sestavljajo izvoljeni predstavniki interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnosti”18. Za predstavnika dolo~ene skupnosti ne more biti izvoljen katerikoli dr‘avljan RS, temve~ so lahko izvoljeni samo dr‘avljani, “ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost oziroma so v delovnem razmerju”19. Dolo~ene posebne, vendar vitalne interese v dru‘bi lahko reprezentirajo zgolj tisti posamezniki, ki neposredno pripadajo telesu predstavljane skupnosti. Tako se nekateri deli organizirane civilne dru‘be neposredno tihotapijo v sfero dr‘ave, ne da bi se poprej transformirali v politi~no dru‘bo. Prina{ajo funkcionalne interese, s katerimi v raznih poklicih delujo~i ljudje nastopajo v imenu vsebine, posebnosti, organizirane posameznosti in konkretnosti. Hkrati utrjujejo svoj v civilni dru‘bi izbojevan monopol tudi na dr‘avni ravni. Oblikuje se enovito dru‘benopoliti~no telo, ki ne pozna razlik med politiko in dru‘bo, civilno dru‘bo in dr‘avo, javno in zasebno sfero, njegova samorefleksija pa se dogaja na terenu moralne forme zavesti. Volilno telo za volitve posameznih predstavnikov je razli~no, sestavljeno pa je iz za to prilo‘nost izvoljenih elektorjev iz ustreznih organizacij in zdru‘enj. Zaradi na~ela, da je izvoljen kandidat, ki dobi najve~ glasov (ni nujno polovico), so velika zdru‘enja privilegirana. Utegne se zgoditi, da bodo “predvolitve” potekale samo v enem zdru‘enju oziroma njegovem izvr{ilnem organu. Tako bodo dolo~ena mesta v dr‘avnem svetu obvladovali samo dolo~ena dru{tva in dolo~eni posamezniki. Dr‘avni svet ima predvsem posvetovalno naravo, mo‘nost zakonodajne pobude in negativno zakonodajno mo~, ki jo lahko udejanja z oviranjem sprejemanja zakonov. Zato na prvi pogled, to je s pravni{ko-institucionalisti~nega vidika, deluje kot okrasek slovenskega politi~nega sistema. Dejansko pa je njegova vloga zelo pomembna. Najprej potrjuje korporativno usmerjenost slovenske politike v celotnem dvajsetem stoletju ter s svojim obstojem izpri~uje kritiko in nezaupanje v parlamentarni strankarski sistem. Potem zagotavlja politi~nemu sistemu vsebinsko legitimnost, ki je liberalna demokracija prek splo{nih in enakih volitev ne le ne more priskrbeti, temve~ ji celo v jedru nasprotuje. Ne nazadnje pa predstavlja referen~no to~ko za korporativizacijo “vmesnih organizacij”, to je dru{tev, zbornic in zdru‘enj. Predstavlja tisto strukturno mesto v sistemu, na katerega se bo pripel grozd korporativne dru‘bene strukture in zacementiral pridobljene poklicno-stanovske privilegije ter s tem dru‘beni status quo. Na institucionalni ravni se korporativizem {e krepi zlasti z institu-cionalizacijo zborni~nega sistema. Nekatere zbornice ‘e obstajajo, npr. obrtni{ka, gospodarska, odvetni{ka in, zadnja v vrsti, zdravni{ka zbornica. Nase naj bi prevzele nekatere pristojnosti pri izvajanju posameznih politik in tako v dolo~eni meri nadomestile biv{e samoupravne interesne skupnosti. Eno od temeljnih vpra{anj, s katerim se ukvarja tudi Ustavno 54 NEOKORPORATIVIZEM Preoble~eni korporativizem na Slovenskem sodi{~e RS, je, ali je ~lanstvo v zbornici obvezno ali ne. ^e bo potrjena ‘e uveljavljena praksa obveznega ~lanstva v zbornicah, potem bo korporati-vizem triumfiral nad liberalno demokratskim na~elom svobode zdru‘evanja. V nasprotnem primeru pa korporativne zbornice ne bodo mogle izvajati absolutne oblasti na podro~ju dolo~enega poklica in celo dolo~ene vladne politike. To velja zlasti v primeru zdravni{ke zbornice, ki skrbi ne le za organizacijo zdravnikov, temve~ (posredno) tudi za izvajanje zdravstvene politike. V nadaljnji korporativizaciji se utegnejo institucionalizirati monopoli, npr. kmetijske zbornice na vodenje kmetijske politike, zdravni{ke zbornice na vodenje zdravstvene politike, gospodarske zbornice na vodenje gospodarske politike, obrtni{ke zbornice na vodenje politike drobnega gospodarstva in obrti, delavska zbornica bo skrbela za politiko do dela. Ustrezna ministrstva bodo postala samo mesto pouradnenja dolo~ene politike. V konsekvenci to pomeni, da bo celoten parlamentarnodemokrati~en tir zrinjen z osrednjega mesta v politi~nem sistemu in bo igral tisto mesto, za katerega se zdi, da je sedaj rezervirano za korporativizem. Udejanjanje politi~nega sistema Republike Slovenije poteka v skladu s politi~no kulturo slovenskega naroda. Rde~a nit te politi~ne kulture je ravno korporativizem. Prehod, ki ga pluralisti vidijo kot prehod od monizma k pluralizmu, bi zato v primeru Slovenije bolje zagrabili z opisom: od socialisti~nega korporativizma z elementi pluralizma h korporativnemu pluralizmu20. Igor Luk{i~, magister politologije, asistent na Fakulteti za dru`bene vede Univerze v Ljubljani. Avtor knjige Demokracija v pluralni dru`bi (1991). LITERATURA Berger, S. (izd.)(1981): Organizing Interests in Western Europe. Cambridge University Press, Cambridge. Bibi~, Adolf (1989): “Ve~ obrazov (politi~nega) pluralizma”. V: Politi~ni pluralizem in demokratizacija javnega `ivljenja. Zbornik referatov, Politolo{ki dnevi Ankaran ’89, Izola. Bibi~, Adolf (1990): Civilno dru{tvo i politi~ki pluralizam. CEKADE, Zagreb. Brugmann, Uwe (1991): “Cerkve in socialno vpra{anje”. V: 2000 let kr{~anstva. Zalo`ba Mihela~, Ljubljana. Cox, Andrew in Noel O’Sullivan (ur.) (1988): The Corporate State. Corporatism and the State Tradition in Western Europe. Edward Elgar, Aldershot. Kardelj, Edvard (1977): Smeri razvoja politi~nega sistema socialisti~nega samoupravljanja. Komunist, Ljubljana. Lehmbruch, Gerhard in Schmitter P. C. (ur.)(1982): Patterns of Corporatist Policy-making. Sage, London. Lijphart, Arend (1975): The Politics of Accommodation. Pluralism and Democracy in the Netherlands. Second Edition, revisited. University of California Press, Berkeley, Los Angeles, London. Lowi, Theodore J. (1969): The End of Liberalism. New York. Luk{i~, Igor (1991): “Parlamentarizem in korporativizem”. V: Parlamentarizem: dileme in perspektive. Zbornik tekstov s sre~anja SPD v Ankaranu. Markmann, Heidemarie (1991): “Ekumensko gibanje”. V: 2000 let kr{~anstva. Zalo`ba Mihela~, Ljubljana. 18 “Zakon o dr`avnem svetu”, Uradni list {t. 44, 12. 9. 1992, 1. ~len. 19 prav tam, 2. ~len. 20 O tem glej podrobneje v I. Luk{i~: “Od socialisti~nega kor-porativizma h korpora-tivnemu pluralizmu”. V: Nastajanje slovenske dr`avnosti, Ankaran ’92, zbornik referatov, SPD Ljubljana 1992. NEOKORPORATIVIZEM 55 Igor Luk{i~ Panitch, Leo (1982): “Sindikati i kapitalisti~ka dr`ava”. Na{e teme, {t. 1-2. Pelinka, Anton (1981): Modellfall Österreich? Möglichkeiten und Grenzen der Sozialpartnerschaft. Wilhelm Braumuller, Universitäts-Verlagsbuchhandlung, Wien. Rokkan, Stein (1966): “Numerical democracy and corporate pluralism.” V: Robert Dahl (izd.) (1966): Government and Oppositions in Western Democracies. Yale University Press, New Haven. Schmitter, P. C. in Gerhard Lehmbruch (ur.) (1979): Trends Towards Corporatist Intermediation. Sage, London. Ustava Republike Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1992. “Zakon o dr`avnem svetu”, Uradni list RS {t. 44, 12.9.1992. Zako{ek, Nenad (1982): “Pluralizam i korporativizam”. Na{e teme, {t. 1-2. Zako{ek, Nenad (1987): “Jugoslavenski politi~ki sistem izme|u odumiranja dr`ave i neokorporativizma”. Politi~ka misao, vol. XXIV, {t. 4. Zimmermann, Erwin (1986): Neokorporative Politikformen in den Niederlanden: Industriepolitik, kollektive Arbeitsbeziehungen und hegemo-niale Strukturen seit 1918. Campus, Frankfurt, New York. Zver, Milan (1990): “Samoupravni korporativizem in korporativno samoupravljanje”. Revija 2000, {t. 48-49. @i‘ek, Slavoj (1987): Jezik, ideologija, Slovenci. Delavska enotnost, Ljubljana. 56 NEOKORPORATIVIZEM HOBBESOVO NARAVNO STANJE THE ORDER. Part I. Concerning men as persons natural. Of the faculties discretive. The general division of man’s natural faculties................... The cause of sense..................... Of imagination and the kinds thereof................................. Of the several kinds of discourse of the tongue............ Of names, reasoning, and dis- cure of the tongue............... Of knowledge, opinion, and belief.................................... Of delight and pain; good and evil........................................ Of the pleasures of the sense; of honour............................. V Of the passions of the mind....... Of the differences between men in their discerning faculty and the cause................................................................ What imaginations and passions men have at the names of things supernatural....................................................... How by deliberation from passion proceed men’s actions How by language men work upon each other’s minds......... Of the faculties motive. Of the condition of men in mere nature. Of the estate and right of nature Of the divesting natural right by gift and covenant............ Some of the laws of nature......... Other laws of nature.................. A confirmation of the same out V of the Word of God.............. Of the necessity and definition of a body politic.................... Of natural laws. Chap. I. II. III IV V. VI. VII. VIII. IX. X. XI. XII. XIII. XIV. XV. XVI. XVII. XVIII. XIX. Part II. Concerning men as a body politic. Of the generation and kinds of government. Of the requisites to the constitution of a commonwealth Of the three sorts of commonwealth .................................... Of the power of masters ............ Of the power of fathers, and of patrimonial kingdom .......... The incommodities of several sorts of government compared ................................................................................ That subjects not bound to follow their private judgements in controversies of religion ................................ That subjects are bound to follow the judgement of any authority in controversies of religion which is not dependent on the sovereign power .................................. Of the causes of rebellion ........................................................ Of the duty of them that have sovereign power ..................... Of the nature and kinds of laws ............................................................................................ That decision of controversies in religion dependeth on the sovereign power. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. Pregled vsebine poglavij Elementov naravnega in političnega prava (povzeto po izdaji Tönniesa iz leta 1969) I. Thomas Hobbes Elementi naravnega in politi~nega prava: »poglavja o naravnem stanju« (14. do 19. poglavje I. dela)* 14. poglavje 1. V predhodnih poglavjih smo razlo‘ili celotno naravo ~loveka, ki sestoji iz naravnih mo~i njegovega telesa in duha, ki jih lahko strnemo v naslednje {tiri: telesna sila, izku{nja, razum in strast. 2. V tem poglavju bo koristno obravnavati varnostno stanje, v katerega nas postavlja na{a narava, in to, kak{ne mo‘nosti nam pu{~a za nadaljnje varovanje nas samih pred nasiljem koga drugega. ^e pomislimo, kako majhna razlika v sili ali vednosti je med ljudmi v zreli dobi in s kak{no lahkoto lahko po telesni sili ali pameti ali po obojem {ibkej{i docela uni~i mo~ silnej{ega, saj je potrebno le malo mo~i, da ~loveku vzamemo ‘ivljenje, lahko sklenemo, da bi si morali ljudje, ~e jih pojmujemo zgolj v stanju narave, priznati enakost in da tisti, ki ne terja ve~ od tega, lahko velja za zmernega. 3. ^e pa po drugi strani upo{tevamo velike razlike med ljudmi, od raznolikosti njihovih strasti, kako so, denimo, nekateri ne~imrno slavohlepni ter upajo * Pri~ujo~i prevod sklepnih poglavij I. dela Elements of Law Natural and Politic je narejen na podlagi izdaje, ki jo je pripravil in uredil Ferdinand de Tönnies (London, 1889; Frank Cass & Co. Ltd., London 1969). Opu{~ene so le kratke ozna~itve vsebin posameznih odstavkov na za~etkih poglavij in Tönniesove opombe pod ~rto. Navedbe iz Svetega pisma so povzete po Sveto pismo Stare in Nove zaveze, Britanska bibli~na dru‘ba, Beograd 1981 (za mesta iz stare zaveze) in po Sveto pismo Nove zaveze, Nad{kofijski ordinariat v Ljubljani, Ljubljana 1984 (za mesta iz nove zaveze). HOBBESOVO NARAVNO STANJE 59 Thomas Hobbes na prednost in premo~ nad drugimi in sicer ne le, ko so jim po mo~i enaki, temve~ tudi, ko jih niti v tem pogledu ne dosegajo, moramo kot nujno posledico tega priznati, da bodo ljudje, ki so zmerni in si prizadevajo le za naravno enakost, izpostavljeni sili drugih, ki si jih bodo posku{ali podrediti. Neogibna posledica tega pa je splo{no nezaupanje v ljudi in vzajemen strah drugega pred drugim. 4. Ker se poleg tega ljudje zaradi naravnih strasti na razne na~ine lotevajo drug drugega, pri ~emer vsak misli o sebi dobro in le-to zasovra‘i, ~e ga opazi pri drugih, morajo ljudje nujno izzvati drug drugega z besedami ter z drugimi znaki prezira in sovra{tva, ki so lastni vsakemu primerjanju; naposled pa morajo prvenstvo dolo~iti s telesnim merjenjem mo~i. 5. ^e poleg tega upo{tevamo, da vodi gon mnoge ljudi k istemu cilju, ki ga v~asih ni mogo~e niti skupno u‘ivati niti razdeliti, iz tega sledi, da ga lahko u‘iva samo tisti, ki je mo~nej{i; kdo je mo~nej{i, pa mora odlo~iti boj. Tako ve~ji del ljudi, navzlic temu da nima nikakr{nega zagotovila o izidu, s svojo ne~imrnostjo, primerjanjem ali goni kljub temu izziva druge, ki bi se sicer zadovoljili z enakostjo. 6. Prav tako kot ljudje z naravno nujnostjo ho~ejo in ‘elijo bonum sibi, to, kar je zanje dobro, in si prizadevajo izogniti se temu, kar je bole~e, predvsem pa temu stra{nemu naravnemu sovra‘niku, smrti, od katere pri~akujemo izgubo vse mo~i in ob tem tudi najve~je telesne bole~ine, tako tudi ni v nasprotju z razumom, da ~lovek naredi vse, kar je v njegovi mo~i, da bi svoje telo in ude obvaroval smrti in bole~in. In to, kar ni v nasprotju z razumom, ljudje imenujejo PRAVICO ali jus oziroma nesporno svobodo, da uporabljamo svoje naravne mo~i in sposobnosti. Zategadelj je naravna pravica, da sme sleherni ~lovek z vsemi mo~mi ohranjati svoje lastno ‘ivljenje in ude. 7. In ker v primeru, ko ima ~lovek pravico do cilja, tega cilja pa ni mogo~e dose~i brez sredstev, t.j. brez takih stvari, ki so potrebne za dosego cilja, je posledica tega, da uporaba vseh sredstev in sploh, da stori, kar koli je potrebno za ohranitev njegovega telesa, ni v nasprotju z razumom in je potemtakem za ~loveka pravica. 8. Prav tako vsak ~lovek v skladu z naravno pravico sam sodi o nujnosti sredstev in obsegu nevarnosti. ^e naj bi bilo namre~ v nasprotju z razumom, da sam sodim o nevarnosti, ki mi preti, potem bi bilo razumno, da o tem sodi kdo drug. Vendar potem iz istega razloga, zaradi katerega kdo drug sodi o stvareh, ki zadevajo mene, tudi sam sodim o stvareh, ki zadevajo njega. Zategadelj imam pravico, da sodim o njegovi sodbi glede na to, ali je le-ta meni v prid ali ne. 9. Ker naj bi bila v skladu z naravno pravico ~lovekova presoja uporabljena v njegov prid, potemtakem vsak ~lovek upravi~eno uporablja tudi telesno silo, vednost in ve{~ino, kadar jih uporablja zase; sicer namre~ ~lovek ne bi imel pravice do ohranitve samega sebe. 60 HOBBESOVO NARAVNO STANJE Elementi naravnega in politi~nega prava 10. Po naravi ima vsak pravico do vsega, t.j. da naredi, kar se mu zaho~e, komurkoli se mu zaho~e, da si lasti, uporablja in u‘iva vse, kar ho~e in more. Kajti vse, kar ho~e, je po njegovi lastni presoji gotovo dobro zanj, saj ho~e prav to, kar bi mu lahko prej ali slej slu‘ilo za lastno ohranitev, ali pa vsaj sam sodi tako, mi pa smo ga napravili za razsodnika o tem (8. odstavek); iz tega sledi, da vse, kar koli ho~e, lahko upravi~eno tudi stori. Kolikor sta jus in utile, pravica in korist, ista stvar, lahko zato upravi~eno re~emo: Natura dedit omnia omnibus, da je Narava dala vse vsem ljudem. Toda pravica vseh do vsega dejansko ni ni~ bolj{a, kot ~e nih~e ne bi imel pravice do ni~esar. Uporabnost in koristnost pravice, ki jo ~lovek ima, sta namre~ zelo majhni, ~e ima pravico do istega {e kdo drug, ki je enako mo~an ali mo~nej{i. 11. Ker se medsebojni napadalnosti, ki ti~i v ~lovekovi naravi, pridru‘uje pravica vsakega do vsega, pri ~emer nekdo z vso pravico napada, drugi pa se z vso pravico brani in ljudje zato ‘ivijo v nenehnem nezaupanju ter se ubadajo s tem, kako bi ovirali drug drugega, je stanje ljudi v tej naravni svobodi stanje vojne. VOJNA namre~ ni ni~ drugega kot obdobje, ko sta volja in namen za nasilno kosanje v zadostni meri napovedana, bodisi z besedami bodisi z dejanji. ^as, ki ni vojna, je MIR. 12. Ker je posledica stanja sovra‘nosti in vojne uni~evanje narave in ubijanje med ljudmi (kot lahko ugotovimo iz izku{nje z danes ‘ive~imi divjimi narodi, pa tudi iz pripovedi na{ih prednikov o ‘ivljenju starih prebivalcev Germanie in drugih danes civiliziranih de‘el, kjer je bilo ljudstvo malo{tevilno, ‘ivljenje kratko in niso poznali okrasij in ‘ivljenjskega udobja, ki ga navadno izumita ter oskrbita mir in ‘ivljenje v dru‘bi), tisti, ki ‘eli ‘iveti v tak{nem stanju svobode in pravice vseh do vsega, nasprotuje samemu sebi. V skladu z naravno nujnostjo ‘eli namre~ vsak sebi dobro, kar je v navzkri‘ju s stanjem, v katerem domnevamo, da so bili ljudje, ki so po naravi enaki in sposobni uni~iti drug drugega, med seboj v sporu. 13. Ker pravica, da se zavarujemo po svojem preudarku in mo~eh, izhaja iz nevarnosti, ta nevarnost pa iz enakosti mo~i ljudi, bi bilo razumneje, ~e bi ~lovek tako enakost prepre~il, preden pride do nevarnosti in preden spopad postane nujnost. Zategadelj ima ta, v ~igar mo~i je, da drugega ~loveka vodi ali mu vlada, da mu stori dobro ali mu {koduje, pravico, da to svojo sedanjo mo~ uporabi za to, da za lastno varnost v prihodnje po svoji volji ukrepa zoper drugega. Prav tako si sme tisti, ki si je ‘e podredil svojega nasprotnika ali je premagal kogar koli, ki se mu zaradi svoje mladosti ali zaradi svoje {ibkosti ni bil zmo‘en upreti, v skladu z naravno pravico pridobiti najbolj{e poro{tvo, ki mu ga tak mladostnik ali tak {ibak in podrejen ~lovek lahko da o tem, da bo v prihodnosti voden ali vladan. Ker si namre~ vselej prizadevamo za svojo varnost in za ohranitev svojega ‘ivljenja, povsem nedvoumno ravnamo zoper ta prizadevanja, ~e tak{no osebo prostovoljno odslovimo in ji s tem dopustimo, da zbere svoje sile in postane na{ sovra‘nik. Iz tega lahko {e razberemo, da je nepremagljiva mo~ v naravnem stanju pravica. 14. Ker pa glede enakosti mo~i in drugih naravnih zmo‘nosti ljudi domnevamo, da nih~e nima dovolj mo~i, da bi si, dokler je v stanju sovra‘nosti in vojne, za dalj{e obdobje zagotovil obstanek, razum narekuje slehernemu HOBBESOVO NARAVNO STANJE 61 Thomas Hobbes ~loveku, da si za svoje dobro prizadeva za mir, in sicer vse dokler obstaja upanje, da ga je mogo~e dose~i, ter da okrepi svoje mo~i z vsem, kar si lahko priskrbi za svojo obrambo pred tistimi, s katerimi takega miru ni mogo~e dose~i, in da stori vse, kar nujno vodi k temu cilju. 15. poglavje 1. Tisti, ki so doslej pisali o tem, kar imenujemo zakon narave, si niso edini. Pisci, ki so kdaj trdili, da je kaj v nasprotju z zakonom narave, so v glavnem navajali le, da je to v nasprotju s soglasjem vseh narodov ali soglasjem najmodrej{ih in najbolj omikanih med njimi. Toda ni dogovorjeno, kdo naj sodi o tem, kateri narod je najmodrej{i. Drugi spet pravijo, da je v nasprotju z zakonom narave to, kar nima soglasja vsega ~love{tva; ta definicija pa je nedopustna, kajti tedaj nih~e ne bi mogel kr{iti zakona narave, saj je narava slehernega ~loveka vsebovana v naravi ~love{tva. Ker pa vsi ljudje, ki jih zanesejo silna strast in slabe navade, po~enjajo to, kar se na splo{no pojmuje kot nasprotno zakonu narave, torej zakona narave ne dolo~a soglasje strasti ali soglasje v zmoti, pridobljeni z navado. Razum ni ni~ manj del ~lovekove narave kot strast in je pri vseh ljudeh enak, kajti vsi ljudje se skladajo v ‘elji, da so usmerjeni in vodeni v to, kar ‘elijo dose~i, namre~ svoje lastno dobro, to pa je delo razuma. Potemtakem razen razuma ni nikakr{nega drugega zakona narave in nikakr{nih drugih zapovedi NARAVNEGA ZAKONA razen tistih, ki nam naznanjajo pota miru, ~e je dosegljiv, in pota obrambe, ~e mir ni dosegljiv. 2. Zato je eno od pravil zakona narave, naj vsak ~lovek odlo‘i pravico do vsega, ki jo ima po naravi. Kadar ima namre~ ve~ razli~nih ljudi ne le pravico do vseh drugih stvari, temve~ tudi pravico do osebe drugega ~loveka, pride, ~e to pravico uporabijo, na eni strani do napada in na drugi strani do upiranja, to pa je vojna, kar je zato v nasprotju z zakonom narave, ki ga lahko strnemo v ustvarjanje miru. 3. Ko kdo odlo‘i in opusti svojo pravico, se ji bodisi preprosto odpove ali pa jo prenese na drugega. ODPOVEDATI SE pravici pomeni, da kdo z zadostnimi znaki naznani, da ne ‘eli ve~ izvr{evati dejavnosti, ki bi jo bil pred tem lahko upravi~eno izvr{eval. PRENESTI pravico na drugega pomeni, da kdo z zadostnimi znaki naznani temu drugemu, ki jo sprejema, da se mu ne bo upiral ali ga oviral v skladu s pravico, ki jo je imel, preden jo je prenesel. Glede na to, da ima sleherni ~lovek po naravi pravico do vsega, na drugega ne more prenesti pravice, ki je pred tem ni imel. In zategadelj je to, kar ~lovek naredi ob prenosu pravice, zgolj naznanitev hotenja, da tistemu, na katerega je tako prenesel svojo pravico, dopu{~a, da se z njo okori{~a, ne da bi ga pri tem nadlegoval. Na primer, ~e kdo komu drugemu daje zemljo ali imetje, si s tem jemlje pravico, da stopi nanjo in da to zemljo ali imetje uporablja ali da na kak drug na~in ovira to osebo pri uporabi tega, kar ji je dal. 4. Zato je pri prenosu pravice potrebno dvoje: prvi~, tisti, ki prena{a pravico, mora zadostno ozna~iti svojo pripravljenost za to, drugi~, oni, na katerega se pravica prena{a, mora zadostno ozna~iti, da je pravico sprejel. ^e ene 62 HOBBESOVO NARAVNO STANJE Elementi naravnega in politi~nega prava od teh dveh stvari ni, ostane pravica tam, kjer je bila; prav tako ne dr‘i podmena, da se tisti, ki svojo pravico daje komu, ki je ne sprejema, s tem svoji pravici preprosto odpoveduje in jo prena{a na kogar koli, ki jo bo prevzel; razlog za to, da se pravica prenese raje na koga kot na koga drugega, je namre~ bolj v njem kot v vseh drugih. 5. Kadar razen besed ni drugih znakov za to, da se je ~lovek svoji pravici odpovedal ali jo je prenesel, je nujno, da se to naredi z besedami, ki ozna~ujejo sedanji ali pretekli ~as in ne samo prihodnjega. Ta, ki govori o prihodnjem ~asu, na primer, jutri bom dal, o~itno izjavlja, da {e ni dal. Zategadelj pravica danes ostaja pri njem in tako vse dotlej, dokler se ji dejansko ne odpove. Tisti pa, ki pravi, dajem zdaj ali dal sem nekomu nekaj, kar naj ta ima in u‘iva jutri ali kadar koli v prihodnje, je zdaj dejansko prenesel omenjeno pravico, ki bi jo v tistem obdobju, ko jo bo u‘ival drugi, sicer imel sam. 6. Ker pa besede same, kot smo pokazali v 8. odstavku 13. poglavja, niso zadostno naznanilo duha, so lahko besede, izre~ene de futuro, kadar je voljo tistega, ki jih izreka, mogo~e razbrati tudi iz drugih znakov, pogosto razumljene, kakor da bi bile mi{ljene de praesenti. Kadar namre~ ka‘e, da tisti, ki pravico daje, ‘eli, da oni, kateremu jo daje, njegove besede razume tako, kakor da resni~no prena{a svojo pravico, potem ga je nujno treba razumeti, kakor da ho~e vse, kar je za to potrebno. 7. Kadar kdo prenese katero koli od svojih pravic na drugega ne oziraje se na preteklo, sedanjo ali prihodnjo protikorist, to imenujemo PROSTOVOLJNI DAR. Pri prostovoljnem darovanju so lahko zavezujo~e le besede, ki so de praesenti ali de praeterito: ~e so namre~ le de futuro, ne prena{ajo ni~esar niti jih ni mogo~e razumeti, kot da bi izhajale iz volje darovalca, kajti prav zato, ker gre za prostovoljno darilo, darovalcu ne prina{ajo nobene obveznosti, ki bi bila ve~ja od tiste, ki se uveljavlja z besedami. Kajti ta, ki obljublja, da bo daroval brez kakr{nega koli drugega ozira kot zgolj zavoljo svoje naklonjenosti, dokler ni daroval, o tem {e vedno razmi{lja, ustrezno temu, ali vzroki njegove naklonjenosti {e trajajajo ali se zmanj{ujejo; in kdor premi{lja, {e no~e, saj je hotenje zadnje dejanje njegovega premi{ljevanja. Zategadelj tisti, ki obljublja, zaradi tega {e ni darovalec, ampak doson, to pa je ime, dano Antiohusu, ki je pogosto obljubljal in redkokdaj dal. 8. Kadar kdo prenese svojo pravico, ra~unajo~ pri tem na kako pro-tikorist, to ni prostovoljni dar, temve~ vzajemno darovanje; imenuje se POGODBA. Pri vseh pogodbah jo bodisi obe strani takoj izpolnita in druga drugi zatrdita in zagotovita u‘ivanje tega, za kar sta se pogodili: kakor kadar ljudje prodajajo, ali kupujejo, ali izmenjujejo; bodisi ena stran pogodbo izpolni takoj, druga stran pa izpolnitev obljubi, kakor kadar kdo proda na upanje; bodisi nobena stran pogodbe ne izpolni takoj, temve~ druga drugi zaupata. Razen teh treh vrst pogodb ne more biti nobene druga~ne pogodbe. Kajti bodisi da obe pogodbeni strani zaupata bodisi nobena; ali pa ena stran zaupa, druga pa ne. 9. Pri vseh pogodbah, kjer je dogovorjena storitev, se obljuba tistega, ki mu je zaupano, imenuje ZAVEZA. In zaveza, ~eprav je obljuba in je mi{ljena za HOBBESOVO NARAVNO STANJE 63 Thomas Hobbes prihodnji ~as, ko ta ~as pride, vendarle ne prenese pravice ni~ druga~e kot kak{no sedanje darovanje. Tisti, ki je pogodbo izpolnil, je namre~ iz povsem jasnih znakov razumel, da ho~e oni, ki mu je zaupal, pogodbo prav tako izpolniti. Zategadelj so obljube, ki ra~unajo na obojestransko korist, zaveze in znaki hotenja ali zadnja dejanja premi{ljevanja, s katerimi je svoboda izpolnjevanja ali neizpolnjevanja odstranjena, in postanejo obvezne. Kajti tam, kjer se neha svoboda, se pri~ne obveznost. 10. Toda pri pogodbah, ki temeljijo na tak{nem vzajemnem zaupanju, da v sedanjosti nobena stran ne izvr{i ni~esar, in so sklenjene med tak{nimi stranmi, ki jih ni mogo~e prisiliti, se je glede na ~lovekovo nagnjenost, da vse izkoristi v svoj prid, tisti, ki pogodbo izvr{i prvi, s tem zgolj prepustil pohlepu ali kaki drugi strasti onega, s katerim je sklenil pogodbo. Zato so tak{ni dogovori neu~inkoviti. Nikakr{nega razloga namre~ ni, da bi kdo izpolnil pogodbo kot prvi, ~e obstaja verjetnost, da drugi zatem ne bo storil enako. O tem, ali je to verjetno ali ni, naj tisti, ki dvomi (kakor smo dejali v 8. odstavku 14. poglavja), presoja tako dolgo, dokler sta oba v stanju in svobodi narave. Kadar pa je nad obema stranema kaka prisiljujo~a mo~, ki jima lahko odvzame njuno zasebno presojo o tej stvari, so take zaveze lahko u~inkovite, saj tisti, ki prvi izpolni pogodbo, ne bo imel nobenega razumnega vzroka za dvom glede izpolnitve drugega, ki ga je k temu mogo~e prisiliti. 11. In ker je v vseh zavezah, pogodbah in darovanjih sprejetje tistega, na katerega se pravica prenese, nujni sestavni del teh zavez, darovanj itd., ni mogo~e darovati in se zavezati nikomur, ki po naravi ali zaradi svoje odsotnosti v resnici ne more naznaniti svojega sprejetja te pravice ali, ~etudi bi ga lahko, svojega sprejetja te pravice v resnici ne naznani. Zategadelj je predvsem nemogo~e zavezati se Vsemogo~nemu Bogu, razen ~e bi bil ta blagovolil naznaniti, kdo bo prevzel in sprejel omenjeno zavezo v njegovem imenu. Prav tako je nemogo~e zavezati se tistim ‘ivim bitjem, o hotenjih katerih, zaradi odsotnosti skupnega jezika, nimamo zadostnega znaka. 12. Zavezo, da bo ob dolo~enem ~asu in na dolo~enem kraju storjeno kako dejanje, dol‘nik, ko pride ta ~as, razdre bodisi z izpolnitvijo zaveze bodisi z njeno kr{itvijo. Zaveza, ki se je enkrat izkazala za nemogo~o, je namre~ ni~na. Vendar ~asovno neomejeno zavezo, da ~esa ne stori, kar je enako, kot ~e bi rekel, da tega ne bo nikoli storil, dol‘nik razdre samo tedaj, ~e zavezo kr{i ali pa umre. Nasploh pa lahko vse zaveze prekine upnik, v ~igar korist so in do ~igar pravice je tisti, ki se je zavezal, prevzel nase obveznost. ^e se upnik tej pravici odpove, je to opustitev dol‘ni{tva. Iz istega razloga so nasploh vse obveznosti dolo~ljive v skladu z voljo tistega, ki obvezuje. 13. Pogosto se razpravlja o vpra{anju, ali so dogovori, ki so izsiljeni s strahom, obvezujo~i. ^e je na primer ~lovek iz strahu pred smrtjo obljubil tatu, da mu bo naslednjega dne dal sto funtov in da ga ne bo naznanil, je taka zaveza obvezujo~a ali ni? ^eprav utegne biti v nekaterih primer taka zaveza ni~na, ni ni~na zato, ker bi bila izsiljena s strahom. Videti je namre~, da ni nikakr{nega razloga, zakaj bi bilo to, kar storimo iz strahu, manj trdno od tega, kar naredimo zaradi pohlepa. Tako v prvem kot v drugem primeru je dejanje prostovoljno. Poleg tega, ~e ne bi veljala nobena zaveza, ki bi jo porodil strah pred smrt- 64 HOBBESOVO NARAVNO STANJE Elementi naravnega in politi~nega prava jo, med sovra‘niki ne bi imeli mo~i nobeni mirovni pogoji niti zakoni; v vse to je namre~ privoljeno iz strahu pred smrtjo. Kajti kdo bi bil pripravljen odpovedati se po naravi dani svobodi, da po svoji volji in mo~i upravlja samega sebe, ~e se ne bi bali smrti v primeru, da bi jo bili obdr‘ali? Ali bi katerega vojnega ujetnika kazalo pustiti pri ‘ivljenju in mu zaupati, da si bo prizadeval za odkup, ~e ga k izpolnitvi obljube ne bi vezala zastavitev njegovega ‘ivljenja? Vendar se po uvedbi politike in zakonov razmerja lahko spremenijo; ~e bi bilo namre~ izvr{evanje take zaveze z zakonom prepovedano, potem bi tisti, ki je kaj obljubil tatu, izpolnitev obljube ne le lahko odklonil, temve~ bi jo moral odkloniti. ^e pa zakon izpolnitve ne prepoveduje in to prepusti volji tistega, ki obljublja, potem je izpolnitev dovoljena: in zaveza za zakonsko dovoljene stvari je obvezujo~a, celo do tatu. 14. ^e tisti, ki daje, obljublja ali se komu zavezuje, po tem, ko je dal, to isto daje, obljublja ali se glede tega zave‘e komu drugemu, je to poslednje dejanje ni~no. Kajti pravice, ki je sam nima, nih~e ne more prenesti; in pravice, ki jo je bil sam poprej prenesel, nih~e nima ve~. 15. PRISEGA je ~len, dodan obljubi, s katerim se tisti, ki obljublja, odreka bo‘ji milosti, ~e ne izpolni obljube, v mejah zakonsko dopustnega in kolikor je v njegovi mo~i. Ka‘e se v besedah, ki so bistvo prisege, (namre~) tako mi Bog pomagaj. Tako je bilo tudi pri poganih. Pri Rimljanih se je obrazec glasil: Ti, Jupiter, bo{ pokon~al tistega, ki bo snedel besedo, tako, kot sem jaz pokon~al to zver. Namen prisege je zategadelj priklicati ma{~evanje nad tiste, ki prelomijo zavezo; nobenega smisla nima, da bi prisegali pri ljudeh, pa naj so {e tako mogo~ni, saj se je zaradi raznih naklju~ij, namenoma ali ne, mogo~e izogniti njihovi kazni, Bo‘ji kazni pa se ni mogo~e izogniti. ^eprav je bila pri mnogih narodih navada, da so prisegali pri ‘ivljenju svojih vladarjev, pa s svojim stremu{tvom po bo‘jem ~a{~enju ti vladarji dovolj zgovorno ka‘ejo svoje prepri~anje, da je treba prisegati samo pri bo‘anstvu. 16. Ker se ljudje ne morejo bati mo~i, v katero ne verujejo, in ker je prisega nesmiselna, ~e se prise‘nik ne boji onega, pri katerem prisega, je nujno, da prise‘nik to stori v obliki, ki jo priznava v svoji lastni veri, in ne v obliki, ki jo uporablja oni, ki mu prisego nalaga. ^etudi namre~ utegnejo vsi ljudje po naravi vedeti, da obstaja Vsemogo~ni, pa vendarle ne verjamejo, da prisegajo pri njem, ~e se to zgodi v druga~ni obliki in v drugem imenu, kot jih je u~ila njihova lastna vera (za katero menijo, da je prava). 17. Iz opredelitve prisege je jasno, da prisega ne nalaga ve~je obveznosti za izpolnitev zaprise‘ene zaveze od te, ki jo prina{a ‘e sama zaveza, vendar pa ~loveka spravi v ve~jo nevarnost in mu grozi z ve~jo kaznijo. 18. Zaveze in prisege so de voluntariis, to je de possibilibus. Upnik ne more pri~akovati od dol‘nika, da obljubi nemogo~e stvari; le-te namre~ niso predmet presoje: in iz tega sledi (v skladu z 10. odstavkom 13. poglavja, ki upnika postavlja v vlogo tolma~a), da nobena zaveza ne more zavezovati k ne~emu, kar bi presegalo na{a najbolj{a prizadevanja, bodisi glede izvr{evanja obljubljenega bodisi glede ~esa temu enakovrednega. HOBBESOVO NARAVNO STANJE 65 Thomas Hobbes 16. poglavje 1. Znani rek pravi, da narava ni~esar ne naredi zaman. In kot je gotovo, da resnica sklepa ni ve~ja od resnice premis, ki ga oblikujejo, tako sila nareka ali zakona narave ni ve~ja od sile razlogov, ki k njemu napeljujejo. Zakon narave, omenjen v 2. odstavku prej{njega poglavja, namre~, naj sleherni ~lovek odlo‘i pravico ... itd., je povsem zaman in brez vsakr{nega u~inka, ~e ne bi bil hkrati zakon iste Narave, da je obveznost slehernega ~loveka dr‘ati se zavez oziroma izpolniti zaveze, ki jih je bil dal. Kak{no korist bi imel sicer ~lovek od tega, da mu je nekaj obljubljeno ali dano, ~e oni, ki daje ali obljublja, obljube ne izpolni ali obdr‘i pravico, da vzame nazaj, kar je bil dal? 2. Kr{itev ali prelomitev zaveze je to, kar ljudje imenujejo KRIVICA, in sestoji iz kakega dejanja ali njegovega umanjkanja, ki ga zategadelj imenujejo NEPRAVI^NO. Gre za dejanje ali njegovo opustitev brez jusa ali pravice, ki smo jo poprej prenesli ali pa se ji odpovedali. Med tem, kar imenujemo krivica ali nepravi~nost v dejanjih in ob~evanjih ljudi po svetu, in tem, kar imenujemo absurdno v argumentacijah in disputih raznih {ol, je velika podobnost. Kajti tako kot pravijo, da je kdo prignan v absurd, ~e je na kakr{en koli na~in prisiljen, da nasprotuje trditvi, pri kateri je poprej vztrajal, tako pravijo tudi, da je zagre{il nepravi~nost, kdor je iz strasti naredil ali opustil, kar je bil poprej z zavezo obljubil, da ne bo storil ali da ne bo opustil. Tako je v vsaki kr{itvi dogovorjenega pravzaprav protislovje, kajti tisti, ki se zave‘e, ho~e v prihodnosti kaj storiti ali ne storiti, in tisti, ki kaj stori, ho~e to v tisti sedanjosti, ki je del prihodnosti, vsebovane v zavezi: in zategadelj tisti, ki prelomi zavezo, nekaj ho~e in hkrati istega no~e narediti, kar je povsem o~itno protislovje. In tako je krivica absurdnost v ob~evanju, kot je absurdnost v disputih neke vrste nepravi~nost. 3. V vsaki prelomitvi zaveze (ne glede na to, kdo pri tem pretrpi {kodo), je krivica storjena le tistemu, ki smo se mu zavezali. ^e se na primer kdo zave‘e, da bo ubogal svojega gospodarja, in mu gospodar uka‘e, naj da denar nekomu tretjemu, kar ta obljubi, da bo storil, a ne stori, je krivica storjena samo gospodarju, ~eprav je {kodo pretrpel tretji. Kajti ni mogel prelomiti zaveze z nekom, s komer je ni bil sklenil: krivica je namre~ po definiciji kr{itev zaveze. 4. Imena, kot so pravi~en, nepravi~en, pravi~nost, nepravi~nost, so dvoumna in pomenijo razli~no. Kadar sta namre~ pravi~nost in nepravi~nost pripisani dejanjem, pomenita isto kot nekrivica ter krivica in dejanje ozna~ita za pravi~no ali nepravi~no, ne pa tudi ~loveka, kajti ~loveka ozna~ita za krivega ali nekrivega. Kadar pa sta pravi~nost in nepravi~nost pripisani ~loveku, ozna~ujeta nagnjenost in naklonjenost pa tudi pripravljenost nravi, t.j. strasti duha, zmo‘ne pravi~nih in nepravi~nih dejanj. Ko torej ~loveka ozna~imo za pravi~nega ali nepravi~nega, pri tem mislimo na strast in sposobnost za tako dejanje, ne oziraje se na dejanje samo. Zato utegne pravi~en ~lovek kdaj zagre{iti nepravi~no dejanje, nepravi~en ~lovek pa utegne ne le pri enem, temve~ pri ve~ini svojih dejanj ravnati pravi~no. Tako pri nepravi~nem kot pri pravi~nem gre namre~ za nekak{en oderunt peccare, vendar so pri vsakem od obeh razlogi razli~ni; kajti nepravi~en ~lovek, ki se krivi~nih dejanj vzdr‘i zgolj iz strahu pred kaznijo, s tem jasno poka‘e, da je pravi~nost njegovih dejanj, ki bi bila sicer , v naravnem stanju, glede na svoj vir neupravi~ena, odvisna od dr‘avne 66 HOBBESOVO NARAVNO STANJE Elementi naravnega in politi~nega prava ureditve, od koder izhajajo kazni. Zato ne smemo pozabiti na razlo~ek med pravi~nostjo in nepravi~nostjo: kajti kadar imamo nepravi~nost za krivdo, je nepravi~no dejanje, ne pa tudi ~lovek; kadar pa imamo pravi~nost za nekri-vost, je pravi~no dejanje, ne pa vselej tudi ~lovek sam. Podobno je tudi, kadar imamo pravi~nost in nepravi~nost za navadi duha in je ~lovek v skladu s tem pravi~en ali nepravi~en, vendar vsa njegova dejanja s tem {e niso pravi~na ali nepravi~na. 5. Kar zadeva pravi~nost dejanj, je ta navadno razdeljena v dve vrsti, pri ~emer eno imenujejo komutativna, drugo pa distributivna pravi~nost; prvo naj bi oblikovalo aritmeti~no sorazmerje, drugo pa geometri~no sorazmerje: komu-tativno pravi~nost najdejo v dejavnostih menjave, kot so kupovanje, prodajanje in neposredna menjava; distributivno pravi~nost pa vidijo v tem, da vsak prejme v skladu s svojimi zaslugami. To razlikovanje pa ni dobro zastavljeno, saj krivica, ki je nepravi~nost dejanja, ne obstaja v neenakosti izmenjanih ali razdeljenih stvari, temve~ v neenakosti, ki si jo ljudje (v nasprotju z naravo in razumom) pripi{ejo nad drugimi, o ~emer bomo govorili v nadaljevanju. In kar zadeva komutativno pravi~nost, ki naj bi bila vsebovana v kupovanju in prodajanju: ~etudi kupljena stvar ne ustreza postavljeni ceni, ni nobeni strani storjena krivica, saj sta oba, kupec in prodajalec, sodila o vrednosti in sta bila z njo zadovoljna, pri tem pa se nobena stran ni zana{ala na drugo ali z njo sklenila zaveze. Kar pa zadeva distributivno pravi~nost, ki jo oblikuje razdeljevanje na{ih lastnih dobrin: ~eprav je na{a {irokosr~nost do nekaterih ve~ja kot do drugih, ni s tem nikomur storjena krivica, kajti stvar velja za na{o zato, ker lahko z njo razpolagamo po svoji volji - razen ~e nas k temu obvezuje zaveza; tedaj je krivica kr{itev zaveze in ne neenakost razdelitve. 6. Pogosto se dogaja, da kdo deluje v prid koga drugega ali prispeva k njegovi mo~i, ne da bi se k temu kakor koli zavezal, deluje le v dobri veri ter v upanju na naklonjenost in dobrohotnost tega drugega, s ~imer bi si utegnil pridobiti ve~jo ali vsaj ne manj{e koristi ali podpore. Po nujnosti narave nam-re~ vsak ~lovek v vseh svojih prostovoljnih dejanjih meri na nekaj, kar bo zanj dobro. V takih primerih je zakon narave, naj nih~e ne dopusti, da bi kdo zaradi svojega zaupanja v dobrotljivost ali naklonjenost koga drugega zaradi tega pri{el v slab{i polo‘aj. Sicer ljudje namre~ ne bi tvegali in si drug drugemu vzajemno ne bi pomagali pri obrambi, prav tako se pod nobenimi pogoji ne bi prepustili naklonjenosti in milosti drugega in bi raje prena{ali najskrajnej{e in najslab{e sovra‘nosti, ki bi jim spri~o vsesplo{nega nezaupanja vsiljevale vojno, pa ne le to, pri ljudeh bi krepile strah pred tem, da bi se drug drugemu pribli‘ali do te mere, da bi lahko predlagali pot miru. Vendar vse to velja le za tiste, ki svojo dobroto izkazujejo (kot sem dejal) le na podlagi zaupanja, in ne zaradi ob~utka zmagoslavja in samopoveli~evanja. Kajti, ko to storijo na podlagi zaupanja, je cilj, ki si ga prizadevajo dose~i, namre~ dobro ravnanje z njimi, pla~ilo za to dejanje, kadar pa to po~nejo zaradi samopoveli~evanja, je pla~ilo v njih samih. 7. Ker pa v tem primeru ni sklenjena nobena zaveza, kr{itve tega zakona narave ne moremo imenovati krivica, ampak ima drugo ime, namre~ NEHVALE@NOST. HOBBESOVO NARAVNO STANJE 67 Thomas Hobbes 8. Zakon narave je tudi, da si ljudje med seboj pomagajo in si prizadevajo ugoditi drug drugemu, kolikor to ne ogro‘a njih samih ali njihove lastnine, in sicer z namenom, da s tem skrbijo za svojo ohranitev in obrambo. Ker je o~itno, da vzroki za vojno in pusto{enje izvirajo iz tistih strasti, ki nas ‘enejo, da ugodimo sebi, druge pa pustimo, kolikor je mogo~e dale~ za seboj, iz tega sledi, da mora biti strast, ki nas ‘ene k temu, da si vzajemno prizadevamo drug drugemu ugoditi, vzrok za mir. In ta strast je dobrotljivost, ki smo jo definirali v 17. odstavku 9. poglavja. 9. V tem nareku narave je vsebovano in zaobse‘eno tudi, da naj ~lovek odpusti in oprosti tistemu, ki mu je bil storil krivico, ~e se le-ta kesa in daje poro{tvo za prihodnost. ODPU[^ANJE je namre~ mir, sklenjen s tistim, ki si ga (potem ko je izzval vojno) prizadeva prejeti. Zategadelj tega, da kdo sklene mir s tistim, ki se ne kesa in ne daje poro{tva za prihodnost, ne moremo imenovati dobrotljivost, pa~ pa strah. Kdor se ne kesa, v svojih ~ustvih namre~ ostaja sovra‘nik, prav tako kot oni, ki no~e dati poro{tva; zanj moramo potemtakem domnevati, da si ne prizadeva za mir, temve~ za dosego prednosti. Zato odpu-{~anje te vrste ni dobrotljivost, prav tako ga ne narekuje zakon narave, pa~ pa je v~asih lahko modro. ^e po drugi strani ne odpustimo tistemu, ki se kesa in daje poro{tvo, in hkrati upo{tevamo, da se ljudje ne morejo vzdr‘ati medsebojnega izzivanja, potem nikoli ne ustvarimo miru, to pa nasprotuje splo{ni definiciji zakona narave. 10. Ker zakon narave narekuje odpu{~anje tistemu, ki se kesa in daje poro{tvo za prihodnost, iz tega sledi, da ta zakon tudi nalaga, naj ma{~evanje ne upo{teva le pretekle ‘alitve, pa~ pa tudi prihodnje koristi, to je, naj bo vsako ma{~evanje usmerjeno k pobolj{anju, bodisi tega, ki je ‘alitev zagre{il, bodisi drugih, z zgledom njegove kazni, kar se dovolj o~itno ka‘e v tem, da naravni zakon odpu{~anje narekuje tedaj, ko je za prihodnost poskrbljeno. Isto je o~itno tudi v naslednjem: ma{~evanje, ki upo{teva le preteklo ‘alitev, ni ni~ drugega kot sedanje zmagoslavje in slava, ki nimata nobenega cilja; cilj namre~ vsebuje neko prihodnje dobro, kar nima nobenega cilja, pa je nekoristno; torej je zmagoslavje ma{~evanja le puhla slava: kar pa je puhlo, je nerazumno; nerazumno prizadeti drugega pa je v nasprotju s tem, kar je po podmeni v korist slehernemu ~loveku, namre~ mir; in kar je usmerjeno zoper mir, je usmerjeno zoper zakon narave. 11. Ker vsi znaki sovra{tva in prezira, ki jih drug izka‘emo drugemu, najpogosteje izzovejo prepir in boj (saj ‘ivljenja samega, {e manj pa miru, v razmerah dolgotrajne ne~astnosti nimamo za u‘ivanje vrednega), moramo nujno sklepati, da je zakon narave, naj nih~e drugega ne zmerja, obrekuje, zasramuje ali mu na kak{en drug na~in naznanja sovra{tvo, prezir ali nespo{tovanje. Vendar se ta zakon redkokdaj uporablja. Kajti, kaj je bolj vsakdanje in pogosto, kot so zmerljivke bogatih, namenjene tistim, ki to niso, ali zmerljivke uslu‘bencev sodstva do onih, ki sedijo na zato‘ni klopi? In vendar tovrstne ‘alitve niso ne del kazni za zlo~in niti ne sodijo v njihova pooblastila; so le prevladujo~a navada, po kateri je tisto, kar je dovoljeno gospodarju v odnosu do vzdr‘evanega hlapca, v praksi dovoljeno tudi v odnosu mogo~nej{ih do manj mogo~nih, kljub temu da slednji v ni~emer ne pripomorejo k ohranitvi te navade. 68 HOBBESOVO NARAVNO STANJE Elementi naravnega in politi~nega prava 12. Prav tako je zakon narave, da ljudje drug drugemu brez razlik dopu{~ajo opravljanje trgovine in prometa. Kajti kdor komu dopu{~a kaj, kar komu drugemu odreka, slednjemu naznanja sovra{tvo, naznanitev sovra{tva pa je vojna. To je bil vzrok, ki je porodil veliko vojno med Atenci in Pelopone‘ani. Vojne ne bi bilo, ~e bi Atenci svojim sosedom Megarcem dopustili, da trgujejo v njihovih pristani{~ih in na njihovih trgih. 13. Naravni zakon je tudi, da lahko vsi mirovni poslanci in vsi tisti, ki si prizadevajo za vzpostavljanje in {irjenje prijateljstva med ljudmi, varno prihajajo in odhajajo. Ker je o~itno mir splo{ni zakon narave, morajo biti vanj vklju~eni tudi njegovi posredniki, namre~ ti ljudje. 17. poglavje 1. Odgovor na vpra{anje, kak{en ~lovek je bolj{i, je mogo~ le, ~e obstajata vlada in politika, ~eprav nekateri to vpra{anje napa~no razumejo kot vpra{anje, ki ga ureja narava, in to ne le nevedni ljudje, ki mislijo, da je kri kakega ~loveka ‘e po naravi bolj{a od krvi kakega drugega, ampak tudi ta, katerega mnenja u‘ivajo danes v teh krajih ve~jo avtoriteto kot spisi kogar koli drugega - Aristotel. Aristotel je namre~ menil, da so razlike v mo~eh ljudi po naravi tako velike, da je brez oklevanja v temelje celotne svoje politike vgradil misel, da so nekateri ljudje po naravi vredni vladanja, drugi pa so po naravi dolo~eni za to, da slu‘ijo. Ta temelj ni le oslabil celotnega okvira njegove politike, temve~ je ljudem slu‘il tudi kot pretveza in izgovor za motenje in oviranje miru drugih. Kajti ~etudi bi taka razlika obstajala po naravi, namre~ da bi bila gospodar in hlapec to, kar sta, zaradi neke notranje vrline in ne na podlagi soglasja ljudi, se ljudje nikoli ne bi mogli zediniti, kdo med ljudmi se v tej vrlini odlikuje in kdo ni sposoben, da vodi samega sebe, saj po naravi vsak meni, da je druge sposoben voditi vsaj tako dobro, kot so drugi sposobni njega. Kadar je izbruhnil spor med bolj pretanjenimi in bolj robatimi ~love{kimi duhovi (kar se je pogosto dogajalo v obdobjih uporov in dr‘avljanskih vojn), so ve~inoma zmagali slednji; in dokler si bodo ljudje prila{~ali ve~ ~asti, kot jo priznavajo drugim, si ni mogo~e predstavljati, kako bi lahko ‘iveli v miru: torej moramo domnevati, da je narava v prid miru zapovedala zakon, da naj vsak ~lovek prizna drugega za sebi enakega. Prekr{itev tega zakona imenujemo NAPUH. 2. Tako kot je bilo nujno, da si ~lovek ne pridr‘i pravice do vsega, je bilo tudi potrebno, da ohrani pravico do nekaterih stvari: pravico do obrambe svojega telesa (na primer), ki je ne more prenesti na drugega; pravico do uporabe ognja, vode, sve‘ega zraka, do prostora za bivanje in pravico do vseh stvari, ki so za ‘ivljenje potrebne. Zakon narave prav tako ne zapoveduje odlaganja drugih pravic, razen tistih, ki si jih ni mogo~e pridr‘ati brez izgube miru. Ker je torej na dlani, da s tem, ko sklenemo mir drug z drugim, obdr‘imo {tevilne pravice, razum in zakon narave narekujeta, naj vsak, ki si ho~e pridr‘ati kakr{no koli pravico, to pravico prizna tudi vsakemu drugemu. Kajti tisti, ki ne ravna tako, ne dopu{~a enakosti, ki smo jo omenili v prej{njem odstavku. ^e namre~ ljudem ne pripi{emo enakosti v koristi in spo{tovanju, ni mogo~e priznanje njihovih enakih vrednosti. To dopu{~anje aequalia aequalibus je isto kot HOBBESOVO NARAVNO STANJE 69 Thomas Hobbes dopuščanje proportionalityproportionalibus. Če namreč človek prizna vsakemu drugemu enako, bo število njegovih dopustitev v sorazmerju s številom ljudi, ki jim te dopustitve namenja. In to je tisto, kar ljudje pojmujejo kot distributivno pravičnost in ima tudi primerno ime, namreč NEPRISTRANOST. Kršitev tega zakona Grki imenujejo nXeove^ia, kar se navadno prevaja z besedo POHLEP, vendar se zdi, da je POSEGANJE V TUJE PRAVICE natančnejši izraz. 3. Če ni dogovorjeno drugače, se zakon narave glasi, naj bodo stvari, ki jih ni mogoče deliti, v skupni uporabi, in sicer sorazmerno s številom tistih, ki jih uporabljajo, ali brez omejitev, če količina teh stvari zadostuje. Postavimo najprej, da stvari, ki naj bi se uporabljala skupno, ni v zadostni množini za vse, ki naj bi jo uporabljali brez vsakih omejitev, če bi jo potem nekateri lahko uporabljali bolj kot vsi drugi, enakost, ki smo jo terjali v drugem odstavku, ne bi bila ohranjena. Kot vse druge zakone narave moramo tudi ta zakon razumeti, kot da pred njim ni bila sklenjena nobena zaveza, saj bi kdo lahko pred tem odstopil od svoje pravice do skupne uporabe, in če bi bilo tako, bi bil primer drugačen. 4. Pri stvareh, ki jih ni mogoče deliti niti uporabljati skupno, mora biti pravilo narave nujno eno od teh dveh: ali žreb ali izmenična uporaba-, kajti razen teh dveh načinov si ne moremo zamisliti nobene druge oblike enakosti. Pri izmenični uporabi ima prednost tisti, ki uporabo začne; za zmanjšanje te prednosti je samo en način, in sicer žreb. Zavoljo tega pri stvareh, ki jih ni mogoče deliti niti skupno uporabljati, velja naravni zakon, naj bo uporaba izmenična ali naj se prednost odpravi z žrebom-, drugega načina za dosego enakosti ni, enakost pa je zakon narave. 5. Obstajata dve vrsti žreba: prvi je samovoljni žreb, ki ga opravijo ljudje in je obče znan pod imeni, kot so žreb, sreča, hazard in podobno-, drugi je naravni žreb, kakršen je prvorojenstvo, ki ni nič drugega kot sreča ali naključje, da je kdo rojen prvi; zdi se, da so to imeli v mislih tisti, ki dedovanje imenujejo cleronomia, kar pomeni dedovanje z žrebom. Drugič, prima occupatio, prvo poseganje ali prva najdba stvari, ki jo pred tem še nihče ni uporabljal, kar pa je večinoma tudi zgolj sreča oz. naključje. 6. Čeprav se ljudje s temi zakoni narave strinjajo in si prizadevajo, da bi jih spoštovali, pa se spričo človeških strasti, ki otežujejo razumevanje dejanj in njihovih okoliščin, v katerih prihaja do kršitev, nujno pojavijo številni veliki spori v zvezi z njihovo razlago, kar nujno poruši mir, in ljudje se povrnejo v prejšnje stanje sovražnosti. Za odpravo teh sporov je nujno potreben skupen razsodnik in sodnik, čigar razsodbi se morata podrediti obe strani v sporu. In zategadelj je naravni zakon, da bi se morali v slehernem sporu obe strani, ki sta vpleteni vanj, sporazumeti in zediniti glede razsodnika, ki mu obe zaupata, ter se zavezati, da bosta ravnali v skladu z njegovo razsodbo. Kajti kjer je vsak človek sam svoj sodnik, pravzaprav ni sodnika-, podobno, kot če si vsak človek sam kroji svojo pravico, je tudi tu učinek tak, kot da ni nikakršne pravice; in kjer ni sodnika, sporu ni konca in ostaja pravica do sovražnosti. 7. Torej je RAZSODNIK ali sodnik tisti, ki mu vse v spor vpletene strani zaupajo, da ga bo razrešil z razglasitvijo svoje sodbe. Iz tega sledi: prvič, da 70 HOBBESOVO NARAVNO STANJE Elementi naravnega in politi~nega prava sodnik ne sme biti udele‘en v sporu in da v sporu, o katerem odlo~a, ne sme imeti nikakr{nih svojih interesov, sicer je namre~ stran v sporu, ki bi jo iz istih razlogov moral soditi kdo drug; drugi~, da z nobeno od vpletenih strani ne sklene zaveze o tem, da bo njegova razsodba bolj v korist ene kot druge strani. Prav tako ne sme skleniti nikakr{ne zaveze z nobeno od vpletenih strani o tem, da bo njegova razsodba pravi~na, saj bi na ta na~in iz strani v sporu naredil sodnika in bi zato spor {e naprej ostal nerazre{en. Kljub zaupanju, ki ga u‘iva, in enakosti vpletenih strani, ki jo mora v skladu z zakonom narave upo{tevati, sodnik zakon prekr{i, ~e zaradi naklonjenosti eni od strani ali sovra{tva do nje razglasi druga~no sodbo od tiste, ki bi bila po njegovem prepri~anju pravi~na. In tretji~, nih~e se ne sme postaviti za razsodnika v nobenem sporu med drugimi ljudmi brez njihove privolitve in strinjanja. 8. Zakon narave je tudi, naj svojega nasveta ali predloga nih~e ne vsiljuje oziroma naj z njim ne pritiska na nikogar, ki je naznanil, da ga ni voljan poslu{ati. Povsem jasno je namre~, da ~lovek sprejme nasvet le glede na to, kaj je v prid ali {kodljivo njemu samemu in ne svetovalcu; svetovanje je prostovoljno dejanje in zatorej lahko meri tudi na to, kar je v prid svetovalcu. Do svetovalca smo zato pogosto lahko povsem upravi~eno sumni~avi. In ~etudi ni nobenega suma, je svetovanje nepotrebna ‘alitev za tistega, ki nasveta ni bil voljan poslu{ati, sleherna ‘alitev pa meri na ru{enje miru, zato je vsiljevanje nasvetov dejanje zoper zakon narave. 9. Kdo, ki vidi, da so naravni zakoni spisani s tolik{nim trudom in s tolikimi besedami, bi utegnil pomisliti, da je priznanje teh zakonov in ravnanje v skladu z njimi ob vsakem nenadejanem pripetljaju, ko imamo le malo ~asa za razmislek, {e veliko te‘avnej{e. To dr‘i, ~e imamo v mislih ~loveka, pre‘etega s strastmi, ki ve~inoma vodijo k izni~enju naravne enakosti ljudi, na primer z jezo, ~astihlepnostjo, pohlepom, napuhom in podobnimi; ~e pa kdo ni prevzet od teh strasti, obstaja povsem preprosto pravilo, s katerim lahko v hipu ugotovimo, ali je dejanje, ki ga nameravamo storiti, v nasprotju z zakonom narave ali ne, in sicer tole: ~lovek naj se postavi na mesto tistega, s katerim ima opraviti, in narobe, njega naj postavi na svoje mesto; pravzaprav gre le za zamenjavo skodelic na tehtnici. Kajti strast vsakogar ima veliko te‘o v njegovi lastni skodeli in le majhno v skodeli njegovega bli‘njega. To pravilo je dobro znano in ga izra‘a star rek: Quod tibi fieri non vis, alteri ne feceris. 10. Povzetek vsebine teh zakonov narave je torej, da nam prepovedujejo biti sam svoj sodnik ter svoje sre~e kova~ in nas napotujejo k temu, da se prilagajamo drug drugemu; ~e bi te zakone spo{tovali le nekateri, drugi pa ne, bi tisti, ki bi jih spo{tovali, postali plen onih, ki jih zapostavljajo; dobri bi ostali brez za{~ite pred hudobnimi, za name~ek pa bi imeli {e nalogo, da jim stojijo ob strani, to pa je v nasprotju z namenom teh zakonov, ki je zgolj obramba in varovanje tistih, ki se jih dr‘ijo. Zato razum in zakon narave, ki segata prek vseh teh posebnih zakonov in nadnje, narekujeta splo{ni zakon: naj vsak te posebne zakone spo{tuje le, kolikor se zaradi tega ne spu{~a v kakr{ne koli nev{e~nosti, ki bi se po njegovi lastni presoji lahko pojavile, ~e bi te zakone zapostavljali tisti, v odnosih s katerimi jih on sam spo{tuje; zahtevana sta torej le na{a ‘elja in neomajen namen, da si bomo prizadevali in jih bomo vedno pripravljeni spo{tovati, razen tedaj, ko bi drugi v svojih odnosih z nami njiho- HOBBESOVO NARAVNO STANJE 71 Thomas Hobbes vo spo{tovanje zavra~al. Dokler ni zagotovljeno, da se bodo ljudje ravnali v skladu z njim, zato mo~ zakona narave ni in foro externo, ampak vselej in foro interno, kjer dejavno spo{tovanje zakona narave ni zanesljivo in kjer se volja in pripravljenost na ravnanje v skladu z njim jemljeta za dejanje samo. 11. Med te zakone narave niso v{teti navade in obi~aji. Kajti ~e kako dejanje nasprotuje razumu, potem ne glede na to, kolikokrat se je ‘e zgodilo, in ne glede na {e tako {tevilne precedense, razumu {e vedno nasprotuje in torej ni zakon narave, pa~ pa njegovo nasprotje. Toda s spreminjanjem okoli{~in lahko privolitev in zaveza tako spremenita zadevo, kot je bila zastavljena v zakonu narave, da postane to, kar je bilo poprej v skladu z razumom, potem njemu nasprotno, ne da bi pri tem razum prenehal biti zakon. Kajti ~eprav priznavanje enakosti drugemu zavezuje vsakega, ~e ta drugi vidi razlog za zavrnitev te enakosti in sebe naredi za manjvrednega, tisti, ki odtlej tega pojmuje za manjvrednega, s tem ne kr{i zakona narave, ki zapoveduje priznavanje enakosti. Skratka, lastna privolitev ~loveka lahko prikraj{a za svobodo, ki mu jo daje zakon narave, navade pa tega ne morejo; niti navade niti privoljenje ne morejo odpraviti tega ali katerega koli drugega zakona narave. 12. Kolikor je zakon (v o‘jem pomenu besede) zapoved, nareki, ki izhajajo iz narave, niso zapovedi; zato jih zakoni ne imenujemo glede na naravo, pa~ pa z ozirom na stvaritelja narave, Vsemogo~nega Boga. 13. In ker se zakoni narave nana{ajo na zavest, jih ne kr{i le tisti, ki ravna v nasprotju z njimi, temve~ tudi oni, ki deluje v skladu z njimi, ~e je pri tem mnenja, da je res nasprotno. ^eprav je namre~ njegovo ravnanje najbr‘ pravilno, v svoji presoji le-tega prezira zakon. 14. V skladu z naravnimi strastmi imenuje vsak ~lovek dobro to, kar mu v sedanjosti ali prihodnosti, kolikor jo lahko predvidi, ugaja, in na podoben na~in slabo to, kar mu ni pogodu. Zato mora ~lovek, ki vidi vnaprej vse korake poti svoje ohranitve (t.j. cilja, h kateremu po naravi vsak te‘i), to imenovati dobro, nasprotje tega pa slabo. Ko ga prevevajo strasti, vsak ~lovek tega dobrega in slabega ne imenuje tako, vendar ju tako imenujejo vsi, kadar se tega vpra{anja lotevajo z razumom. In zato je glede na razum izpolnjevanje vseh teh zakonov dobro, njihova kr{itev pa slabo. Tako je tudi navada oziroma nagnjenje ali namen te zakone izvr{evati dobro, njihovo zapostavljanje pa slabo. Iz tega izvira razlikovanje med malum poenae in malum culpae; malum poenae je vsaka bole~ina ali vznemirjanje du{e, malum culpae pa je delovanje, ki je v nasprotju z razumom in zakonom narave; tako kot se tudi na{a naravnanost, da ravnamo v skladu s temi in drugimi zakoni narave, ki vodijo k na{i ohranitvi, imenuje KREPOST, naravnanost, da ravnamo nasprotno, pa SLABOST. Na primer: pravi~nost je naravnanost, da se dr‘imo zavez, nepravi~nost pa je nasprotno slabost; nepristranost je naravnanost, da dopu{~amo enakost po naravi, o{abnost pa je nasprotno slabost; hvale‘nost je naravnanost, da popla~amo dobrotljivost in zaupanje drugih, nehvale‘nost pa je nasprotno slabost; zmernost je naravnanost, s katero se vzdr‘imo vsega, kar lahko povzro~i na{e uni~enje, nezmernost pa je nasprotno slabost; modrost pa je isto kot krepost nasploh. Kar zadeva ustaljeno mnenje, da je krepost v srednji vrednosti, slabost pa je v skrajnostih, zanj ne vidim nobenega razloga in ne morem najti 72 HOBBESOVO NARAVNO STANJE Elementi naravnega in politi~nega prava nobene take srednje vrednosti. ^e je povod dober, utegne biti pogum, ko je drznost skrajna, krepost; skrajni strah ni slabost, ~e je tudi nevarnost skrajna. ^e damo ~loveku ve~, kot mu gre, to ni nepravi~nost, nepravi~nost pa je, ~e mu damo manj, kot mu gre; in {irosr~nost pri darovanju ni velikost darila, pa~ pa je to razlog darovanja. In podobno je pri vseh drugih krepostih in slabostih. Vem, da je nauk o srednji vrednosti oblikoval Aristotel, vendar so njegova mnenja v zvezi s krepostjo in slabostjo v njegovem ~asu in {e danes na splo{no prevladujo~a med neukimi ljudmi, zatorej je malo verjetno, da so to~na. 15. Bistvo kreposti lahko povzamemo s tem, da smo dru‘abni v odnosu do tistih, ki ho~ejo biti dru‘abni, in nemogo~i do onih, ki tega no~ejo. To pa je hkrati tudi povzetek zakona narave; kajti v dru‘abnem delovanju zakon narave pripomore k miru in dru‘bi; to, da smo nemogo~i, pa je zakon narave v vojni, ko je strah za{~ita, ki jo ~lovek ~rpa iz lastnih mo~i; medtem ko prvi zakon narave oblikujejo dejanja nepristranosti in pravi~nosti, drugega oblikujejo dejanja ~asti. Vse kreposti so vsebovane v nepristranosti, pravi~nosti in ~asti. 18. poglavje 1. Zakoni, obravnavani v prejšnjih poglavjih, se imenujejo zakoni narave, ker so nareki naravnega razuma; imenujejo jih tudi moralni zakoni, ker se nanašajo na vedenje in občevanje ljudi med seboj; glede na to, da je njihov avtor Vsemogočni Bog, so torej tudi božji zakoni in bi se morali torej ujemati ali vsaj ne bi smeli biti v nasprotju z božjo besedo, kot je zapisana v Svetem pismu. V tem poglavju bom zatorej navedel tista mesta iz Svetega pisma, ki se zdijo najbolj v skladu z omenjenimi zakoni. 2. Zdi se, da skuša božja beseda božjim zakonom najprej narediti prostor v razumu; to opravi z besedili, ki isto pripisujejo srcu in razumu: na primer Ps 40, 8: “Bog moj (...) in postava tvoja je v mojem srcu. ” Heb 8, 10: “Potem, je dejal Gospod, svoje postave bom dal v njihovega duha. ” Enako tudi Heb 10, 16. Ps 37, 31, ki govori o pravičnem človeku, pravi: “Postava njegovega Boga je v njegovem srcu in njegovi koraki ne omahujejo. ” Ps 19, 7,8: “Gospodove zapovedi so prave, razveseljujejo srce; Gospodov ukaz čist, razsvetljuje oči. ” Jer 31, 33: “Svojo postavo položim v njih notranjost in jo zapišem v njih srce. ” In v Jan 1 je zakonodajalec sam, Vsemogočni Bog, imenovan Aoyo^, ki je tudi opisan kot (verz 4) “luč ljudem” m (verz 9) “Bila je prava luč, ki prihaja na svet in razsvetljuje vsakega človeka. ” Vse to so opisi naravnega razuma. 3. Da so predpisi, ki so naravnani k miru, božji zakon, kolikor je moralen, potrjujejo naslednja in druga mesta v Svetem pismu: Rim 3, 17, pravičnost, ki je izpolnjevanje zakona, se imenuje “pot miru”, Ps 85, 10: “Pravičnost in mir se poljubita. ” Tudi v Mt 5, 9: “Blagor tistim, ki delajo za mir”, in v Heb 7, 2, kjer je Melkizedek, kralj v Salemu, predstavljen kot “kralj pravičnosti ” ter “kralj miru”, v verzu 21 pa je naš odrešenik Kristus imenovan “duhovnik na veke Melkizedek-ovega reda”, iz česar lahko sklepamo, da nauk našega odrešenika Kristusa izpolnjevanje zakona povezuje z mirom. HOBBESOVO NARAVNO STANJE 73 Thomas Hobbes 4. Da je zakon narave nespremenljiv, je zapovedano z ve~nostjo Mel-kizedekovega duhovni{kega stanu; po besedah na{ega Odre{enika, Mt 5, 18: “Dokler ne premineta nebo in zemlja, ne bo zbrisana niti ena ~rka ali ena ~rtica postave, preden se vse ne zgodi.” 5. Ps 15 u~i, da se morajo ljudje dr‘ati svojih zavez in na vpra{anje, postavljeno v prvem verzu: “Gospod, kdo bo prebival v tvojem {otoru...”, verz 4 odgovarja: “Kdor tudi sebi v {kodo prisege ne spreminja.” Kjer ni zaveze, morajo biti ljudje hvale‘ni. Dt 25, 4: “Ne zavezuj gobca volu, kadar mane!”, kar je sv. Pavel razlo‘il kot “ljudem” in ne “volu” (1 Kor 9, 9). 6. Ljudje se naj zadovoljijo z enakostjo, ki je temelj zakona narave in drugega dela bo‘jega zakona, Mt 22, 39,40: “Ljubi svojega bli‘njega kakor sam sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.” ~esar pa ne gre razumeti, kot da naj vsak skrbi za blaginjo svojega bli‘njega prav toliko kot za svojo ali naj svoje dobrine razdeli med bli‘nje, marve~ naj svojega bli‘njega spo{tuje kot vrednega vseh tistih pravic in prednosti, ki jih sam u‘iva, in naj mu prisodi vse, kar meni, da bi moralo biti prisojeno tudi njemu samemu; kar pomeni samo to, da mora biti poni‘en, prijazen in zadovoljen z enakostjo. 7. Razporeditev pravic med enake mora biti v skladu s {tevilskimi razmerji, kar pomeni dajanje aequalia aequalibus in proportionalia proportionalibus; v Nm 26, 53,54 najdemo bo‘jo zapoved Mojzesu: “Tem naj se razdeli de‘ela v dedino po {tevilu imen. Mnogo{tevilnemu daj veliko dedino, malo{tevilnemu daj malo dedino, vsakemu naj se da njegova dedina po {tevilu njegovih na{tetih!” Odlo~itev po ‘rebu je sredstvo miru, Preg 18, 18: “Prepire poravnava ‘reb, tudi med mogo~nimi odlo~uje”. 8. Da sta bo‘ji zakon tudi prilagajanje in odpu{~anje, ki sta bila poprej prikazana kot zakona narave, je jasno, saj sta bistvo dobrotljivosti, ki je cilj celotnega zakona. Nauk na{ega odre{enika nas u~i, da drug drugega ne smemo grajati ali zmerjati, Mt 7, 1: “Ne sodite, da ne boste sojeni! ... Kaj gleda{ iver v o~esu svojega brata, bruna v svojem o~esu pa ne opazi{?” (verz 3). Tudi zakon, ki prepoveduje vsiljevanje nasvetov drugim, ~e si sami tega ne ‘elijo, je bo‘ji zakon. ^e na{o dobrotljivost in ‘eljo po medsebojnem izbolj{anju vsiljujemo tudi potem, ko je bila zavrnjena, je to grajanje in obsojanje drugega, kar je prepovedano v prej navedenem besedilu in tudi v pismu Rim 14, 12,13: “Potemtakem bo vsak izmed nas dajal Bogu ra~un o sebi. Zatorej nehajmo soditi drug drugega. Raj{i pazite na to, da ne boste bratu v spotiko ali v pohuj{anje.” 9. ^lovekovo vodilo, ki zadeva zakon narave, Quod tibi fieri non vis, alteri non feceris, potrjuje na primer Mt 7, 12: “Vse, kar `elite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim! To je postava in preroki.” Tudi Rim 2, 1: “Zakaj s tem, ko sodi{ drugega, obsodi{ sam sebe.” 10. Iz Svetega pisma je jasno tudi, da ti zakoni zadevajo le sodi{~e na{e zavesti; da dejanj, ki so z njimi v nasprotju, Bog ne bo kaznoval ni~ bolj, kot ~e bi nastala po malomarnosti in iz omalova‘evanja. K prvemu: da ti zakoni zadevajo zavest, je razvidno iz Mt 5, 20: “Zato vam pravim: ~e va{a pravi~nost ne bo ve~ja kakor pismoukov in Farizejev, nikoli ne pridete v nebe{ko kraljest- 74 HOBBESOVO NARAVNO STANJE Elementi naravnega in politi~nega prava vo.” Farizeji so bili namre~ v zunanjem ravnanju najbolj natan~ni med @idi; kar pomeni, da terjajo zakoni iskrenost zavesti, saj sicer na{ odre{enik ne bi mogel zahtevati ve~je pravi~nosti od njihove. Spri~o tega na{ odre{enik Kristus pravi: “Izterjevalec je od{el iz templja bolj zadovoljen kot Farizej.” In Kristus je dejal: “Njegov jarem je lahek in njegovo breme lahko.” To pa sledi iz tega, da je Kristus zahteval le na{e najve~je prizadevanje. Tudi Rim 14, 23: “Kdor pa jé v dvomu, je obsojen, ~e jé, ker tega ne dela iz prepri~anja.” Na nepre{tevnih mestih Stare in Nove zaveze Vsemogo~ni Bog oznani, da bo prevzel odgovornost za storjena dejanja, tako dobra kot zla. Vse navedeno povsem jasno ka‘e, da je bo‘ji zakon ~lovekovem duhu narekovan. Po drugi strani je prav tako o~itno, da bo ~lovek, ne glede na {tevilo in te‘o dejanj, ki jih bo storil spri~o svoje slabosti, ~e jih bo le obsodil v svoji zavesti, opro{~en kazni, ki k tem dejanjem sicer sodi, kajti “~e se gre{nik pokesa svojih grehov iz dna srca svojega, tedaj bom iz svojega spomina izpustil vsa njegoa zla dela, pravi Gospod”. 11. Kar zadeva ma{~evanje, ki naj bi po naravnem zakonu ne omogo~alo le trenutnega u‘itka, temve~ tudi prihodnjo korist, kot sem dejal v 10. odstavku 16. poglavja, pa so bili izre~eni ugovori, na primer ugovor proti nadaljevanju kazni po sodnem dnevu, ko ne izbolj{anje ne zgled ne bosta ve~ mo‘na. Ta ugovor bi imel nekaj te‘e, ~e bi bila kazen dolo~ena po tem, ko bi bili ‘e vsi grehi mimo, toda glede na to, da je bila kazen vzpostavljena pred grehom, je s tem, da je ~loveka obdr‘ala v umirjenem in krepostnem dvogovoru z grozo, slu‘ila blaginji ~love{tva; ma{~evanje je bilo torej usmerjeno le v prihodnost. 12. In kon~no, zakon naravnega razuma, ki bi bil navzkri‘ z bo‘jo postavo, ne obstaja; Vsemogo~ni Bog je ~loveku dal razum, da bi mu bil lu~. Upam, da ni brezbo‘no misliti, da bo Vemogo~ni Bog, navzlic nasprotovanju in kljubovanju nadnaravne sodobnosti razumskim in moralnim pogovorom, na sodni dan o tem, pa tudi o napotkih, ki naj bi jim sledili na na{em tukaj{njem popotovanju, zahteval natan~en ra~un. 19. poglavje 1. V 16. odstavku 12. poglavja smo pokazali, da so mnenja ljudji o nagradah in kaznih za njihova dejanja vzroki, ki ustvarjajo in uravnavajo njihovo voljo do teh dejanj. Iz stanja enakosti vseh ljudi, ko je vsakemu omogo~eno, da je sam sebi sodnik, in ko se ljudje enako bojijo drug drugega, vsak pa se zana{a na svojo spretnost in mo~, sledi, da lahko tedaj, ko koga njegove naravne strasti izzovejo, da prekr{i zakone, drugi zaupa svojo varnost samo pred~asnemu posegu. Spri~o tega si vsak (ne glede na to, kako mo~no je naklonjen miru) kot nujno sredstvo ohranitve {e naprej pridr‘i pravico, da po~ne, kar koli se mu zdi dobro. Dokler torej ljudem ne bo zajam~eno, da bodo v odnosu drug do drugega spo{tovali zakon narave, so {e vedno v vojnem stanju in vsakemu ~loveku, ki si prizadeva za svojo varnost in udobje, ni ni~ nezakonitega; varnost in udobje sta vzajemna pomo~, ki prav tako izvira iz vzajemnega strahu drugega pred drugim. HOBBESOVO NARAVNO STANJE 75 Thomas Hobbes 2. Znan je rek inter arma silent leges. O zakonih, ki naj bi jih ljudje spo{tovali v medsebojnih odnosih v ~asu vojne, ko sta vodilo dejavnosti vsakega ~loveka pre‘ivetje in blaginja, je potemtakem le malokaj dodati. In vendar zakon narave tudi v ~asu vojne zapoveduje, naj ljudje ne zadostijo okrutnosti tistih svojih sedanjih strasti, za katere lahko sami uvidijo, da jim v prihodnje ne bodo prinesle koristi. Tak{na dejanja ne bi izdajala nujnosti, ampak nagnjenje ~lovekovega duha do vojne, ki nasprotuje zakonu narave. Beremo lahko, da je bilo ropanje neko~ na~in ‘ivljenja, toda mnogi od tistih, ki so ga izbrali, niso le prizanesli ‘ivljenjem napadenih, temve~ so jim pustili toliko stvari, kolikor so jih potrebovali za ohranitev ‘ivljenja, ki so jim ga bili pustili; pobrali so jim na primer le ‘ivino in pridelke, vole in orodje za obdelovanje zemlje pa so pustili. Isti zakon narave je s potrebo po varnosti in samoohranitvi upravi~eval rop in prepovedoval okrutna dejanja, razen ~e je strah narekoval druga~e. Ni~, razen strahu, ne more upravi~iti odvzema ‘ivljenja drugemu. In zato, ker je na strah te‘ko pokazati druga~e kot ob kak{nih ne~astnih dejanjih, ki izdajo zavest o lastni {ibkosti tistega, ki se jih loteva, so se okrutnosti vzdr‘ali vsi, pri katerih je bila strast do poguma ali velikodu{nosti prevladujo~a; tako da, ~eprav v vojni ni zakonov, katerih kr{itev bi bila krivi~na, so zakoni, katerih kr{itev je ne~astna. Z eno besedo, edini zakon delovanja v ~asu vojne je zakon ~asti in pravice do vojne modrosti. 3. Glede na to, da je vzajemna pomo~ nujna za obrambo, kot je vzajemen strah drugega pred drugim nujen za mir, je treba razmisliti o tem, kako velika pomo~ je potrebna za tak{no obrambo in za povzro~itev tak{nega vzajemnega strahu, da se ljudje ne bi tako zlahka drznili napasti drug dugega. Predvsem je jasno, da vzajemna pomo~ dveh ali treh ljudi le malo varuje, saj zadostno spodbudo za napad dajejo ‘e mo‘nosti za uspeh, ki bi jih imela ~lovek ali dva. Da bi ljudje v vzajemni pomo~i imeli zadostno zagotovilo, jih mora biti tako veliko, da bi bile mo‘nosti pe{~ice, ki bi jih imel na voljo nasprotnik, negotove in neznatne. 4. Ne glede na {tevilo ljudi, zbranih za skupno obrambo, u~inka vseeno ne bo, ~e svojih dejanj vsi ne usmerijo k istemu cilju; usmeritev k istemu cilju je to, kar smo v 7. odstavku 12. poglavja imenovali soglasje. Ne glede na to, ali je soglasje (ali sloga) med tako {tevilnimi ljudmi posledica strahu pred napadalcem, ali upanja na osvajanje in plen ali obeh, in ~etudi traja tako dolgo kot dejanje samo, je zaradi razli~nosti presoj in strasti pri tolikih ljudeh, ki si po naravi prizadevajo za ~ast in prevlado drugega nad drugim, vseeno nemogo~e ne le, da bi ljudje drug drugemu pomagali pred sovra‘nikom, temve~ tudi, da bi med njimi vladal trajni mir, ~e jim ne vlada vzajemen in skupen strah. 5. Vsemu temu je mogo~e ugovarjati s sklicevanjem na izku{njo o nekaterih nerazumnih ‘ivih bitjih, katerih ‘ivljenje je vseeno ves ~as tako dobro urejeno in vodeno v njihovo skupno korist, da jim ni do upora in medsebojnega bojevanja in da si poleg tega v prid miru, blaginje in varnosti ni mogo~e zamisliti ni~esar drugega. O tem nam govori izku{nja z majhno ‘ivalco, ~ebe-lo, ki jo zato {tejemo med animalia politica. Zakaj ne bi torej ljudje, ki se prednosti sloge zavedajo, nenehno in brez prisile ohranjali sloge podobno kot ~ebele? Na to odgovarjam, da med drugimi ‘ivimi bitji ne gre za vpra{anje prednosti v lastni vrsti ne za spor o ~asti ali o priznanju modrosti drugemu, kot smo 76 HOBBESOVO NARAVNO STANJE Elementi naravnega in politi~nega prava mu priča med ljudmi in ki poraja zavist in sovraštvo med ljudmi ter iz njiju upor in vojno. Drugič, vsa ta živa bitja težijo k miru in hrani, ki sta vsem skupna, medtem ko ljudje težijo h gospostvu, premoči in osebnemu bogastvu, ki so ločeni pri vsakem človeku, pa tudi k tekmovanju v potomstvu. Tretjič, ta živa bitja brez razuma niso dovolj usposobljena, da bi lahko odkrila ali si mislila, da so odkrila, pomanjkljivosti v vladanju in so zato z njim zadovoljna. V mnoštvu ljudi pa se vedno najde nekaj takšnih, ki se imajo za pametnejše od drugih in si prizadevajo spremeniti, kar se jim zdi napak, pri čemer različni ljudje uporabljajo različne načine, in to sproži vojno. Četrtič, v nasprotju z ljudmi čebelam manjka govor, zato druga druge ne morejo hujskati k razkolu. Petič, čebele ne zapopadejo razlike med pravim in napačnim, pač pa le med ugodjem in bolečino, zato, vse dokler jim je ugodno, druga druge ali svojega vodje ne črtijo, medtem ko so ljudje, ki se postavljajo za sodnike o pravem in napačnem, najmanj mirni takrat, ko se jim godi najbolje. In slednjič, naravno slogo, kot obstaja med opisanimi bitji, je ustvaril Bog po naravni poti, medtem ko je sloga med ljudmi umetna in dosežena z zavezo. Nič čudnega potemtakem, če lahko taka nerazumna bitja, ki se obvladajo v mnoštvu, ustvarijo trdnejšo slogo kot ljudje, ki jo vzpostavijo s pomočjo arbitrarnih institucij. 6. Kljub temu pa soglasje (s tem razumem sodelovanje hotenj mnogih pri enem dejanju) ni zadostno zagotovilo za skupni mir ljudi, če ti ne povzdignejo kake skupne moči, ki jih z ustrahovanjem zmore prisiliti k ohranjevanju miru med njimi in tudi k združitvi sil proti skupnemu sovražniku. Edini način, ki si ga je mogoče zamisliti za dosego tega cilja, je združitev, ki je v 8. odstavku 12. poglavja opredeljena kot zaobseganje ali vključitev voljá mnogih v voljo enega človeka ali v voljo večjega dela kateregakoli števila ljudi, t.j. v voljo enega človeka ali enega SVETA oziroma zbora ljudi, ki preudarjajo o čem, kar je vsem skupno. 7. Do združitve pride tako, da se vsak človek z dogovorom obveže zgolj enemu človeku ali enemu svetu, da bo napravil vse, kar mu bosta ta človek ali svet zapovedala, in da ne bo storil nobenega dejanja, ki ga bosta ta človek ali svet prepovedala ali mu ukazala, da ga ne stori. Dalje, če se ljudje zavežejo izpolnjevati zapovedi sveta, se morajo zavezati tudi, da bo vsak imel voljo večjega dela ljudi, ki sestavljajo svet, za zapoved vsega sveta. In čeprav hotenje človeka, ker ni prostovoljno, pač pa začetek prostovoljnih dejanj, ni predmet presoj in zavez, pa se človek vendarle, ko svoja hotenja z zavezo podredi zapovedi drugega, obveže, da se bo svoji moči in sredstvom odpovedal v prid tega, ki se mu je zavezal biti pokoren-, z uporabo vseh moči in sredstev vseh zavezanih in z njihovo strašljivostjo lahko ta, ki naj bi zapovedoval, hotenja vseh oblikuje v enotnost in slogo med njimi. 8. Táko združitev, ki jo ljudje dandanes imenujejo POLITIČNO TELO ali civilna družba, so Grki imenovali Ilo^i^, t.j. mesto, ki ga lahko opredelimo kot mnoštvo ljudi, ki so s skupno močjo združeni kot ena oseba za dosego skupnega miru, obrambe in koristi. 9. In podobno, kot se je ta združitev v politično telo ali mesto s skupno močjo za dosego skupnega dobrega vseh njenih posebnih oseb ali članov vzpostavila nad vsemi njimi, se v mnoštvu članov skupnosti lahko vzpostavi HOBBESOVO NARAVNO STANJE 77 Thomas Hobbes podrejeno zdru‘enje ljudi z namenom, da uresni~i kaka skupna dejanja v njihov lasten prid ali v prid vsega mesta, na primer za podrejeno vladanje, svetovanje, trgovino in podobno. Ta podrejena politi~na telesa se ~esto imenujejo KOR-PORACIJE in njihova mo~ nad posamezniki v njihovem lastnem zdru‘enju se‘e tako dale~, kot jim to dopusti mesto, katerega ~lani so. 10. V vseh nepodrejenih in samostojnih mestih ali politi~nih telesih je ~lovek ali svet, ki so mu posamezni ~lani podelili skupno mo~, imenovan njihov suveren in njegova mo~ mo~ suverena; sestavljata jo mo~ in sila, ki ju je vsak posamezen ~lan z zavezo prenesel nanj. In ker je nemogo~e, da bi kdor koli resni~no prenesel svojo mo~ na drugega, tako kot je ta drugi ne more resni~no sprejeti, je treba s tem razumeti, da prenos ~lovekove mo~i in sile ni ni~ drugega kot opustitev lastne pravice ali odpoved lastni pravici do upiranja tistemu, na katerega je mo~ prenesena. Vsak ~lan politi~nega telesa se (v odnosu do suverena) imenuje PODANIK. 11. Splo{ni vzrok, ki ~loveka privede do tega, da postane podanik nekoga drugega, je (kot sem ‘e dejal) strah, da se sicer ne bi ohranil. ^lovek se torej lahko podredi tistemu, ki ga je osvojil ali ki ga lahko osvoji, iz strahu pred njim ali pa se ljudje pove‘ejo med seboj in se, spri~o strahu pred drugimi, podredijo tistemu, o katerem dose‘ejo dogovor. Ko se {tevilni ljudje podredijo na prvi na~in, kot po naravi nastane politi~no telo, ki se razvije v o~etovsko in despotsko gospostvo. Ko se podredijo na drugi na~in, z vzajemnim soglasjem mnogih ljudi, je politi~no telo, ki ga oblikujejo, druga~e od predhodnega, najve~krat imenovano dr‘ava, ~eprav je to ime splo{no za obe obliki. Najprej bom govoril o dr‘avah in nato o dednih ter despotskih politi~nih telesih. Prevedla Zlata Gorenc in Igor Pribac 78 HOBBESOVO NARAVNO STANJE “Poglavja o naravnem stanju” - razpotje v interpretacijah Hobbesa Elementi naravnega in politi~nega prava (Elements of Law Natural and Politic) niso prvo delo, ki ga je Hobbes napisal in objavil, vendar so prvo njegovo delo, v katerem nastopijo vse klju~ne konceptualne re{itve njegove filozofije politi~nega: naravno stanje, zakon narave, dru‘bena pogodba, avtorizacija, obveznost ipd. Hobbes v njem prvi~ razvije celotno filozofsko genezo politi~nih razmerij, ki pa se ne za~enja, kot morda zavajajo~e sugerira pri~ujo~i izbor prevedenih poglavij, preprosto z opisom naravnega stanja. Filozofska geneza, ki jo bralcu Elements predlaga Hobbes, je dalj{a in zapletenej{a. Kot je razvidno iz kazala Elements, je Hobbes, preden je pre{el k opisu razmerij med ljudmi, ki jih ni~ ne zavezuje, zastavil drzno materialisti~no psihologijo, ki trdi, da je izvor ~ustev in idej duha zunaj duha. Segel je {e dlje in zastavil analizo duha, katere temeljna podmena je na videz v nespravljivem protislovju s tezo o zunajduhovnem izvoru vzgibanosti duha. Podmena je, da lahko duh mislimo lo~eno od vsega zunaj njega. To lo~itev, ki pri Hobbesu uvaja celotno analizo ~lovekovih predstavnih in spoznavnih mo~i, znanosti in njenega odnosa do jezika, opravi Hobbes na samem za~etku Elements, ko vpelje slovito hipotezo o uni~enju sveta, ki jo najdemo tudi v kasnej{ih delih: “Da bi razumeli, kaj mislim s spoznavnimi mo~mi, se moramo spomniti in priznati, da so nekatere podobe ali pojmi stvari zunaj nas do te mere stalno navzo~i v na{em duhu, da bi nekdo, ~e bi lahko ostal `iv in bi bil ves preostali svet uni~en, vseeno ohranil njegovo podobo in podobo vseh tistih stvari, ki bi jih pred tem v njem videl in zaznal; vsak namre~ iz svojih izku{enj ve, da odsotnost stvari, ki si jih je neko~ upodobil, ne povzro~i odsotnosti ali uni~enja same upodobitvene mo~i.1” 1EL, I, 8, str. 2 HOBBESOVO NARAVNO STANJE 79 Igor Pribac 2 De Corpore, OL, I, pogl. VII, str. 82 3 Prim. Yves Charles Zarka: La décision méthaphysique de Hobbes. Conditions de la politique, str. 36 in nasl. Hipoteza o uni~enju sveta (annihilatio mundi) in ohranitvi duha trdi, da lahko mo~i duha - Hobbes idej ne lo~uje od podob - opazujemo kot bi bile neodvisne. ^eprav je za Hobbesa zunanja stvar vzrok vtisa, ki v duhu proizvede predstavo, zato ni~ manj ne dr‘i, da lahko vse predstave pojmujemo kot “notranje akcidence tistega, ki upodablja” 2.To izhodi{~e Hobbesu omogo~i, da se raziskovanja duha, ki ga naseljujejo koncepti ali podobe in ob~utki, loteva ne oziraje se na odnos duha do stvari zunaj njega. Na ta na~in lahko ori{e nekak{no fenomenologijo ali deskripcijo poti nastajanja pojmovnih zvez v duhu in med njimi izlo~i znanstvene, ne da bi se pri tem skliceval na realnost ali bit, ki naj bi te zveze porajali. Umi{ljeno uni~enje sveta je prvi korak Hobbesove prve filozofije, ki jo zaznamuje prizadevanje, da ne bi zdrsnila v nekriti~no ontologijo. Na za~etek svoje filozofije torej Hobbes postavi lo~itev govorice in biti.3 V kasnej{ih delih je re{itve iz Elements dopolnil in razvil, poudarki so se deloma premestili, vendar je temeljni okvir Hobbesovega kasnej{ega razpravljanja o “politi~nih telesih” ostal tak{en, kakr{en nam je zapu{~en v Elements. Zato veljajo Elements poleg De Cive (O dr`avljanu) in Leviatana za eno od treh poglavitnih del njegove politi~ne filozofije. Pred drugima dvema imajo to prednost, da je obravnava v tem delu najbolj zgo{~ena. Hobbes je Elements dokon~al maja 1940, ko je bil ‘e v zrelih letih -imel jih je ‘e dvainpetdeset. Pred tem delom je imel javnosti malokaj pokazati: objavil je prevod Tukididove Zgodovine pelopone{kih vojn, ki ji je dodal svoj predgovor, in za~el pisati prvo verzijo De Corpore (O telesu), ki je ostala le v obliki rokopisne skice nekaj poglavij kasneje natisnjene verzije. Nekateri mu pripisujejo tudi avtorstvo spisa, ki ga je odkril Ferdinand de Tönnies, njegov nastanek datira v ~as okoli leta 1631 in ga je naslovil Short Tract on First Principles (Kratka razprava o prvih na~elih). Drugi menijo, da je Hobbesovo avtorstvo tega spisa sporno, nesporno pa je, da je nastal v t.i. newcastlskem kro‘ku razumnikov, ki mu je pripadal tudi Hobbes in je imel pomembno vlogo pri transplantaciji kartezijanstva in gassendijevstva na Otok. V tem nenavadno dolgem obdobju dozorevanja je Hobbes opravil pomemben filozofski razvoj. Na treh potovanjih na celino kot vzgojitelj in kasneje tajnik v slu‘bi dru‘ine Cavendish je imel prilo‘nost spoznati zaostalost svoje oxfordske izobrazbe. Prevod in predgovor k Tukididu ka‘eta njegovo opu{~anje humanisti~no pojmovanega ideala zgodovinopisja, obremenjenega z retori~nimi figurami in vdori fiktivnega, v prid stvarne zgodovine, ki ji je najve~ do zvestobe dogodkom, tako kot je zahteval Jean Bodin. Bodinovo izena~itev vlog zgodovine in znanosti pa je Hobbes presegel z baconovsko zahtevo po podreditvi zgodovine znanosti. Z namenom, da bi ustvaril fiziolo{ko teorijo strasti, je Hobbes v tem obdobju veliko ~asa posvetil preu~evanju Aristotelove Retorike. Evklid je bil ‘e tedaj zanj ideal aristotelovsko urejene znanosti. O tem pri~a Short Tract on First Principles, kjer so na za~etku vsakega razdelka postavljena na~ela - premise iz njih izpeljanih sklepov, ki se dokazujejo s sklicevanjem na ‘e dokazane. Mehanicizem, ki bo kasneje ena od osrednjih potez njegove filozofije, se me{a z aristotelovskimi definicijami (npr. opredelitev telesa kot substance in gibanja kot akcidence) in vplivi Bacona, ki je bil hi{ni prijatelj Hobbesovih za{~itnikov in je imel prilo‘nost ceniti mladega Hobbesa kot nadarjenega duha in pozornega prepisovalca svojih misli. Baconovi vplivi na Hobbesa 80 HOBBESOVO NARAVNO STANJE Poglavja o naravnem stanju - razpotje v interpretacijah Hobbesa so najbolj vidni v za ~asa njegovega ‘ivljenja neobjavljeni skici De Corpore, kjer vzneseno spregovori o zmo‘nosti ~love{kega duha, da “odseva podobo sveta” in vednost lo~i na “dejansko izku{njo” ali previdnost in znanost. V tej dvodelni opredelitvi vednosti je navzo~ razcep, ki s poudarjanjem izku{nje vodi v zatrjevanje neuniverzabilnosti sveta teles in njihovih sre~anj, temu nasproti pa Hobbes ‘e postavlja novove{ki ideal enotne deduktivne znanosti, ki se za~enja zavedati svoje nezdru‘ljivosti z ba-conovskimi izhodi{~i. Proti koncu tridesetih let je Hobbes {e tretji~ potoval na celino, kjer je v Arcieriju obiskal Galileja, v Parizu je spoznal o~eta Mersennea in navezal stike z Gassendijem, s katerim ga je dru‘ilo skupno nagnjenje do s skepticiz-mom pome{anega empirizma. Tedaj je v branje dobil takrat izdano Des-cartesovo Razpravo o metodi. Po osebnih stikih z nekaterimi od tedanjih najvidnej{ih kontinentalnih predstavnikov novega filozofskega miselnega toka se je Hobbesu porodila zamisel, da bi napisal celovito filozofsko delo Elementa philosophiae, ki bi se ~lenilo na tri med seboj povezane dele: De Corpore (O telesu), De homine (O ~loveku) in De Cive (O dr‘avljanu). Naslovi zgovorno ka‘ejo, da se je Hobbes v ~asu oblikovanja tega na~rta izvil iz Baconovega poveli~evanja spoznavne mo~i izku{nje in prestopil v tabor tistih, ki so znanost gradili ob matemati~nem idealu deduktivne vednosti. Za zagovornika tega ideala se Hobbes predstavi tudi v posvetilu Newcastlskemu grofu iz leta 1940, ki spremlja Elements. V njem lo~uje dve vrsti vednosti, matemati~no in dogmati~no. Prva izhaja iz razuma in je “osvobojena navzkri‘ij in razprtij”, v njej si “resnica in interes ljudi ne nasprotujeta”, drugo pa porajajo strasti, “primerja ljudi, vtika se v njihove pravice in koristi; vedno, ko bo v njej razum nasprotoval ~loveku, bo ~lovek nasprotoval razumu”. Vsi, ki so do sedaj pisali o pravi~nosti in politiki, nadaljuje Hobbes, so se zapletli v protislovja. Odpraviti jih je mogo~e le, ~e “v temelje postavimo tak{na na~ela, ki ne bodo zbudila nezaupanja strasti in jih le-ta zato ne bodo sku{ala odstraniti”.4 Gre za utemeljitev znanosti o politiki, ki je bila do tedaj po Hobbesovem mnenju zgolj predmet mnenjskih sodb. Mo‘nost utemeljitve tak{ne znanosti je postavljena v odvisnost od matemati~ne metode, ki edina zagotavlja brezstrasten govor o stvareh, ki sicer zbujajo mo~ne strasti. Delo, ki ga danes lahko beremo kot prvi izraz celote Hobbesovega filozofskega sistema, ki je nastajal pod mo~nim vplivom ideala matemati~ne metode, je med njegovimi prvimi bralci delovalo kot neposredna vklju~itev v spor med parlamentom in kraljem, ki je takrat pretresal Anglijo in se kasneje izkazal za uvod v dr‘avljansko vojno. V svoji “kratki razpravi v angle{~ini” je Hobbes dokazal, da so pravice, ki jih je parlament terjal zase, nelo~ljiv del suverenosti, le-to pa je Hobbes za Bodinom razumel kot pojem, ki naj zagotovi enotnost in nedeljivost vrhovne oblasti. Govorimo lahko o politi~ni motivaciji nastajanja nekontroverzne, matemati~ne znanosti o morali, pravi~nosti in dru‘beni ureditvi. Podobno kot velja za Elemente, lahko neposredno politi~no motivacijo pripi{emo tudi njegovi prvi objavi, prevodu Tukidida. Prevod je iz{el leta 1628, ko je parlamentu uspelo kralju Karlu I. strgati iz rok Petition of Rights, kar je bil prvi v dolgi vrsti dogodkov, ki so Anglijo nazadnje potisnili v dr‘avljansko vojno. Zaradi zvi{evanja davkov, ki jih je davkopla~evalcem tedaj vsiljeval kralj, so se simpatije vse {ir{ega kroga pripadnikov srednjega sloja zgrinjale okoli parlamenta, ki je bil HOBBESOVO NARAVNO STANJE 81 Igor Pribac vedno manj organ vladanja in vedno bolj organ bojevite opozicije kraljevi oblasti. K temu je pripomoglo tudi kraljevo favoriziranje anglikanske cerkve na {kodo vseh drugih, predvsem tistih kalvinisti~nega izvora, katerih pripadniki so v parlamentu videli svojega politi~nega predstavnika. Obe deli so sodobniki razumeli kot jasna protidemokrati~na politi~na manifesta, ki se v sporu med parlamentom in kraljem brez omahovanj postavljata na stran kralja. Elements so datirani z 9. majem 1640, torej {tiri dni po razpustitvi parlamenta, ki po dveh neuspelih poskusih zadu{itve upora [kotov ni hotel podpreti zahteve Karla I. po dodatnih sredstvih za njihovo pokoritev. Ko se je novembra istega leta sestal Long Parliament, je Hobbes, ki ni ‘elel tvegati zna{anja njegove jeze nad avtorjem, izbral pot izgnanstva. Tedaj je bila Anglija ‘e na robu dr‘avljanske vojne. Hobbes ni dovolil natisniti Elements pred svojim pobegom. Privolil je le, da besedilo v rokopisni obliki kro‘i med prijatelji in somi{ljeniki. Glede na razlike v pojmu javnosti med tedanjim in dana{njim ~asom, {tejemo za ~as objave Elements ‘e leto 1640. Leta 1649 in 1650 so razpravo s Hobbeso-vo vednostjo ali brez nje v Londonu natisnili, vendar z nekaterimi spremembami. Besedilo je odstopalo od Hobbesovega izvirnika in je bilo poleg tega razdeljeno na dve samostojno izdani knji‘ici. Tej neto~ni izdaji je sledilo {e ve~ drugih, med drugim tudi izdaja Hobbesovih angle{kih del sira Moles-wortha, ki je {e danes edina dostopna izdaja nekaterih Hobbesovih del (The English Works of Thomas Hobbes of Malmesbury; 1839-45). [ele Ferdinand Tönnies je leta 1889 javnosti posredoval prvo moderno in za zdaj {e vedno edino tekstnokriti~no izdajo tega dela, ki se je oprla na Hobbesove rokopise, vklju~no z enim, za katerega se zdi, da je bil Hobbesova delovna verzija. Kot re~eno, na Elements of Law Natural and Politic lahko gledamo kot na prvo ubeseditev re{itev, ki se jih Hobbes loteva tudi kasneje. Pomenljivo je, da je Hobbes Elements napisal potem, ko je v njem ‘e dozorela odlo~itev o velikem tridelnem filozofskem sistemu, in potem, ko se je ‘e za~el ukvarjati s protoverzijo prvega dela tega sistema. Elements so bili zanj prvi zasnutek celote. Kronolo{ko drugi poskus spoprijema z isto problematiko je De Cive, razprava, ki naj bi bila tretji in zaklju~ni del ‘e omenjenega velikega Hobbesovega filozofskega projekta, razgrnitve Elementov filozofije. Nauk o telesu in nauk o ~loveku, ki naj bi ju Elementi filozofije {e obsegali, sta bila na~rtovana kot predhodna nauku o dr‘avljanu, ki ga Hobbes postavlja v sredi{~e svojega filozofskega zanimanja. Vendar, kot re~eno, kronologija njihovega nastajanja ni sledila na~rtovani. De Cive, sklepno delo na~rtovane filozofske trilogije, je med vsemi tremi nastalo prvo. Hobbes ga je objavil v Parizu ‘e leta 1642, le dve leti po pobegu iz Anglije. Dovr{itev sistema je pri{la veliko kasneje: De Corpore je bil natisnjen leta 1655, De Homine pa tri leta kasneje, leta 1658. Ton te razprave, dol-goveznost in pomanjkanje argumentativne sve‘ine ‘e razodevajo ostarelega Hobbesa, utrujenega od nenehnih polemik, ki zbuja vtis, da si prizadeva predvsem formalno izpolniti nalogo, ki si jo je dvajset let pred tem sam zastavil. Leviatan, ki danes velja za najbolj dognano Hobbesovo delo in zenit njegovega ustvarjanja, je nastal ‘e pred dovr{itvijo trilogije. Objavljen je bil leta 1651. Iz te kratke kronike nastajanja Hobbesovih del je jasno nekaj: Hobbesova ustvarjalna pot je odstopala od filozofske utemeljitve zaporedja 82 HOBBESOVO NARAVNO STANJE Poglavja o naravnem stanju - razpotje v interpretacijah Hobbesa v nastajanju sistema, ki si jo je zastavil. Odstopanje v tem primeru {e ne pomeni tudi njene opustitve, saj je Hobbes na~rtovano trilogijo le dokon~al, vendar {ele po tem, ko je imel za seboj vsa tri dela, ki oblikujejo jedro njegove politi~ne filozofije: Elements of Law Natural and Politic, De Cive in Leviathan. Z drugimi besedami, “moral philosopy and civil philosophy”, katerih ~as naj bi v skladu s Hobbesovim na~rtom kartezijansko nastopil {ele na koncu dolgega niza predhodnih spoznanj, ki naj bi bila nujni vzrok njune resni~nosti, sta pri Hobbesu nenehno prehitevala svoj trenutek in se oblikovala vnaprej. Vsa tri klasi~na Hobbesova politi~no-filozofska dela so nastala pred De Corpore. De Cive je celo do`ivel {e drugo dopolnjeno in raz{irjeno izdajo (leta 1647 v Amsterdamu) in angle{ki prevod, ki je bil objavljen leta 1651, v letu, ko je bil objavljen tudi Leviatan, v katerem je obseg razpravljanja o “istih” vpra{anjih {e precej narasel - vse to, preden je bil Hobbes pripravljen na objavo De Corpore, katerega prvi del obravnava logiko (sklepno poglavje tega dela je namenjeno razpravi o metodi), drugi del pa je naslovljen Philosophia prima ! Opraviti imamo torej z dvema ritmoma, s prehitevanjem in z odlaganjem, z razliko, ki je lahko daljnose‘na in je ne moremo mol~e obiti, ~e ho~emo presojati Hobbesa kot utemeljitelja moderne politi~ne filozofije in {ir{e, vseh dru‘benih znanosti in/ali ved. Zastavek razlike v ritmih Hobbesove filozofske produkcije zadeva tudi odgovor na vpra{anje o utemeljenosti njegove teorije civilnega stanja. V posvetilnem pismu k De Corpore opozori, da je filozofija narave “{e mlada”, saj se je za~ela razvijati {ele z deli Kopernika, Galileia in Harveyja (Descartesa na tem mestu izpusti, kljub temu da je bil Hobbes prek Mersenna odli~no seznanjen z Descarteso-vimi dose‘ki v optiki in matematiki), “vendar je politi~na filozofija {e mlaj{a, saj ni starej{a (...) kot moja knjiga De Cive”. 5 Hobbes trdi, da tak{nega predmeta ni bilo pred letom 1642. Re~i ho~e, da pred tem datumom ni obstajala resni~na znanost o politiki, in zdi se, da lahko iz posterior-nosti politi~ne filozofije “resni~ni” filozofiji narave ponovno razberemo podmeno o vzro~ni zvezi med odlo~ilnim zasukom v razvoju poznavanja narave in znanstvenostjo nauka o politi~nih razmerjih. Argument za to tezo je ‘e na~rt troedine znanosti Elementov filozofije, vendar nam jih daje tudi struktura Elements, kjer uvodoma razpravlja o fiziologiji zaznavanja s fizikalnimi podmenami v ozadju, {e izraziteje pa struktura Leviatana, v katerem je fiziki namenjeno ve~ prostora. S tega aspekta se zdi, da lahko Hobbesa beremo kot predhodnika Comtove socialne fizike in s tem znanosti o dru‘bi 19. in 20. stoletja ali Carnapa, ki je verjel v enotno znanost, tako kot naj bi bil vanjo verjel Hobbes, ko je gradil svoj filozofski sistem. Hobbesov nauk o dru‘bi je po tej bralni hipotezi usodno odvisen od naravoslovja. Skupna podmena te interpretacije je, da lahko o Hobbesovi politi~ni filozofiji govorimo kot o znanosti, samo ~e lahko doka‘emo trdnost njene povezave z znanostjo o naravi. Sklepamo lahko tudi v splo{nej{i obliki: znanosti o dru‘bi so odvisne od vsakokratne stopnje razvoja naravoslovja. V tej smeri razmi{ljajo standardne interpretacije Hobbesa: njegova teorija politi~nih teles je ali ni znanost, ker lahko poka‘emo (ali tega ne moremo), da je njegova teorija dru‘be bodisi podrejena fiziki, bodisi da je njuna enotnost zagotovljena z identi~nostjo metode. Od tu sta mo‘na dva odgovora: Hobbesu je izpeljava uspela ali pa mu ni. Pri tem ne gre spregledati, da je samostojnost znanosti o politi~nih HOBBESOVO NARAVNO STANJE 83 Igor Pribac 6 Prvi klin v kontinuiteto razli~nih delov Hobbesovega sistema je zabil zagovornik klasi~nega naravnega prava Leo Strauss (Political Philosopy of Thomas Hobbes. Its Basis and Genesis, Oxford, 1936), ki je Hobbesovo politi~no filozofijo lo~il od njegove naravne filozofije in jo povezal z retori~no tradicijo od Aristotela in Tukidida do Castiglione-jevega Dvorjana in Baconovih Esejev. Podobo “secesionisti~nega” Hobbesa je utrdil ~lanek A. E. Taylorja (“The Ethical Doctrine of Hobbes”, v Philosopy, 1938 (13), str. 406-424), radikaliziral in razvil pa H. Warrender (urednik nove, kriti~ne izdaje Hobbesovih del) v knjigi The Political Philosopy of Hobbes. His Theory of Obligation, Oxford 1957). telesih izgubljena tudi ob pritrdilnem odgovoru. Odgovor v obeh primerih ne dose‘e mesta, od koder je bilo postavljeno vpra{anje o Hobbesovi znanstvenosti, saj ima odgovor na vpra{anje, kaj je znanost, ‘e vnaprej izdelan in ga nato kot normo samo aplicira na presojo Hobbesa. Vpra{anje pa je, ali ta podmena ni plod dolo~enega pogleda na Hobbesa, ki ho~e v Hobbesu po vsej sili videti za~etnika gibanja, ki je ta pogled proizvedlo. Vpra{anje je tudi, ali se ta podmena sklada s Hobbesovim lastnim pogledom na svoje delo. Vpra{anje kontinuitete ali diskontinuitete v Hobbesovi misli, morda najpomembnej{a to~ka razhajanj novej{ih interpretacij Hobbesovega dela, je bilo in je {e predmet nenehnih razprav vseh tistih raziskovalcev Hobbesove misli, ki si za cilj niso postavili osvetlitve parcialnih tem, pa~ pa presojo celote Hobbesove misli, njene notranje strukture, njene neprotis-lovnosti in doslednosti.6 Analize konceptualnih dodelav in premikov, ki naj bi pokazale smer, v katero je Hobbes ‘elel razvijati svojo teorijo, zaznamujejo vse moderne interpretacije, ki Hobbesa sku{ajo misliti iz ~asa, ko se zdi (ali se je zdelo), da se politi~ni filozofiji prostor o‘i in ~as izteka in ko je politi~na invencija prepustila mesto in‘enirski aplikaciji, navdihnjeni s kalkulativno fomalizacijo. Koncept ra~una zveni hobbesovsko in prav s tem prizvenom razodeva razdaljo, ki ga lo~i od Hobbesa. Kalkul kot izra~un koristi je Hobbesova invencija, in ko aplikacija te invencije sku{a zajeti svoj nastanek in polo‘iti ra~un o Hobbesovem ra~unu, je prvo razpotje, na katerega naleti, vpra{anje inventure vhodnih podatkov. Kaj vse vstopa v ra~un? Vse izklju~eno bo vztrajalo kot nepopisana belina, ki jo moramo pripisati - kon~no - predvsem nam samim. O‘enje perspektive pogleda ved in znanosti, ki Hobbesa priznavajo za svojega za~etnika, na mesto lastnega rojstva se za~enja ‘e z redukcijo obravnavanih Hobbesovih del na tri politi~no-filozofska, kar za presojo razmerja med filozofijo narave in politi~no filozofijo gotovo ni dobro izhodi{~e. Da bi bila sodba o tem brez najhuj{ih aberacij, moramo imeti v mislih vsaj to, da je niz treh njegovih velikih politi~no-filozofskih del -Elements, De Cive, Leviathan - podvojen in da imamo, ko govorimo o osrednjem korpusu Hobbesovega opusa, opraviti s podvojenim trojnim nizom; da lahko ob omenjeni niz postavimo niz De Corpore, De Homine, De Cive, v katerem nas De Cive s svojo dvojno zastopanostjo opominja na njuno kri‘anje. In vpra{amo se lahko o resni~nosti nasprotnega: mar nista Elements of Law in Leviatan podvojitvi te temeljne porfirijevsko oblikovane matrice prehoda od splo{nega k posebnemu? Odpre se nam {iroko in luknji~avo obmo~je vpra{anj, kjer je trenutek odgovora odlo‘en; vpra{anja, ki se nam ob Hobbesu zastavljajo, oz. samo njihovo zastavljanje pa je prvi odgovor, ki se nam ponuja - najve~krat ‘e v trenutku na{e pozabe vpra{anja in ga zato lahko tudi presli{imo. Hobbes je filozof. Morda filozof dru‘benega reda, morda urejen filozof dru‘benega reda, gotovo pa nekdo, ki si je o redu zastavil veliko vpra{anj, in ~e mu ho~emo slediti, nas ta zavezujejo. Zato za oceno njegove teorije politi~nih razmerij ne moremo opustiti presoje vsega tistega v Hobbesu, kar v strogem pomenu ne sodi vanjo. Tudi Hobbes ima svojo prvo filozofijo, tako kot jo ima Descartes. Tudi Hobbes ima svoje pojmovanje geometri~ne metode, tako kot ga ima Spinoza. Ima pa Hobbes politi~no filozofijo, ki bi jo pri Descartesu in Leibnizu zaman iskali. In vpra{anje je, ali je njeno mesto {ele tretje, za prvo 84 HOBBESOVO NARAVNO STANJE Poglavja o naravnem stanju - razpotje v interpretacijah Hobbesa filozofijo in za fiziko. Zastopanost De Cive v dveh nizih nas opominja na razpotje v interpretaciji, ki se kmalu izka‘e za samo vpra{anje statusa politi~ne filozofije in njenega odmika od filozofije narave; za vpra{anje njene samostojnosti in odvisnosti. Kontroverznost razli~nih interpretacij se zrcali prav prek tega vozli{~a. Naj sledimo Hobbesu sistematiku, ki postavlja filozofijo politi~nega na tretje mesto, t.j. v odvisnost od filozofije narave, ali naj priznamo njeno nepotrebnost, ki jo je priznal tudi Hobbes, ko se je nehal ukvarjati z genezo sistema “by degrees”7 in se lotil pisanja njenega sklepnega dela? Naj to Hobbesovo po~etje ocenimo kot zaslepljenost s ciljem, kot nekak{no jumping to conclusions in mesta v njegovem opusu, ki govorijo o samostojnosti politi~ne filozofije ocenimo kot slabo utemeljitev, utemeljitev, ki bolj ali manj nespretno sku{a prikriti odvisnost avtorske motivacije od politi~nih okoli{~in in zato spregleda, da je filozofija politi~nega vedno ‘e politi~na filozofija - tudi tedaj, ko je govor o prvi filozofiji, ki naj bi jo {ele porodila. Ali naj, nasprotno, filozofijo politi~nega razumemo kot deduktiven nasledek njegove filozofije narave in prve filozofije. Pri Hobbesu najdemo argumente za obe bralni hipotezi, scientisti~no in ideolo{ko. V obeh primerih pa filozofija politi~nega nastopa kot povzro~ena in odvisna in zdi se, da za njeno samostojnost ni nobenega mesta. V pismu bralcu k izdaji De Cive iz leta 1647 je Hobbes na vpra{anje, zakaj je to, “kar je po redu zadnje, nastalo kot prvo”, svojo odlo~itev za “preuranjeni” nastanek De Cive pojasnil z zunanjimi okoli{~inami, ki so zmotile proces njegovega postopnega napredovanja. “Medtem, nekaj let preden je za~ela divjati dr`avljanska vojna, so v moji de`eli zavrelo zaradi vpra{anj o pravicah gospodovanja in o poslu{nosti podanikov, ki so resni~ni predhodniki bli`ajo~e se vojne. To je bil vzrok, ki je vse drugo odlo`il, pripravil in iz mene iztrgal ta tretji del.” 8 Vendar se Hobbes ne zaustavi pri tem: “Tem bolj zato, ker sem videl, da (tretji del, op. p.) temelji na lastnih na~elih, ki so dovolj znana iz izku{nje, in ne bo potreboval predhodnih delov.” 9 Hobbes se pri utemeljevanju svoje preusmeritve najprej (v lepem skladu s svojo mehanisti~no psihologijo) sklicuje na zunanje okoli{~ine, v nadaljevanju pa to trditev nadgradi z dostavkom, ki povsem sprevrne pomen za~etka. Predhodni deli sicer ostajajo predhodni, vendar je navzo~nost te predhodnosti hkrati razgla{ena za nepotrebno, kajti znanost o politiki je avtonomna in ne potrebuje zunanje podpore. Da bi lahko sodili o pomenu tega dostavka, je pomembno vedeti, kaj obsega znanost o politiki, ki jo ima Hobbes tu v mislih, predvsem pa, ali so vanjo vklju~ena poglavja o mehanisti~ni psihologiji, ki so del obeh drugih kanonskih politi~no-filozofskih del, Elementov in Leviatana. Odgovor je ne. De Cive je predelana in raz{irjena latinska razli~ica Elements. V obeh delih je najti jasne vzporednice v razdelitvi obravnavane snovi, vendar z nadvse pomembno razliko, ki je posledica vklju~itve De Cive v {ir{o tridelno celoto. Zato Hobbes v njem ne na~enja vpra{anj, o katerih se je namenil razpravljati v delu o ~loveku, in {e manj tistih, ki so predmet nauka o telesu.10 Preden bi se lotil teh del je Hobbes nameraval izpopolniti svoje 7 EW, II, str. xix. 8 EW, II, xx. 9 Prav tam. 10 To okoli{~ino je izkoristil tudi zalo‘nik neto~ne izdaje Elements, ko je prvih trinajst poglavij natisnil z naslovm Human Nature in v predgovoru bralcu ta del ozna~il za drugi del tridelnega sistema, katerega tretji del je ‘e iz{el v latin{~ini. HOBBESOVO NARAVNO STANJE 85 Igor Pribac 11 S primerjavo poglavij o naravnem stanju se je v zadnjem ~asu ukvarjal predvsem François Tricaud. Prim.”Lecture parallele du chapitre XIV de la premiere partie des »Elements of Law« et du chapitre premier du »De Cive«”, v: Thomas Hobbes. De la métha-phisique a la politique, str. 93-106; in “Hobbes’s Concepction of the State of Nature from 1640 to 1651: Evolution and Ambiguities”, v: Perspectives on Thomas Hobbes, str. 107-124. EW, I, str. 74. 13 EW, VII, str. 183-184. 14 Ker je filozofija po Hobbesovi definiciji poznavanje nastanka (generation, generatio) stvari ali njihovega videza, je teologija izklju~ena iz filozofije. Nastanka nenastalega Boga ni mogo~e pojmovati, prav tako ni mogo~e pojmovati poznavanje mehanizma zaznavanja in {e posebno optike, v upanju, da bo pojasnil na~in, kako zunanje stvari zadenejo ~lovekove ~ute in spro‘ijo ob~utek ‘elje in averzije. Zato se De Cive glede na kazalo Elements za~enja prav tam, kjer v njihovo ~lenitev zare‘e tudi pri~ujo~i izbor prevedenih poglavij Elements: s predstavitvijo naravnega stanja in zakonov narave. Od tu lahko vzporednicam med obema spisoma sledimo od poglavja do poglavja, od odstavka do odstavka in celo od formulacije do formulacije.11 Pri tem ne smemo pozabiti, da je Hobbes, ko se je razglasil za utemeljitelja nove znanosti, imel v mislih prav O dr‘avljanu in ne morda danes veliko slovitej{i Leviatan. ^e lahko govorimo o znanosti v De Cive ob manjkajo~ih prvih dveh delih trilogije, potem velja isto tudi Leviatan, ki mu odstranimo prvih trinajst poglavij I. dela. Ali druga~e, na vpra{anje, “ali je neko dejanje pravi~no ali nepravi~no”12, okoli katerega se vrti konstrukcija dru‘benega pri Hobbesu, lahko odgovorimo tudi samo s pomo~jo naravnega razuma, ne da bi morali svoja spoznanja raz{iriti na antropologijo, psihologijo in fiziko. Socialno-politi~na racionalnost je torej za Hobbesa racionalnost sui generis, neodvisna in sebi razvidna. Ta interpretacija odpira nova obzorja. Kako naj glede na domnevno paradigmati~no vrednost fizike v Hobbesovi misli razumemo neodvisnost racionalnosti, ki za~enja z deskripcijo naravnega stanja, t.j. relacij med ljudmi v razmerah, ko jih v njihovem obna{anju ne omejuje nobena zakonska institucija? Vpra{anje nas vodi v tematizacijo statusa fizike pri Hobbesu, predvsem njene metafizi~ne utemeljitve. Mesto, ki najbolje osvetljuje njegovo pojmovanje spoznavne vrednosti fizike, najdemo v posvetilu Six Lessons to the Professors of the Mathematics: “Med vedami so nekatere dokazljive, druge spet ne; dokazljive so tiste, katerih graditev predmeta je v mo~i samega u~enjaka, ki v dokazu zgolj izpeljuje posledice svojih lastnih posegov. To pa je mogo~e, ker je znanost o vsakem predmetu izpeljana iz predhodnega poznavanja njegovih vzrokov, njegovega nastajanja in zgradbe. Zato je za dokaz prostor vedno, ko so znani vzroki, in narobe, dokaza ne more biti, ko vzroke i{~emo. Geometrija je dokazljiva zato, ker smo ~rte in figure, na podlagi katerih sklepamo, potegnili in orisali sami: politi~na filozofija je dokazljiva, ker dr`avo ustvarjamo sami. Zgradba naravnih teles nam ni znana in o njej sklepamo iz u~inkov, zato ni dokazov o tem, kateri so vzroki, ki jih i{~emo, pa~ pa samo o tem, kak{ni bi lahko bili.” 13 Geometrija in fizika, ki ju Hobbes v~asih navaja skupaj kot dela filozofije narave, sta tu ostro lo~eni. Izka‘e se, da mesto, ki ga nekatere tradicionalne interpretacije Hobbesa pripisujejo fiziki, dejansko zavzema geometrija in da lahko samo njej prisodimo mesto Hobbesove paradig-matske vednosti. Brez nauka o figurah in njihovem nastanku ne bi mogli izgrajevati ne nauka o gibanju naravnih teles ne nauka o nastanku in ustroju politi~nih teles. Hobbesovo vrednotenje trdnosti in gotovosti na{ih spoznanj v fiziki je podobno tistemu, ki ga je Descartes predstavil v Na~elih filozofije. Realna telesa, ki so predmet fizike, niso na{ proizvod, njihov tvorec je vsemogo~ni Bog, ki lahko vse ustvari na ve~ razli~nih na~inov. O njegovem ustvarjanju pa ~loveku z naravnim razumom ni dano vedeti ni~ gotovega.14 Zato so vse trditve o njihovem nastanku le med seboj zamenljive hipoteze, ki ne zadevajo bistva obravnavane stvari. Lahko so koristne, 86 HOBBESOVO NARAVNO STANJE Poglavja o naravnem stanju - razpotje v interpretacijah Hobbesa vendar ne dosegajo popolnega spoznanja stvari, ker o resni~nih vzrokih nastanka samo analiti~no in hipoteti~no sklepajo iz u~inkov, ki so brez svojih vzrokov, le pojavnost. Resni~no spoznavanje Hobbes izena~uje s poznavanjem vzrokov, s pomo~jo katerih lahko predmet sintetiziramo oz. ga proizvedemo. Hobbesov primer ~lovekovega ustvarjanja figur v geometriji je nastanek kroga. Krog generiramo tako, da telo, ki smo ga na enem koncu pritrdili, kro‘no vodimo okoli pritrjene to~ke. Na{a zmo‘nost, da neko stvar ustvarimo, je za Hobbesa odlo~ilen kriterij za presojo spoznavne mo~i tistega dela znanosti, ki si jo je postavil za predmet. Popolno spoznanje neke stvari je mo‘no le z refleksijo procesa ustvarjanja, ki je tako edina podlaga idealnega vedenja o predmetu. Geometrijske entitete Hobbes uvr{~a med ~love{ko ustvarjene, njim so ~lovekove naravne lastnosti, med katerimi je tudi razum, adekvaten vzrok. Kot ~love{ko proizvedeno realnost, nenajdljivo v naravi, Hobbes razume tudi dr‘avo (oziroma mesto, civilno dru‘bo, civilno stanje, politi~no telo ipd.), ker je rezultat dogovorov ali zavez. V skladu s tem kriterijem se graditvena veriga sistema znanosti - geometrija-fizika-politi~na filozofija - pretrga in na novo strukturira. Medtem ko so dokazi geometrije nujen, vendar ne tudi zadosten pogoj za gotovost fizikalnih ugotovitev, je dokazljivost geometrije zadosten pogoj za zatrjevanje popolne racionalne dokazljivosti ustroja politi~nih teles, ki jih v naravi prav tako ni, kot ni geometrijskih teles. Trditev o lo~itvi in osamosvojitvi politi~ne filozofije od fizike lahko tako celo zaostrimo v obrat njunih domnevnih stopenj znanstvenosti. Ker ima politi~na filozofija tako kot geometrija opraviti z na{imi lastnimi artefakti, so njena spoznanja bolj trdna od fizikalnih. Nadaljevanje analize analogije med geometrijo in znanostjo o politi~nih razmerjih bomo prihranili za drugo prilo‘nost. Na tem mestu se bomo zadovoljili z nekaj ugotovitvami in izto~nicami. ^e tezo o sorodnosti med geometrijo in politi~no filozofijo sprejmemo skupaj z njeno utemeljitvijo, se nam odpira nov pogled na Hobbesa. Ta pogled njegovo nesporno prizadevanje, da bi ustvaril novo znanost, osvobaja naddolo~enosti s tistim pojmovanjem znanosti, ki je konec 17. stoletja v imenu eksperimentalne znanosti, kot jo je v Hobbesovem ~asu reprezentiral na primer Boyle, izpodrinilo racionalisti~ne mislece, kakr{en je bil Hobbes. V za~etku 18. stoletja so new philosophy ‘e razlikovali od new modern philosopy, ki je ozna~evala obrat novove{ke misli v eksperiment in ugotavljanje dejstev kot edino trdno podlago zgradbe znanosti. Zagon te‘nje po modernizaciji novega, “vere v znanost” je od tedaj v glavnem strmo rasel. Ugotovimo lahko, da Hobbes, vsaj kar zadeva njegovo teorijo o politi~nih tvorbah, {e ne sodi v to tradicijo. Njegovo razumevanje prakti~ne filozofije na podlagi mathesis, ki je na delu v geometriji, ne pri~a o njegovem namenu, da bi naredil posnetek stanja politi~ne tvorbe, tak{ne, kot ji je bil sam pri~a. Nasprotno, prizadeval si je predstaviti najbolj{e argumente, ki bi delovali kot vzvod prenehanja dr‘avljanske vojne in bili pobudniki miru ter trdnosti dr‘avne ureditve. Bolj kot razlagalni model tega, kako bi politi~na realnost lahko bila nastala, ~etudi ne bi bila nastala na ta na~in, je Hobbesovo prizadevanje usmerjeno v normativno in inovativno konstrukcijo politi~ne dru‘be, tak{ne, kot naj bi bila. Dr‘ava, o kateri govori Hobbes, sodi med stvari, katerih nastanek je lahko plod ~lovekovih naravnih mo~i. HOBBESOVO NARAVNO STANJE 87 Igor Pribac Tezo o nadrejenosti znanstvenega statusa prakti~ne filozofije nad fiziko lahko z vidika krize modernizma, ki jo izreka postmodernizem, {e bolj zaostrimo. ^e je Hobbes predmoderen mislec, ker fizike in ugotavljanja dejstev ni postavil v str‘en svoje filozofije in se ni vklju~il v to, kar je kasneje postala osrednja paradigma moderne dobe, namre~ produktivisti~en odnos in eksperimentalno tehni~no poseganje v naravo, je mogo~e o njem razpravljati tudi kot o filozofu, ki v ~asu prvih svitanj moderne dobe napoveduje obzorja po njenem zatonu.15 ^e imamo v mislih konsekvence Hobbesove “metafizi~ne lo~itve”, ki jo uvaja hipoteza o uni~enju sveta, njegovo nepripravljenost, da bi metafiziko razumel kot projekt nastanka neke ontologije, njegovo nominalisti~no pojmovanje razuma kot formalnega instrumenta, ki univerzalno razume kot “ime imen”, njegovo izjemno pozornost, namenjeno kri‘anju lingvisti~nih in psiholo{kih vpra{anj, predvsem pa njegovo obsedenost z vpra{anjem socialnega miru, lahko ob Hobbesovi avtonomizaciji politi~no-socialne racionalnosti pomislimo tudi na Wittgensteinovo opredelitev znanosti kot “jezikovne igre”, v smislu socialne aktivnosti, ki se giblje znotraj mre‘e priznanih pravil, vendar le zato, da jih kr{i in relativizira. Izguba vednosti o biti, ki deontologizira filozofijo narave in filozofijo lo~i od teologije, se razre{i z izena~itvijo prve filozofije s teorijo o nujnosti dogovarjanja. Hobbesova lo~itev od ontolo{kega diskurza, napovedana s hipotezo o uni~enju sveta, je odrekanje nujnosti dejanskega uveljavljanja tega, kar je v skladu z zakoni narave “po naravi dobro”, “naravno pravi~no”, je izguba same “narave stvari”. Da bi spet bila, je potreben dogovor, ki je nujno najprej dogovor o nujnosti dogovarjanja. Igor Pribac, magister filozofije, asistent na oddelku za filozofijo, Filozofske fakultete v Ljubljani. LITERATURA Hobbes, Thomas: Elements of Law Natural and Politic (EL), ur. op., uvod napisal in izd. F. de Tönnies, London, 1889 (2. izd., z novim predgovorom M. M. Gold-smitha, London 1969). Hobbes, Thomas: The English Works (EW), 11. vol in Opera philosophica quae latine scrpsit omnia (OL), 5 vol, ur. in izd. sir W. Molesworth, London 1939-45 (fototipski ponatis, Aalen 1961). Kobe, Zdravko: Politicae philosophia naturalis, v: Spinoza. Dve razpravi, Problemi-Razprave, Ljubljana 1990, str. 135-171. Pacchi, Arrigo: Introduzione a Hobbes, Editori Laterza, Bari 1971 (3, izd. 1986). Strauss, Leo: Natural Right and History, The University of Chicago Press, Chicago 1953. [umi~-Riha, Jelica: “Naravno pravo ali problem Drugega v pravu”, v: Filozofski vestnik 2/1990, str. 9-26. Tricaud, François: “Hobbes’s Concepction of the State of Nature from 1640 to 1651: Evolution and Ambiguities”, v: Perspectives on Thomas Hobbes, Clarendon Press, Oxford 1988 Willms, B.: “Il Leviatano e i tuffatori di Delo. Gli sviluppi della ricerca su Hobbes dal 1979”, v: Hobbes oggi. Atti del Convegno internationale di studi promosso da Arrigo Pacchi (Milan-Locarno, od 18. do 21. maja 1988), Franco Angeli, Milan 1990. Zarka,Yves Charles: La décision méthaphysique de Hobbes. Conditions de la politique, Vrin, Pariz 1987. 88 HOBBESOVO NARAVNO STANJE bo‘jega razodetja (prim. EW, I. str. 3 in 10-11). 15 Za branje Hobbesa kot posmodernista avant la lettre se je zavzel B. Willms, ki je s tem pojasnil tudi, zakaj Hobbes nikoli ni postal dominantna figura moderne dobe. Po njegovem mnenju bi bilo zato Hobbesa bolj kot z Johnom Rawlsom ustrezneje postaviti v dialog z avtorji kot sta Jean François Lyotard in Hans Jonas. (prim. B. Willms: “Il Leviatano e i tuffatori di Delo. Gli sviluppi della ricerca su Hobbes dal 1979”; v Hobbes oggi. Atti del Convegno internationale di studi promosso da Arrigo Pacchi, str. 24). MIR S TEBOJ, NOVA DOBA Nevidna nova doba “New age”, privatizirana religija in kultski milje* I. Raz~aranje in za~aranje Dolgo smo moderni pripisovali te‘njo po sekularizaciji, pravem “premolku religije” in raz~aranju sveta. Nastop novih duhovnih gibanj zunaj etabliranih cerkva in fundamentalisti~nih gibanj ob njihovem robu pa vendar zbuja vtis, da se je razmerje med religijo in dru‘bo obrnilo. Zdi se, da je znova vstal od mrtvih magijski svetovni nazor. Moderna je postala “raziskovalno polje za nove religiozne mo‘nosti” (Mongardini 1987). Po mnenju nekaterih raziskovalcev je nastopilo ponovno za~aranje moderne, mnogi govore celo o “drugi (okultni) reformaciji” v znamenju vodnarja (Heenan 1973). “Nelagodje ob moderni” se ka‘e v jasni te‘nji po “demo-dernizaciji” (Hunter 1981; Kuenzlen 1987), nastala je “postmoderna religija”, sekularizacijo je zajela kriza “desekularizacije”, ki - skupaj s potekajo~im preobratom vrednot - uvaja postmaterialisti~ni svetovni nazor, “postmoder-no” ali celo “novo dobo”.1 Ta dozdevni preobrat usmeritev v razmerju med religijo in dru‘bo je bolj posledica teoreti~nih in empiri~nih zamud. Kakor je nedavno pokazal Usarski, je sociologija religije nem{kega govornega podro~ja resnobno raziskovanje novih socialnih oblik religije prepustila nekako skorajda kaznivo zaznamovanim interesnim skupinam (Usarski 1988). Po drugi strani pa izhaja teza o ponovnem za~aranju iz preve~ poudarjene predstave “mita sekularizacije” (Luckmann 1980). Tako ne le, da tradicionalna socialna oblika religije postane zgolj obrobni fenomen, temve~ religija v celoti izgubi svojo podlago. O ponovnem pojavu religije pa lahko govori le, kdor je poprej postuliral njen zaton. * Prevod ~lanka “Das unsihtbare neue Zeitalter -“New Age”, privatisierte Religion und kultisches Milleu” iz Kölner Zeitschrift für Soziologie und Sozialpsychologie, 3/1989, str 504-525. Tekst je uredni{ko prirejen in skraj{an. Izpustili smo III. del, ki se podrobno ukvarja z razlago koncepta “kultski milje”. Povzeli smo ga v obse`nej{i uredni{ki opombi, vse ostale opombe so avtorjeve. 1 Primerjaj tudi Grassi 1978. Ka‘ejo pa se tudi jasni znaki tega, da je podobne zna~ilnosti dokazal fundamentali-zem. Primerjaj Schwarz 1988; Riesebrodt 1988. M I R S T E B O J, N O V A D O B A 91 Hubert Knoblauch 2 V zvezi s povezavo med religijo in preobratom vrednot primerjaj Seyfarth (1984). 3 Kot prvi vpogled v zgodovino idej primerjaj Galbreath (1971); tudi Benz (1983). Primere za nadaljnjo razre{itev fenomenov, ki so s tem povezani, najdemo med drugim tudi pri Greeleyju (1975). 4 O razmerah v Nem~iji lahko med drugim preberemo v knjigi Carla Christiana Bryja, ki jo znova zelo priporo~ajo. 5 Le-to sem posku{al prikazati na primeru “Radiostezija”, primerjaj Knoblauch 1988. 6 V Franciji na primer, je znanih veliko fenomenov, ki jih zdru‘ujemo pod naslovom New Age, pa vendar se zanje ni uveljavilo nikakr{no poimenovanje. Pri tem se “New Age” nikakor ne omejuje zgolj na zahodne dr‘ave, temve~ ga lahko zasledimo npr. tudi v Jugoslaviji. 7 O gibanju New Age primerjaj Kuenzlen 1987; Schorsch 1988. 8 Trgovinska poro~ila (Handelsblatt) navajajo, da pripada v ZRN 8 odstotkov knji‘nega prometa podro~ju ezoterike. Posebni almanahi, slovarji in adresarji zavzemajo 30 -40 odstotkov, primerjaj Freud 1986; Hummel 1987. O “New Age” literaturi iz medicinskega podro~ja primerjaj Orbsen 1987. 9 Zgolj ~asopis “esotera” je leta 1986 iz{el v nakladi 60.000 izvodov (ob 20.000 abonentih). Ista zalo`ba, ki razen medialnih Ob primeru tako imenovanega “new age gibanja” in sorodnih fenomenov bi radi pokazali, da ni ni~ novega. Veliko bolj gre - na mednarodni ravni - za nadaljnje spremembe socialnih oblik in vsebin religije, ki so `e dolgo znane pod imenom “nevidna religija” (Luckmann 1967).2 S tem ozna~ujemo po eni strani nara{~ajo~ sinkretizem, pluralnost in tr`no usmeritev religioznih institucij, po drugi pa privatizacijo, “brkljarijo” in “subjektivizacijo” religioznih oblik verovanja. Namen pri~ujo~e predstavitve ni zgolj prikazati v razpravi o preobratu vrednot spregledan pomen religije (in v zvezi s tem tudi spregledan pomen sociologije religije3), temve~ ‘eli na podlagi {tevilnih teoreti~nih in empiri~nih raziskav v grobem pokazati strukturni preobrat k novim socialnim oblikam religije. Pri tem se bo pokazalo, da je “gibanje new age” zgolj oznaka za skupino fenomenov, ki jih ozna~ujemo tudi z izrazi “ezoteri-ka”, “okultizem”, “neognosa” ali “nova duhovna gibanja”. Glede na njihovo kulturno razse‘nost jih lahko analiziramo kot ezoteri~no kulturo oz. magijski svetovni nazor, glede na socialnokulturno razse‘nost pa kot kulte oz. kultski milje. Kon~no naj bi se pokazala {e do sedaj nepredvidljiva posebnost nevidne religije. II. New age in ezoteri~na kultura Nikakor ne moremo re~i, da so fenomeni new agea, modernega okultizma ali “ezoterike” odkritja osemdesetih let. Okvir, ki smo ga postavili tukaj, je preozek, da bi prikazali nastanek modernega okultizma, ki je z znanstveno zamenjavo svoje religiozne legitimacije dobil moderno podobo in se raz{iril, kar je dolgo ~asa ostalo prete`no neopa`eno, tudi zunaj s tradicijo zaznamovanih slojev prebivalstva.4 Kot primer lahko navedemo institucionalizacijo in neizmerno populariziranje parapsihologije (Oppenheim 1985)5. Omenimo pa lahko tudi spremembo oblike magije, ki je moderna vsekakor ni izpodrinila, temve~ se je institucionalizirala na raznovrstne na~ine.6 Pri tem moramo upo{tevati tudi za~etni ~as razcveta “nove dobe” in okultizma po prelomu stoletja ter trajanje in {irino, s katero je okultizem pre`el najrazli~nej{a podro~ja zahodne kulture (Campbell in McIver 1987). “Magijski svetovni nazor” nikakor ni nov pojav, temve~ oblikuje del zahodne kulture, ~etudi je ta del le redko mo~no institucionaliziran (Raschke 1980). Tudi pravo okultsko revolucijo, ki so jo v {estdesetih letih do‘iveli predvsem v ZDA in katere znamenja smo pri nas zaznali {ele konec sedemdesetih, so anglosa{ki sociologi poimenovali “ezoteri~na kultura”(Tiryakian 1974). Najbolj znana vsakdanja oznaka za to izhaja iz ameri{kega new age. Njegovo bistveno osnovo so postavili v Ameriki {estdesetih let. Omeniti moramo Human Potential Movement, traspersonalno psihologijo, zdaj ‘e legendarni center Esalem kot tudi komuno Findhorn v Veliki Britaniji. Pri new ageu gre, enako kot pri “ezoteri~ni kulturi”, resni~no za mednarodni fenomen, ki je dobil skupno oznako le v nekaterih dru‘bah.7 To je vsekakor posledica raz{irjanja tako imenovanega gibanja new age prek kulture.8 Izra‘a se v izredno {tevilnih knji‘nih publikacijah9 (nekatere zalo‘be so temu podro~ju posvetile kar cele zbirke; veliko ~asopisov se je specializiralo za podro~ja “ezoterike”, “nove zavesti”, “okultizma” in podobnega), s tem 92 M I R S T E B O J, N O V A D O B A Nevidna nova doba fenomenom so se spopadala domala vsa sredstva mno‘i~nega obve{~anja.10 Eksperti s podro~ja politike, znanost, medicine in religije so skupaj s predstavniki new agea vodili velike prireditve. K temu je treba pri{teti {e redne prireditve, kongrese, zasedanja in sejme, ki so bili - po vzoru londonskega “Body & Mind Festival” - dostopni naj{ir{emu ob~instvu. To so bili npr. bazelski dnevi PSI, potujo~i sejem “Medicina in zdravje” itd. To masovno kulturno izra‘anje, h kateremu je sodila tudi posebna new age glasba, new age trgovine, predavanja in podobno, je skupaj s pove~anim izobra‘evanjem specializiranih ustanov in hkrati z nara{~ajo~o popularizacijo rodilo nove vsebine new age svetovnega nazora. Vsekakor obstaja tudi ve~ razlogov, zaradi katerih new age ne moremo ozna~iti za socialno gibanje. Vsebine new age nazora so se {irile predvsem preko trga, pri tem je dobilo razmerje med predstavniki new agea in skupinami prebivalstva storitveno obliko. Po drugi strani se je pod imenom new age zbirala cela vrsta zelo difuznih fenomenov od moderniziranih oblik tradicionalnega okultizma prek “spiritualiziranih” psiholo{kih metod, popularne parapsi-hologije do populariziranih razli~ic neke “celostne” znanstvene teorije. Tako tvorijo vsebine new agea le jedro tega, kar lahko imenujemo svetovni nazor ezoteri~ne kulture. Kot tretji razlog lahko navedemo, da se opa‘anja gibanja new age opirajo prete‘no na analize objav predstavnikov new agea. New Age pa je, kakor je pravilno ugotovil Ruppert, “predvsem literarni do-godek”.11 Dosedanja nem{ka razmi{ljanja o new ageu imajo to pomanjkljivost, da posku{ajo celotno socialno gibanje izpeljati iz zgolj tako reko~ filolo{kih raziskav. Naj bo ta poskus {e tako netrajen, dosedanje raziskave vendarle privedejo do svetovnonazorskega jedra ezoteri~ne kulture, ki je s popularnostjo izdelkov raz{iril kulturno delovanje new agea preko ozkega kroga proizvajalcev new agea. Toposi svetovnega nazora new age sicer ne izoblikujejo kanona, kajti znotraj gibanja se ne da dolo~iti “osrednjih vodilnih osebnosti in kanoni~nih besedil, kakor tudi ne splo{no povezujo~ih ideologemov” (Schorsch 1988, str. 17). ^etudi si je new age svetovni nazor nadel za nevidne religije zna~ilno podobo nesistemati~ne, iz krpic sestavljene preproge, je razli~nim raziskavam vendarle uspelo identificirati ve~ toposov te razli~ice “svetega kozmosa”, ki se med seboj kri`ajo. V nasprotju z bolj apokalipti~nimi fundamentalisti~nimi gibanji pri~akujejo privr‘enci new agea - kot pove ‘e ime - novo dobo. Po obdobju rib, ki je bilo pre‘eto s kr{~anstvom in pozitivno znanostjo, nastopi (ali je ‘e nastopilo) obdobje vodnarja. Tudi {e v njem se prek katastrof izra‘a konec z materializmom in analiti~nim mi{ljenjem pre‘etega obdobja rib. “Na ozadju oboro‘evalne tekme, ekolo{kih katastrof in krize razmi{ljanja propagirajo zagovorniki gibanja new age nenavadne modele razmi{ljanja, da bi z njimi znova uredili svet” (Ruppert 1985, str. 10). To transformacijo, ki so jo ozna~ili za kriti~no, so spremljale bistvene socialne spremembe. Motor teh sprememb je bila predvsem individualna zavest. Temelj spremembe resni~nosti je sprememba zavesti. Ta poudarjen individualizem pride do izraza v celi vrsti pojmov in v ustreznih praktikah. Najdenje samega sebe, raz{irjena zavest in celostno mi{ljenje so bistveni toposi modernega poudarjanja individualne avtonomije, ki se ne omejuje na mo~ posameznega “duha” z zgodnje moderne ali na moderni poudarek “`ivljenja du{e”, temve~ je pre`eta - z mo~nim poudarjanjem telesa - z izdelkov - knjig, plo{~, kaset, prodaja tudi okultne instrumente (nihala, ~arobne palice itd.), je izdala “Prana - Katalog” v nakladi 400.000 izvodov. 10 Primerjaj Ruppert 1988; vsekakor bi morali upo{tevati, da tukaj nikakor ne gre le za pisne produkcije. 11 ^e citiramo le en primer: Za Dethlefsena (1983), prominentnega predstavnika new age-a z nem{kogovore~ega podro~ja, ezoterika, oziroma vsaka oblika religije ni religija, temve~ (v desno “Yin” -mo`gansko hemisfero naseljen) pedant za znanost, ki ka`e ~loveku pot iz fizikalne povezanosti. M I R S T E B O J, N O V A D O B A 93 Hubert Knoblauch motivom “celostnosti” duha, telesa in du{e. “Racionalnost”, “analiti~no mi{ljenje” in “argumentacija” delujejo zoper tak{no harmonijo, ki izhaja iz “ob~utka”, “sinteti~nega mi{ljenja” in “intuicije”. Vsekakor zavest, ki jo je oblikoval new age, ne ostaja solipsisti~na monada brez oken. Prav nasprotno: nova zavest vodi do samoodlo~anja ~loveka, s tem pa do harmonije posameznika z dru`bo, naravo in celotnim “kozmosom”. Ta {iritev izhaja iz nekaj gnosti~nih motivov, pred vsemi pa je usklajenost makro- in mik-rokozmosa. V jedru tega svetovnega nazora je korespondenca “med absolutnim ali Bogom in pravim jedrom bistva ~loveka” (Keller 1987). ^lovek, narava in tisto nepersonalizirano predstavljivo bo`je sestavljajo celoto. Pri tem so ~loveku vseskozi na voljo - s civilizacijo prekrite -mo`nosti za spoznanje mo~i. ^love{ki mikrokozmos in nad~utni mak-rokozmos sta povezana s kozmi~nimi mo~mi, duhovi in “o~mi du{e” (Leisegang 1955, str. 28). Prav tega gnosti~nega motiva spoznanja neke “prikrite harmonije” ni mo~ dose~i s sredstvi racionalnega, empiri~nega in intersubjektivno verificiranega spoznanja. Za izrazi kot “intuicija”, “sinteti~no mi{ljenje”, “notranja mo~” itd. se skrivajo predstave, ki izhajajo iz tradicije mistike in magije (predvsem divinizacijske tehnike) ter misti~no preoblikovanih psiholo{kih praks. Spoznanje izhaja iz intimne izku{nje “skritih” psihi~nih sposobnosti, “okultnega” razmerja do drugih, do umrlih, do dogodkov, do dru`be, do rastlin, `ivali in tudi bo`jih bitij. Poti in predmeti teh izku{enj so poimenovani zelo razli~no. Posamezno stopi v povezavo s celoto, z naravo, s tostranstvom, z umrlimi, s svojim notranjim `ivljenjem itd. Vedno pa je odlo~ilno, da je predmet izku{nje transcendenten. Okultna obravnava vsakokratne transcendence je mo`na zaradi tistih magi~nih dejanj ali misti~nih izku{enj, ki se posredujejo z “nihanjem”, “vibracijami”, “podzavestnim” in s “skritimi sposobnostmi”, “valovi”, “`arki”, “mo~mi” in -kot najpogostej{i motiv - “energijami” (te so lahko izra`ene tudi z naravoslovnimi pojmi). Motiv nove dobe je povezan s predstavo dolo~enega arhaizma (ki ni nujno “zlata doba”): Harmonija, ki bi jo `eleli vzpostaviti, je obstajala, {e preden jo je civilizacija prekrila. Notranje sposobnosti ~loveka morajo biti torej samo “ponovno odkrite”. S tem je povezano veliko zanimanje za “stare kulture”, za skoraj romanti~no poveli~ano etnologijo “primitivnih ljudstev”, kar se izra`a z neo{amanizmom, s kultom “svetih krajev” in “svetih izvirov” (konec koncev tudi z ljudsko pobo`nostjo). Oznaka je torej mo~an sinkretizem, ki se izra‘a z vplivom {tevilnih razli~nih tradicij. Te sinkreti~ne “neognosti~ne” komponente, h katerim lahko {tejemo topose, kot je npr. izra‘en evolucionizem, androginost, pomen spiritualnosti itd., izra‘ajo vendarle zgolj eno plat svetovnega nazora (ki se znova najde v mlaj{ih ezoteri~nih tradicijah, npr. v teozofiji, v “New Thought”, v antropozofiji itd.) (Hieronimus 1980). Drugo stran “novega mi{ljenja” s posebno zna~ilnostjo ozna~uje “kulturno razdiferenciacijo” magijskega svetovnega nazora (Lipp 1987). Tukaj gre za specifi~no moderno zna~ilnost. Razli~ni toposi se napajajo iz zelo specializiranih podro~ij znanja: iz znanosti, medicine, religije, tehnike, pa tudi iz nekak{ne moderno “rekonstruirane” magijske tradicije, ne da bi sodili na podro~ja kompetenc teh podro~ij. Elementi new age znanja so sicer povezani s specializiranimi podro~ji znanja, vendar ne upo{tevajo njihovih meja. [ele ta nespecifi~nost je - pozitivno sprejeta kot “celostnost” - vzrok, da new age ne ustreza temu, 94 M I R S T E B O J, N O V A D O B A Nevidna nova doba kar je v strogem smislu pojmovano kot religija. Celostnostna usmeritev se izra‘a v mnogostranskem usmerjanju k razli~nim, sicer specializiranim sistemom znanj. “Nova znanost” na primer nima naloge, da daje le resni~ne izjave o objektivni stvarnosti, temve~ se mora isto~asno ukvarjati tudi z religioznimi problemi razlage smisla. Pojem “menjave paradigem”, ki izhaja iz filozofije znanosti in so ga sprva razvili za opisovanje sociohistori~nega preobrata mi{ljenjskih vzorcev, postane kvazienakopomenski z new ageom kot oznako celotnega svetovnega nazora, ki zajema vsa podro~ja znanosti.12 Hkrati se ideolo{ko uporablja tudi v znanosti. ^e je “kartezijanska znanost”, ki je iz{la iz zahodnja{ke tradicije, vodila do razdora z naravo, duhom in kozmi~nim redom, pa se “nova znanost” v znamenju “ekolo{ke paradigme” usmerja v harmonijo med ~lovekom, so~lovekom in naravo. Zna~ilno pri tem je, da se uporabljajo holisti~ni, deloma tudi sistemskoteoretski koncepti za dosego “celostnosti”, ki premaga ozke meje znanosti ter meje med znanostjo in drugimi sistemi znanj.13 Tukaj ne izginjajo le meje med znanostjo in religijo, temve~ tudi med znanostjo in medicino. Analogno z “novo znanostjo” mora biti tudi “nova medicina” celostnostno usmerjena. Bolezen - eden od “simboli~no” razlaganih subjektivnih problemov - ne velja zgolj za izraz telesnega nefunkcio-niranja, temve~ je znak du{evnih, duhovnih in ostalih disharmonij v `ivljenju posameznika.14 Kakor se “nova znanost” naslanja na koncepte “alternative” in anarhisti~ne teorije znanosti, tako se “nova medicina” povezuje z ljudsko medicino, z magijskimi in reformskimi medicinskimi gibanji, ki segajo od new thoughta prek antropozofske medicine do naravnega zdravljenja (Lee 1984). Poleg marginalnih, “celostnostnih” in tradicionalnih medicinskih praktik spadajo k temu tudi - pogosto se z njimi kri`ajo - magijske in divinizacijske tradicije, kot so npr. astrologija, tarot, ~arovni{tvo, radiestezija in druge, starej{e ali na novo razvite igralne oblike okultizma. Njihova naloga je pripraviti tehnike, s katerimi je mogo~e spoznati posebne mo~i, energije in sposobnosti ali nanje vplivati (Truzzi 1972a, 1972b, 1974). Omembe vredna je pripomba, da je do sedaj ostalo neopazno, kako bistveno se je s popularizacijo modificirala tradicionalna magija. “Magijska kvalifikacija” zdaj namre~ ni ve~ omejena na nekaj “karizmatikov”, temve~ je primerna za vsakogar, na dolo~en na~in je povsakdanjena in demokratizi-rana. Prav raz{irjanje magijskomisti~nih konceptov s pe{~ice za to predesti-niranih na - na~elno - vsakega ~loveka, je pomembna zna~ilnost modernizacije magije. Na~elno lahko vsak ~lovek postane {aman ali ~arovnik. Ali, ~e omenimo preprost primer: ~e je imel svoj ~as le malokdo ob~utek in nadarjenost, da je lahko z bajalico iskal vodo, sedaj moderno “{olanje” u~i, da ima potrebno nadarjenost pravzaprav vsak. Pomembno vlogo igra mo~na psihologizacija. Poleg psihoanalize (Luckmann 1967, Wassner 1985), ki so jo ‘e od {estdesetih let {teli za element nevidne religije, nastopijo sedaj {e gestaltterapija, encounter skupine, rebirthing in podobne oblike terapije. Vse so pp svoje oblike nekega izkustvenega kvazi misti~nega psihologizma, ki se znova najdejo tudi v kombinaciji z drugimi elementi ezoteri~ne kulture v neo{amanizmu, v alternativnih metodah zdravljenja itd.15 Psihologizacija okrepi te‘nje, ki se nahajajo v povsakdanjenosti in demokratizaciji magijskih kvalifikacij: 12 Primerjaj Ruppert (1985), str. 68 ff. Zna~ilno je, da se dober del new age institucij organizatori~no in retori~no usmerja po znanstvenih ustanovah. Primerjaj Hemminger 1987. 13 V zvezi s sociolo{kimi zna~ilnostmi primerjaj Salmon 1984. 14 Natan~no preiskavo francoske “psihoscene” je izvedel Le Grand (1987). 15 Vzpostavitev kultskega miljeja avtor podrobneje analizira v posebnem delu teksta s podnaslovom “Kulti in vzpostavitev kultskega miljeja”, ki je v na{em prevodu izpu{~en. Po avtorju je razumevanje tega termina bistveno za razumevanje socialne forme ezoteri~ne kulture, ki po M. Eliadeu (1987, str. 73) do`ivi “eksplozijo” s pojavom ameri{ke pop kulture, pravo misti~no podobo pa {ele v pop kulturi 60-ih, ki v naslednjem desetletju z vzpostavijo “okultskega establishmenta” prese`e okvir t.i. “mladinskih religij”. Ve~pomenskost pojma hkrati zaobsega skorajda neinstitucionali-ziran zna~aj misti~nih praks, v katerih je za razliko od cekvenih obredov poudarek na zasebnem zna~aju individualiziranega religioznega izkustva in po drugi strani najmanj sturkturirano in trajno obliko zdru`evanja sicer mo~no strukturiranih majhnih religioznih sekt (zlasti mladinskih sekt t.i. novih duhovnih gibanj), ki te`ijo k vzpostavitvi trajnih, v glavnem na karizmati~nega vodjo vezanih oblik instituciona-lizacije. M I R S T E B O J, N O V A D O B A 95 Hubert Knoblauch magi~ne mo~i in sposobnosti niso le dispozicija vsakega posameznika, temve~ je vse odvisno le od njegovih osebnih izku{enj in sposobnosti. Da se je pod oznako new age zbrala cela vrsta predvsem marginalnih tradicij, ki so nastale ve~inoma neodvisno druga od druge, se ne ka‘e le v eklekti~nem sklicevanju na znanstvene, medicinske in “ezoteri~ne” tradicije, temve~ prihaja do izraza tudi v nekaterih politi~nih dojemanjih. Kot se “teoretiki new agea” obra~ajo proti legitimnim predstavnikom specializiranih znanstvenih sistemov, tako se politi~no usmerjajo proti “centralnemu, birokratskemu monopolu”, ki mu pripisujejo samouni~evalno racionalnost predvsem v socialno-, mirovno- in ekolo{kopoliti~nem smislu. Vsaj retori~na bli‘ina ekolo{kim gibanjem tako komajda presene~a. Bazi~nodemokrati~na pojmovanja jo samo {e podpirajo. “Mehka zarota” bi rada nadomestila centralizirane institucije z decentraliziranimi omre‘ji. Skupine, in{titute in sredi{~a naj bi povezovale slabo strukturirane komunikacijske mre‘e. ^eprav ima topos “omre`je” predvsem programski status, vendarle vsebuje bistvo resnice, vsaj glede na dejansko socialnostrukturno zasidranost new agea. Ne glede na predstave teoretskih vodij (in ne glede teorije zarot neke tajne organizacije new agea, ki medtem kro`ijo naokrog) ne moremo govoriti o organizacijskih sredi{~ih, niti o organizacijskih vodjih; prav tako bi te`ko rekli, da obstaja kanoni~en nauk, ki bi bil podprt z normami in sankcijami. K new ageu se lahko pri{teva vsak, ki to ho~e. Tudi razli~ne sinopse new age skupin, in{titutov ali dru{tev (ki se vpisujejo tudi pod oznake “ezoteri~no”, “spiritisti~no” ali “alternativno”) navajajo skupine in organizacije, ki so izbrane povsem samovoljno. Resni~no je mogo~e re~i, da sinkretizmu svetovnega nazora “New Age-a” ustreza dolo~ena difuznost njegove pojavne oblike. Celo pou~eni avtorji pripominjajo, da je mnogovrstnost new agea “edino, kar resni~no definira gibanje new age” (Olvedi 1988). III. Ezoteri~na kultura, kultski milje,16 magijski svetovni nazor “Simbolna ponudba” kultov je po Starkovem in Bainbridgeovem mnenju zelo {iroka. Sega od zaprtih simbolnih resni~nosti, kot jih npr. zastopa antropozofija, prek magijsko-divinacijskih praktik, ki odlo~ajo o pomembnih `ivljenjskoprakti~nih vpra{anjih, do majhnih ni{ vra`evernega vsakdana. ^eprav Stark in Bainbridge predvidevata, da se te ponudbe sprejemajo strogo lo~ene druga od druge, se takoj poka`e mo~na te`nja k sinkretizmu, katere legitimacija izhaja iz neuradnih znanstvenih sistemov (pa naj bo to vzhodnja{ke religije in misti~ne tehnike, marginalne “znanstvene” tradicije, okultizem in ezoterika, neko~ nepravilna medicinska reforma gibanja ali kaj drugega). Kakor se pod nazivom nova doba zbirajo najrazli~nej{i svetovni nazori, magijske, divinacijske in psihoterapevtske tehnike, tako so se tudi pod drugimi nazivi zna{le me{anice, ki imajo nekaj skupnega: njihovo jedro tvorijo podro~ja znanj (ezoterika, okultizem, magija, mistika itd.), s katerimi se ne ukvarjajo velike institucije, ki so le malo kanonizirana ali sploh niso in v katerih “slehernik” lahko postane ekspert. Emancipacijske socialnopoliti~ne, alternativnomedicinske oz. terapevtske, 96 M I R S T E B O J, N O V A D O B A 16 Primerjaj npr. Spretnak (1985) in Kuenzlen (1987a). Tako ima npr. Capra “zeleno stranko” za “najbolj fascinirajo~o manifestacijo” menjave paradigem. Nevidna nova doba kvazireligiozne in tradicionalne okultske skupine tvorijo po mnenju Wallisa izvire, iz katerih se napaja Human Potential Movement. Jorgens vidi poleg ezoteri~nega {e okultisti~ni in psihoterapevtski segment. Podobno me{anje opa`a Chevalier v Franciji. Tam je “novi okultizem” s skupnim svetovnim nazorom poenoteno, v sebi pa zelo raznoliko oblikovano dru`beno polje.17 Polje okultizma je sestavljeno iz ekolo{ko-psihoterapevtskega podro~ja, iz “fraction bio-psy”, in iz magijskega podro~ja, torej astrologije, radiestezije, parapsihologije in podobnega, ki s svojimi dobrinami oskrbujejo k temu usmerjeno malome{~ansko publiko. Raziskovanja Championa, ki so naletela na difuzno “nebuleuse polycentre” oz. “mystique-esoterique”, so pokazala, da meje tega polja izginjajo.18 Ko je Jorgensen v za~etku osemdesetih let raziskoval “kulte” v ve~jem delu Amerike, je opazil mo~na, a nikakor ne sistemati~na prepletanja. Enake oblike prireditev, sejmov, seminarjev, ve~ine publikacij in presenetljivo velika ponudba storitev so zdru`evale razli~ne segmente “ezoteri~ne kulture” (Jorgensen 1982a, str. 375). [e posebej vzbuja pozornost, da imajo tisti, ki so veliki, ki so posebno usmerjeni h kulturni ponudbi, veliko klientov. Po Jorgensenovih previdnih predvidevanjih so {tirje odstotki prebivalcev zapleteni v dejavnosti, povezanimi z nenavadnimi verovanji, alternativnimi oblikami znanosti in medicine, s “svetovi okultnega in magi~nega, spiritualizma in fizi~nih fenomenov, misticizma in pozitivnega mi{ljenja, (...) z zdravljenjem duha in z naravnim zdravljenjem (Champbell 1972, str. 122). Ta preplet je Jorgensen (1982) imenoval “kultski milje”.19 “Kultski milje” je nekak{no sredi{~e v `ivljenju new agea, je dejansko ustrezanje temu, kar propagirajo kot “mre`o”. Kot so pokazali prvi izsledki avstrijskih raziskav, ki jih je opravil Moerth, bi kultski milje utegnil dobiti podobne razse`nosti tudi na {ir{em nem{kem govornem podro~ju (Moerth 1988, str. 12). Poteze kultskega miljeja so razvidne tudi iz raziskav, ki so v razli~nih dru`bah naletele na podobne zna~ilnosti. Ustrezno ozna~itev kultskega miljeja navaja tudi Wallis v svojih raziskovanjih Human Potential Movementa. “It consist of a congeries of independent groups, leaders, media of communication, etcetera, which display no common structure of authority or membership, with divergences of purpose and practice, yet recognising that they share in common a commitment to the attainment of personal growth by self-directed means” (Wallis 1985, str. 30). Obmo~je vpliva obsega od eksplicitno religioznih, skupnostnih kultov prek socialnopoliti~nih ali psihoterapevtskih zdru‘evanj okultnih organizacij vse do medicinsko usmerjenih “holistic health entrepreneurs” (Salmon 1984, str. 279). Na mesto nekdaj zahtevanih (v o‘jem smislu kultskih) “alternativnih dru‘benih oblik” stopata nara{~ajo~a profesionalizacija in tr‘nost. Wallis ugotavlja {e posebej nara{~ajo~o komercializacijo, ki se izra‘a v oblikah magijskih in religioznih uslug v zasebnem gospodarstvu. Ideolo{ko opredeljujejo kultski milje sicer skupne predstave, socialno pa se je etabliral kot trg. Temelji na komercialnem ponujanju posebnih storitev, kot so terapije za krepitev samozavesti in telesne harmonije, obujanje skritih mo~i, posebne izku{nje, pridobivanje posebnega znanja itd. Pod oznako new age se raz{irja pravi “magijski trg” (Degh 1986). Magija postaja pravi “prodajni artikel”. Amulete, nihala, bioritme, astrolo{ko osebno in zdravstveno svetovanja ter podobno ponudbo s pestrega jedilnika verovanj konzu- 17 Chevalier (1983) nekako umetno identificira Swedeborgov koresponden~ni nauk kot paradigmati~en za ta svetovni nazor. 18 Tudi McGuire (1988, str. 111 ff), ki se koncentrira na alternativna terapevtska grupiranja, se v nekem ameri{kem predmestnem podro~ju soo~a s podobnim prepletanjem. 19 Primerjaj Champion (1987a); zgolj ob robu lahko omenimo, da bi trdnej{e variante te teme naletele na ob~udujo~e posledice pri ocenjevanju “komunikativne racionalnosti” protigibanj `ivljenjskega sveta v Habermasovem smislu. M I R S T E B O J, N O V A D O B A 97 Hubert Knoblauch 20 Gascard, po Usarskem (1988, str. 134); po Gascardu je stopnja fluktuacije med 30 in 50 odstotki. 21 Campbell (1978 b) govori celo o “Invisible Church” izobra`enih slojev, katerih misti~na orientacija dokazuje izborno sorodnost z modernim individualiz- 22 To so pokazale raziskave, ki jih je o “okultnih praktikah pri mladih” izvedel Mischo. Te praktike spro`ajo prav tolik{en vihar razoro`evanja kot nekdaj mladinske religije. Primerjaj Bauer (1988) in Mischo (1989). mirajo stranke na tem trgu, “vseverujo~i vse‘erci a la carte” (primerjaj tudi Snow: 1979). V ZDA je kultni milje nastal, ko so se mladinske subkulture za~ele razvr{~ati v druga~ne skupine, povezava s svetovnimi emancipacijskimi gibanji sedemdesetih let pa je razvidna tudi v Angliji in Franciji. Champion vidi v misti~no-ezoteri~nem kompleksu prav njegovo dosledno posledi~no podobo. Nasprotno kulturno usmeritev nekako nadome{~a marginalnost okultizma.20 Podobne te‘nje odkrijem o tudi na nem{kem govornem podro~ju, kjer “so alternativno sceno (...) mo~no spodjedle okultne predstave” (Ruppert 1985, str. 42). Tukaj opisano “odprtje” kultov se o~itno lahko prenese tudi na razmere v ZRN: “@e nekaj let se pojavljajo spremembe v religioznem `ivljenju zunaj Cerkve v Zvezni republiki Nem~iji. Medtem ko se v {estdesetih in predvsem sedemdesetih letih “nove religije” - v javnosti znane kot mladinske religije, mladinske sekte, v~asih tudi imenovane psihokulti ali destruktivni kulti - s svojim majhnim, vendar relativno dobro organiziranim ~lanstvom, vzbujale videz, da bodo hudo prestra{ile nekatere predstavnike cerkve in politike, je v osemdesetih letih opaziti okrepljeno pojavljanje posameznih kultnih prireditev z vedno novimi udele`enci z zelo rahlo organizacijsko povezavo ali brez nje. Guruji in {amani, ranocelniki, religiozni in spiritualni terapevti, ~arovniki ali kakor se te organizacije in njihovi vodje `e imenujejo (...) imajo {tevilno in velikokrat tudi peti~no klientelo” (Zinser 1988, str. 274). Kultski milje je tako reko~ “trdo” socialno-strukturno jedro new agea. Njegova eksisten~na podlaga so kljub vsemu trg in vzporedno z njim profesionalizacija, komercializacija ter pluralizacija organizacijskih oblik, ki temeljijo na povpra{evanju {ir{ih skupin prebivalstva. Naklonjenost sveta novim religijam in ezoteri~nim tokovom se ka`e v tem, da “anything can be sold as commodity - friendship, affection, transcendence of the mundane, the supernatural - the more so when the good or service sought can be repacked in terms of this-worldly, individualistic benefits procured through a professional - client relationship, the time-honoured form of magic”(Wallis 1988, s. 94). S komercializacijo se od sedemdesetih let dalje raz{irja {tevilo zasebno i{~o~ih. Preseneljivo je, da je ‘e za tako imenovane mladinske sekte, ki veljajo za hermeti~no zaprte ustanove za “pranje mo‘ganov”, zna~ilna neverjetna fluktuacija, tako da “pride prete‘na ve~ina njihovih nekdanjih ~lanov iz njih zdravih, obogatenih z zanimivimi, tudi obremenjujo~imi, vsekakor pa koristnimi in kreativnimi izku{njami.”21 [e bolj pa je fluktuacija zna~ilna za i{~o~e v kultskem miljeju, ki imajo ‘e pred vstopom v te organizacije jasne predstave o ‘eleni “druga~ni resni~nosti”. I{~o~i se udele‘ujejo nekega kulta, ‘e po kratkem ~asu pa pristopijo k drugemu, v kolikor celo niso privr‘enci ve~ kultov hkrati. Bolj kot se kulti {irijo, bolj se i{~o~i rekrutirajo iz “izku{enj la~nega” izobra‘enega srednjega sloja.22 Odlikuje jih “vagabundska religioznost”, katere “pojavne oblike segajo od moderne vra`evernosti kot tipi~nega razpadnega produkta do zasebnega oblikovanja mitov kot izraza ustvarjalnih posami~nih dose‘kov” (Fuerstenberg 1983, str. 498). “Tipi~ni okultni iskalec je lahko privr‘enec rosenkranza, potem ~lan gibanja Mankind United, pozneje teozof in kon~no se pridru‘i {tirim do petim manj{im kultom” (Buckner 1968, str. 225f). mom. 98 M I R S T E B O J, N O V A D O B A Nevidna nova doba I{~o~i je prav idealen tip zasebnega brklja~a, “protejski ~lovek”, ki svojo potrebo po smislu pri posameznih kultih zadovolji le za kratek ~as (Lynch 1979). Kultskega miljeja pa kljub temu ne smemo gledati kot zgolj zbirko individualiziranih iskalcev; je namre~ fluktuacijski prostor “iskalcev”, “kultov” in “kultnih” tem. Predvsem s kulturo pospe{ena produkcija kultnega - knjige, ~asopisi, gramofonske plo{~e, kasete, predavanja, sejmi in kongresi - je prispevala k raz{irjanju vsebin ezoteri~ne kulture dale~ preko meja tega miljeja. “Ezoteri~no” znanje se je pri {ir{ih skupinah prebivalstva vsidralo za kulisami magijskega svetovnega nazora. Komajda lahko spregledamo indice: `e med u~enci se najrazli~nej{e oblike okultizma raz{irjajo v presenetljivih razse`nostih.23 Kakor je Moerth nedavno pokazal, se toposi new age - v razli~nih jakostih - uveljavljajo tudi onstran jedra aktivistov new age, ki obsega okoli {tiri odstotke prebivalstva (Moerth 1988a). “Ezoteri~no” ni ve~ znanje, zaprto predjavnosti, temve~ v najbolj{em primeru {e nedostopnost tega, na kar se to znanje nana{a (Tiryakian 1974). IV. “Celostnost” nevidne religije Da bi gibanju new age in z njim povezanim pojavom ezoteri~ne kulture podtikali te‘njo po demodernizaciji, bi bilo skoraj paradoksno.24 Ezoteri~na kultura kultskega miljeja ima v razli~nih modernih dru‘bah poteze specifi~ne moderne nevidne religije: sinkretizem, privatizacija, tr‘nost in prevzem fleksibilnej{ih in kompleksnemu “trgu svetovnih nazorov” bolje prilagojenih, “mno‘i~no-kulturnih” oblik, ki prispevajo k izgubi vidnosti, ki {e vedno odlikuje za religijo specializirane institucije.25 Osrednja zna~ilnost nevidne religije je tudi pri new ageu privatizacija. Privatizacija sicer lahko izpridi individualizacijo, kakor se upodobi v i{~o~em (Berger in Luckmann 1966, Luckmann 1976); predvsem pa privatizacija pomeni, da ohranjajo “zadnji pomen” vedno bolj tak{ne teme, ki izvirajo iz podro~ja zasebne sfere. To so predvsem manj{e in srednje transcendence “du{e”, telesnega ugodja, izku{enj drugih in narave; in celo tam, kjer gre za velike transcendence druge resni~nosti, morajo biti misti~no izkustveno ali magijsko obravnavane. V nara{~ajo~i institucionalni diferenciaciji in specializaciji, se izgubljajo kanonizirane, uradne verzije religioznega svetovnega nazora, ki je bila prene{ena od vidnih k za religijo specializiranim institucijam, zaradi ~esar se religiozno prena{a na sekundarne in{titucije. Nosilci religiozne razlagalne ponudbe niso ve~ velike institucije, kot so cerkve, veroizpovedi in denomi-nacije, temve~ tudi difuzne majhne institucije, pri ~emer se eni in drugi bolj in bolj prilagajajo trgu (Berger 1965). Socialne oblike religije smo sprva lahko identificirali kot “kulte” ali - pravtako to~no - kot “mladinske sekte”, zdaj pa se, kakor se to vzorno poka`e v new agerski ideologiji “omre`ja” (Netzwerk), te`i{~a prena{ajo na difuzen “kultski milje”. Kulti, {e bolj pa njihovo odpiranje h kultskemu miljeju, so najbolj{i primer tak{nih oblik religije, ki je z zasebnim `ivljenjem v skoraj enakem razmerju kot s teni{kim dru{tvom. Vsebinska posledica privatizacije je brkljarija, konstrukcija preproge, ki je sestavljena iz krp oz. elementov razli~nih svetovnih nazorov, kot se jasno poka`e v sinkretisti~nih toposih kulturnega delovanja new agea 23 O modernizaciji takih fenomenov primerjaj tudi Scheuch(1988). 24 Ob tem naj posvarimo pred napa~nim razumevanjem “nevidnega”. “Such new religons may be invisible from the perspective of the sanctuary, but it is very visible from the perspectve, the campuses, and the agencies of power” (Demerath III. 1969, str. 203), k temu primerjaj tudi Luckmann (1988). 25 Novi okultizem nudi srednjim izobra‘enim slojem, {e posebej “novemu malome{~anstvu”, kulturno kompenzacijo za njihovo izklju~itev iz produkcije legitimnega znanja. Primerjaj Chevalier (1981). M I R S T E B O J, N O V A D O B A 99 Hubert Knoblauch in v “smoergasbrodu” ezoteri~ne kulture. To brkljarijo komaj {e dolo~ajo zahteve velikih institucij, veliko bolj jo oblikujejo nagnjenja in potrebe posameznikov. “Precej{en del novih religioznosti se je etabliral zunaj od trdnih organizacijskih oblik. Ta del je individualisti~no usmerjen in zahteva individualni sinkretizem po meri osebnih trenutnih potreb, ki se ne `eli prilagoditi zavezujo~i pripadnosti” (Hummel 1988, str. 55). ^ar ni toliko v posebni me{anici dolo~enih religioznih tradicij (ali celo v nekdaj rigidnih skupnostnih oblikah organizacij), temve~ veliko bolj v mo`nosti - kot je poudaril `e Troeltsch - osebnega ritualiziranega magijskega delovanja ali “misti~ne” izku{nje, ki prestopa meje ~asa, drugih in vsakdana. Navedeni toposi sestavljajo elemente te moderne oblike svetega kozmosa, ki je usmerjen osebno in izkustveno. Ta oblika je v poljubni sestavi in z najrazli~nej{imi poudarki ter dopolnili lahko dostopna vsakomur. “Okultni vsakdan” lahko vsekakor razlo`imo na sociolo{ko razumljivi podlagi, pri tem pa ni treba, da bi “okultne dimenzije zavesti vsakdana” raz{irjali na vsako obliko premagovanja transcendenc (Stenger 1989): ko za to specializirani znanstveniki izro~ijo in razvrstijo v samostojne sisteme znanj legitimno razlago kompleksne resni~nosti, pa naj je to resni~nost narave, politike, dru`benega `ivljenja, morda celo njegovih teles, se mora posameznik v zasebni sferi obrniti k ostalim razpolo`ljivim vzorcem razlage, ki niso kanonizirani in izro~eni posebnim institucijam, po drugi strani pa izhajajo iz njegovih lastnih `ivljenjskih izku{enj. Kultski milje omogo~a zaradi svoje “bli`ine porabniku”, zaradi svoje vsestranskosti in fleksibilnosti to~no rokohiterski pristop, ki vsebinsko odpira - kot ezoteri~na kultura - obse`no in subjektivno-izkustveno usmerjeno razumevanje najrazli~nej{ih podro~ij resni~nosti. Socialna resni~nost je za tiste, ki ho~ejo spoznati njen smisel, no~ejo pa biti vklju~eni v ustrezen sistem znanj, v neki meri okultna `e iz strukturnih razlogov. “V dobi tehnike se magija {e vedno ohranja kot integracijska oblika v praznih prostorih vsakdana, ki so nastali z razmejevanjem in posebnostjo znanj” (Mongardini 1987, str. 38). Z diferenciranjem sistemov znanj nastane “strukturalni okultizem”: razli~nih podro~ij resni~nosti v zasebni sferi ne moremo ve~ razumeti s pomo~jo posebej specializiranih znanj (in v dolgih karierah zato posredovanih preizkusnih meril). Nekanonizirani in z demokratizacijo na~elno vsakomur dosegljivi, “izkustvu bli`nji” svetovni nazori o~itno natan~no re{ujejo vsak problem. To je tudi vzrok za “skrb, s katero okultne praktike sprejemajo vsakdanje ~love{ke te`ave” (Hummel 1988, str. 60). To ne velja le za potro{nike magijskega svetovnega nazora, temve~ tudi za producente v kultskem miljeju: Z izobra‘evalno reformo v {estde-setih in sedemdesetih letih je naraslo {tevilo “novih malome{~anov” z vi{jo ravnijo izobrazbe, ne da bi se izbolj{ale njihove “tr‘ne mo‘nosti”. “Polje okultizma” (in njegove “nelegitimne” oblike znanj) predstavlja primerno polje dejavnosti tistih, ki so jih izklju~ili dobro ute~eni (gratificirani) sistemi znanj, podprti z mo~nimi sankcijami. Izobra‘evalna reforma, ki sta jo omogo~ilo delno posredovanje specializiranih znanj in njihova popularizacija, vodi k temu, da se magijski in specifi~no religiozni razlagalni vzorci pome{ajo z medicinskimi, znanstvenimi, svetovnonazorsko-politi~nimi, psiholo{kimi idr. To pomeni, da izgubijo svojo specifi~nost, se razdiferenci-rajo in se strnejo v socialno obliko magijskega svetovnega nazora. Prekora~itev meja institucionaliziranih sistemov znanj oblikuje na ta na~in 100 M I R S T E B O J, N O V A D O B A Nevidna nova doba sociolo{ko jedro “celostnosti”. Ezoteri~na kultura se ne ukvarja zgolj s problemi na razli~nih nivojih transcendenc, temve~ komaj razlikuje med tem, kar velja za posebno znanje na razli~nih institucionalnih podro~jih. V enaki meri kot so posebne izku{nje in sposobnosti (privatizirano) vsakomur dostopne, omogo~ajo reintegracijo znanja, ki je sicer namenjeno posebnim izvedencem. Problemi posameznika, pa naj gre za smrt, bolezen in ‘ivljenj-sko pomembne odlo~itve, ali celo za astrolo{ko sliko drugega - so na voljo v oblikah, ki se jih je mogo~e hitro priu~iti, ~eprav so specializiranim sistemom znanj mo~no odmaknjene. Zdravstvenih te‘av se je mo~ lotiti le na psiholo{kem, religioznem, astrolo{kem ali radiostezijskem ozadju. O njegovem pomenu odlo~a zgolj “osebna” subjektivna izku{nja. Nepokvar-jenost in misti~na ali magijska bli‘ina izku{nje zagotavljata razumevanje klientov, razumevanje, ki je toliko ve~je, kolikor se pove~uje sprejemanje ezoteri~ne kulture in kolikor se ponudniki lahko zavarujejo pred izoblikovanjem svojega posebnega znanja. Tak subjektivizem sveta ‘ivljenja se dr‘i tudi kultskega miljeja. Taka “celostnost” ne premaga vse meja hkrati, temve~ nastopa, s sicer institucionalno zavarovanim znanjem, postopoma. Vpra{anja o smislu se re{ujejo onstran cerkva, specializiranih za religiozno, vpra{anja o resnici onstran znanosti, o zdravju zunaj medicine itd. “Znanstveni in{tituti” se neprikrito ukvarjajo z vpra{anjem o smislu ‘ivljenja, medicinski se sklicujejo na duhovni svet, tehnika apelira na magi~no “~utenost”, politika i{~e “duhovne razse‘nosti”, mened‘ment te‘i h “kozmi~ni harmoniji”. Sekundarne institucije kultskega miljeja se le redko zasidrajo na ali (“interpenetrirajo~”) med velika institucionalna podro~ja znanosti, religije, medicine, politike, tehnike in gospodarstva ter njihova specializirana in nadzorovana posebna znanja. Oblikujejo podro~je difuzne ureditve, ki konstruira “celostnost”, v kateri lahko prestopi vse institucionalne ovire (tako reko~ po gri‘ljaj~kih). Posledica ni zgolj neznatna specializacija znanja, temve~ manjkajo~e nadzorne instance na podro~jih znanj, ki se divje bohotijo (od “izkustvenega diha” prek “spiritualnega partnerstva” do “geobiolo{kega iskanja polj motenja” in naukov o “kozmi~nih ‘arkih”), v katerih lahko postane vsak na lastno pest, hitro in nemoteno, izvedenec, zdravnik ali u~enjak. V tem smislu nevidna religija s tem izgubi svojo vidnost. V diferencirani dru‘bi, v kateri institucionalizirana religija slej ko prej ‘ivi dalje, prestopi meje “druge resni~nosti” in vsakdana. Ni le njena podoba tista, ki bi ne sledila temu, kar je predhodno bila pomenila religija. Vsebinsko lahko ezoteri~no kulturo komaj {e prepoznamo kot religiozno. Dozdevno “post-moderni” sinkretizem se s tem poka‘e kot kulturna brkljarija, in se ga zaradi lai~ne polovi~ne ali tri~etrtinske izobrazbe dr‘i le malo nerazumljivosti in nedostopnosti “legitimnega znanja”. Prevedla Andreja Sabati Dr. Hubert Knoblauch, docent na oddelku za sociologijo Univerze v Konstanzi v Zvezni Republiki Nem~iji. M I R S T E B O J, N O V A D O B A 101 Hubert Knoblauch LITERATURA Balch, Robert in David Taylor: “Seekers and Saucers: The Role of the Cultic Milieu in Joining a UFO-Cult”, v: James Richardson (Ur.), Conversion Careers. In and Out the New Religions, Beverly Hills 1977, str. 43-64. Bauer, Eberhard, Barbara Ley in Johannes Mischo: “Eine Umfrage bei psycho-sozialen Beratungsstellen zum Thema Okkultpraktiken bei Jugendlichen”, v: Zeitschrift für Parapsychologie und Grenzgebiete der Psychologie, 30, 1988. Beckford, James A.: Cult Controversies, The Societal Response to the New Religious Movements, London/New York 1985. Benz, Ernst: Parapsychologie und Religion. Erfahrungen mit uebersinnlichen Kräften, Freiburg 1.Br.1983. Berger, Peter L.: “Ein Marktmodell zur Analyse ökumenischer Prozesse”, v: Internationales Jahrbuch für Religionssoziologie 1, 1965, str. 235-249. Berger, Peter L. in Thomas Luckmann: “Secularization and Pluralism”, v: International Yearbook for Sociology of Religion II, 1966. Bry, Karl Christian: Verkappte Religionen, Nördlingen 1988 Bucknerr, H. Taylor: “The Flying Saucerians: An Open Door Cult”, v: M. Truzzi (ur.), Sociology of Everyday Life, Englewood Cliffs 1968. Campbell, Colin: “The Cult, the Cultic Milleu, and Secularization”, v: M. Hill (Ur.), A Sociological Yearbook of Religion in Britain Bd. 5, 1972, str. 119-136. Campbell, Colin: “A Typology of Cults”, v: Sociological Analysis, 3, 1978, str. 228-240. Campbell, Colin: “The Secret Religion of the Educated Classes”, v: Sociological Analysis, 39, 1978a, str. 146-156. Campbell, Colin in Shirley McIvery: “Cultural Sources of Support for Contemporary Occultism”, v: Social Compass, 34/1, 1987, str. 41-60. Champion, Françoise: “Les sociologues de la post-modernité religieuse er la nébuleuse mystique-ésoterique”, Ms. Paris 1987 (v: Archives des Sciences Sociales de la Religion). Champion, Françoise: D’une alliance entre religion et utopie post-68. Ms. Paris 1987a. Chevalier, Gérard: “Génese et structure du champs religieux”, v: Revue française de Sociologie; XII, 1981, str. 295-334. Chevalier, Gérard: Pensée mythique et rapport a un savoir, Contribution a une sociologie des nouvelles formes de croyance, Diss. Paris 1983. CISR (Ur.), Secularization and Religion: The Persisting Tension. Acts of the XIXth Conference at Tübingen 1987; Lausanne o.J. (1988). Dégh, Linda: “Magie als Versandartikel”, v: Utz Jeggle et al. (Ur.), Volkskultur in der Moderne, Reinbek 1986. Demerath III., N.J.: “Irreligion, A-Religion and the Religion-less Church”, v: Sociological Analaysis, 30, 1969. Dethlefsen, Thorwald: “Der esoterische Weg relativiert die Wissenschaft”, v: Paul Feyerbend und Christian Thomas (Ur.), Wissenschaft und Tradition, Zürich 1983, str. 87-97. Eister, Allan W.: “An Outline of a Structural Theory of Cults”, v: Journal for the Scientific Study of Religion, II, 1977, str. 319-333. Eliade, Mircea: Das Okkulte und die moderne Welt. Zeitströmungen aus der Sicht der Religions-geschichte, Salzburg 1978. Ellwood, Robert S.: Religious and Spiritual Groups in Modern America, Englewood Cliffs/N.J. 1973. Freud, Wolfgang Slim: “Überlegungen zur Dialektik zwischen »Rationalität« und »magischem Denken« in westlichen Industriegesellschaften”, v: Österreichische Zeitschrift für Soziologie, 3, 1986. Fürstenberg, Friedrich: “Soziale Integrationsformen moderner Religiosität”, v: Schweizerische Zeitschrift für Soziologie, 9/3, 1983. Fürstenberg, “Friedrich in Ingo Mörth: Religionssoziologie”, v: René König (Ur.), Handbuch der empirischen Sozialforschung Bd. 14, Stuttgart 1979. Galbreath, Robert: “A History of Modern Occultism: A biographical Survey”, v: Journal of Popular Culture, 5, 1971, str. 726-754. Glock, Charles Y. in Robert Bellah (Ur.): The New Religious Consciousness, Berkeley 1976. Goetz, Rolf: Spirituelle Gemeinschaften. Ein Wergweiser für das Neue Zeitalter, Katzelnbogen 1985. 102 M I R S T E B O J, N O V A D O B A Nevidna nova doba Grassi, Piergiorgio: “La »religione invisibile« di Thomas Luckmann”, v: Rassegna di Teologia, 5, 1978, str. 375-385. Greely, Andrew M.: The Sociology of the Paranormal. A Reconnsisance, Beverly Hills/London 1975. Hay, David in Ann Morisy: “Reports of Ecstatic, Paranormal, or Religious Experience in Great Britain and the United States - A Comparison of Trends”, v: Journal for the Scientific Study of Religion, 17, 3, 1978, str. 255-268. Heenan, Edward F.:” Introduction: The Second Reformation”, v: Mystery, Magic and Miracle. Religion in Post-Aquarian Age, Eglewood Cliffs/N.J. 1973. Hemminger, Hansjörg (Ur.): Die Rückkehr der Zauberer. New Age-Eine Kritik, Reinbek 1987.. Hemminger, Hansjörg: “Über Glaube und Zweifel: Das New Age in der Naturwissenschaft”, v: Hemminger 1987, str. 115ff. Hieronimus, Ekkehard: “Okkultismus und phantastische Wissenschaft”, v: Kursbuch Weltanschauungen, Frankfurt 1980, str. 301-349. Hummel, Reinhard: “Zwischen den Zeiten und Kulturen: Die New Age - Bewegung”, v: Hemminger 1987, str. 15-57. Hummel, Reinhard: “Kult statt Kirche, Wurzeln und Erscheinungsformen neuer Religiosität ausserhalb und am Rande der Kirche”, v: G. Baadte und A. Rauscher (Ur.), Neue Religiosität und säkulare Kultur, Graz 1988, str. 43-61. Hunter, James: “The New Religious Demodernization and Protest Against Modernity”, v: Bryan Wilson (Ur.), The Social Impact of the New Religious Movements, New York 1981, str 1-19. Jackson, John in Ray Jobling: “Towards an Analysis of Contemporary Cults”, v: David Martin (Ur.), A Sociological Yearbook of Religion in Britain, London 1968, str. 94-105. Jennrich, Peter: Die Okkupation des Willens. Macht und Methoden der neuen Kultbewegungen, Hamburg 1985. Jorgensen, Danny L.: “The Esoteric Community. An Ethnographic Investigation of the Cultic Milieu”, v: Urban life, 4, 1982, str. 383-407. Jorgensen, Danny L.: “Social Meaning of the Occult”, v: Sociological Quarterly, 23, 1982a, str. 373-389. Kaslow, Florence in Marvin B. Sussman (Ur.): Cults and the Family, New York 1982. Keller, Carl A.: “Christliche Gnosis und Gnosisversuche der Neuzeit. Was ist Erkenntnis?”, v: Eggenberger et al., New Age - aus christlicher Sicht, Freiburg/CH. 1987, str. 51-94. Koblauch, Hubert: “Unsichtbare Strahlenwelt”. Pendel, Wünschelrute, Radiäs-thesie - Magic in der modernen Gesellschaft, Diss. Konstanz 1988. Küenzeln, Gottfried: “Das Unbehagen an der Moderne: Der kulturelle und Gesellschaftliche Hitergrund der New Age - Bewegung”, v: Hemminger 1987, str. 187-222. Küenzeln, Gottfried: “Die Grünen und die Religion”, v: Materialdienst der EZW 10 (1987a), str. 289ff. Lee, John A.: “Social Change and Marginal Therapeutic Systems”, v: Roy Wallis und P. Marley (Ur.), Marginal Medicine, London 1984. Le Grand, Jean Louis: Etude d’une expérience communautaire a orientation thérapeutique, Dissd. Paris 1987. Leisegang, Hans: Die Gnosis, Stuttgart 1955. Lipp, Wolfgang: “Magie - Macht und Gefahr. Zur Soziologie des Irrationalen”, v: Arnold Zingerle und Carlo Mongardini (Ur.), Magie und Moderne, Berlin 1987. Lofland, John: Doomsday Cult. A Study of Conversion, Proselytization, and Maintenance of Faith, Eglewood Cliffs/N.J. 1966. Luckmann, Thomas: The Invisible Religion, New York 1967. Luckmann, Thomas: “Säkularisierung - ein moderner Mythos”, v: isti, Lebenswelt und Gesellschaft, Paderborn 1980, str. 161-172. Luckmann, Thomas: “Riten als Bewältigung lebensweltlicher Transzendenz”, v: Schweizerische Zeitschrift für Soziologie, 3, 1985. Luckmann, Thomas: “Die »massenkulturelle« Sozialform der Religion”, v: Soziale Welt (Sonderband 5, ur. v. Hans-Georg Söffner), Göttingen 1988, str. 37-48. Lynch, Frederick R.: “»Occult Establishment« or Deviant Religion? The Rise and Fall of a Modern Church of Magic”, v: Journal for the Scientific Study of Religion, 3, 1979, str. 281-298 Marty, Martin: “The Occult Establishment”, v: Social Research, 37, 1970, str. 212-230. M I R S T E B O J, N O V A D O B A 103 Hubert Knoblauch McIver, Shirley: “UFO (Flying Saucer) Groups: A Look at British Membership”, v: Ztetic Scholar, 12/13, 1987, str. 39-57. McGuire, M. B.: “Individualism and Salvation of the Self: Charismatic and Quasi-Religious Healing Movements”, v: CISR 1988, op.cit. str. 111ff. Melton, J. Gordon: Encyclopedic Handbook of Cults in America, New York/London 1986. Mischo, Johannes: “Okkultpraktiken Jugendlicher - Ergebnisse zweier empirischer Untersuchungen”, v: Materialdienst der EZW, 3, 1989, str. 65-82. Morth, Ingo: New Age - neue Religion? Theoretische Überlegungen und empirische Hinweise zur sozialen Bedeutung des Wendezeit-Syndroms. Vortrag vor dem Internationalen Soziologentag, Zürich 1988. Morth, Ingo: New Age-Neue Religion? Theoretische Überlegungen und empirische Hinweise zur sozialen Bedeutung des Wendezeit-Syndroms, Ms. Linz 1988. Mongardini, Carlo: “Über die soziologische Bedeutung des magischen Denkens”, v: isti in A. Zingerle (Ur.), Magic and Moderne, Berlin 1987. Nelson, G. K.: Cults, New Religions and Religious Creativity, London 1987. Nelson, G. K.: “The Analysis of a Cult: Spiritualism”, v: Social Compass, 15/6, 1968. Nelson, G. K.: “The Concept of Cult”, v: Sociological Review, 16, 1968a. Olvedi, Ulli: “Neue Zeit mit alten Fehlern”, v: Esotera, 3, 1988, str. 16ff. Oppenheim, Janet: The Other World. Spiritualism and Psychical Research in England 1850-1914, Cambridge 1985. Orbsen, Uwe-F.: “New Age in der Medizin. Ein Literaturüberblick über alternative Heilwesen”, v: Buch und Bibliothek, 39, 1987, str. 482-517. Peters, Ted: “Post-Modern Religion”, v: Up-Date. A Quarterly Journal of New Religious Movements, 8/1, 1984, str. 16-30. Pfister: “Kult”, v: E. Hoffmann-Krayer und H.Bächold-Staubli (Ur.), Handwörterbuch, Deutschen Aberglaubens, Berlin 1932/33. Raschke, Carl A.: The Interruption of Eternity. Modern Gnosticism and the Origins of Religious Consciousness, Chicago 1980. Reller, Horst (Ur.): Handbuch Religiose Gemeinschaften, Gütersloh 1978. Reisebrodt, Martin: “Fundamentalismus und »Modernisierung«. Zur Soziologie protestantisch-fundamentalistischer Bewegungen in den USA im 20. Jahrhundert”, v: M. Kodalle (Ur.), Gott und Politik. Über den Einfluss der Religion, Frankfurt a.M. 1988, str. 112-125. Ruppert, Hans Jürgen: New Age Endzeit oder Wendezeit, Wiesbaden 1985. Ruppert, Hans Jürgen: “New Age - Erlösung durch komisches Bewusstsein?” v: EZW-Texte, Information {t. 105, V/1988. Salmon, J. Warren: “Defining Health and Reorganizing Medicine”, v: isti (Ur.), Alternative Medicine, New York 1984, str. 252-288. Scheuh, Erwin K.: “Die heimatlose Religiosität”, v: Paulus Gordan (Ur.), Säkulare Welt und Reich Gottes, Graz 1988 (Exzerpt). Schorsch, Christof: Die New Age-Bewerung. Utopie und Mythos der Neuen Zeit. Eine Kritische Auseinandersetzung, Gütersloh 1988. Schütz, Alfred in Luckmann Thomas: Strukturen der Lebenswelt II, Frankfurt a.M. 1984. Schwarz, Hans: “Die elektronische Kirche als Ausdruck amerikanischer Religiosität”, v: M. Kodalle (Ur.), Gott und Politik. Über den Einfluss der Religion, Frankfurt a.M. 1988, str. 87-99. Scott, Gini G.: Cult and Countercult, Greenwood/Conn, 1980. Sebald, Hans: “Die Romantik des »New Age«. Der studentische Amgroff auf Wissenschaft, Objektivität und Realismus”, v: Hans Peter Durr (Ur.), Der Wissenschaftler und das Irrationale. Bd. 3, Frankfurt a.M. 1985, str. 215-237. Seelmann-Holzmann, Hannelore: Astrologie und Rationalitätsmuster, Frankfurt a.M. 1986. Seyfarth, Constans: “Religionssoziologische Aspekte der Wertwasdelsproblematik”, v: Loccumer Protokolle 8/1984 (Religion und gesellschaftlicher Wandel), str. 11-38. Snow, Loudell F.: “Mail Order Magic: The Commercial Exploitation of Folk Belief”, v: Journal of the Folklore Institute, 1979, str 44-73. Spretnak, Charlene: Die Grünen. Nicht links, nicht rechts, sondern vorne, München 1985. 104 M I R S T E B O J, N O V A D O B A Nevidna nova doba Stark, Rodney in William Sims Bainbridge: The Future of Religion, Secularization, Revival and Cult Formation, Berkeley 1985. Staude, John R.: “Alientated Youth and the Cult of the Occult”, v: M. L. Medley und J. E. Conyers (Ur.), Sociology of the Seventies. A Contemporary Perspective, New York 1972, str. 86-95. Stenger, Horst: “Der »okkulte« Alltag. Beschreibungen und wissenssoziologische Deutungen des »New Age«”, v: Zeitschrift für Soziologie, 2, 1989, str. 119-135.. Tiryakian, Edward A.: “Towards a Sociology of the Esoteric Culture”, v: isti (Ur.), On the Margins of the Visible. Sociology, the Esoteric and the Occult, New York 1974, str. 257-280.. Troeltsch, Ernst: Die Soziallehren der christlichen Kirchen und Gruppen, Aalen 1965 (2. izdaja.). Truzzi, Marcello: “Definitions and Dimensions of the Occult: Towards a Sociological Perspective”, v: Journal of Popular Culture, 5, 1972a, str. 635-646. Truzzi, Marcello: “The Occult Revival as Popular Culture: Some Random Observations on the Nouveau Witch”, v: Sociological Quarterly, 13, 1972b, str. 16-36. Truzzi, Marcello: “Towards a Sociology of Modern Witchcraft”, v: J. L. Zaretsky und M. P. Leone (Ur.), Religious Movements in Contemporary America, Princeton/N.J. 1974, str. 628-645. Usarsk, Frank: Die Stigmatisierung Neuer Spiritueller Bewegungen in der Bundesrepublik Deutschland, Köln/Wien 1988. Wallis, Roy: “Ideology, Authority and the Development of Cultic Movements”, v: Social Research, 41/2, 1974. Wallis, Roy: The Road to Total Freedom. A Sociological Analysis of Scientology, London 1976. Wallis, Roy: The Elementary Forms of the New Religious Life, London 1984. Wallis, Roy: “Betwixt Therapy and Salvation: The Changing Form of the Human Potential Movement”, v: F. K. Jares (Ur.), Sickness and Sectarianism, Aldershot 1985, str. 23-51. Wallis, Roy: “New Religions and the Potential for World-Re-Enchantment: Religion as a Way of Life, Preference and Commodity”, v: CISR, 1988, str. 87-98. Wassner, Rainer: “Von der Magie zur Psychotherapie. Überlegungen zum Verhältnis zweier Gestalten”, v: Österreichische Zeitschrift für Soziologie, 3, 1985, str. 94-102. Webb, James: The Occult Underground, La Salle/III. 1974. Zinser, Hartmut: “Ekstase und Entfremdung. Zur Analyse neuerer ekstatischer Kultveranstaltungen”, v: isti (Ur.), Religionswissenschaft. Eine Einführung, Berlin 1988, str. 274-284. M I R S T E B O J, N O V A D O B A 105 Samo [krbec [amanova vrnitev “History is the nightmare from wich I am trying to awaken,” pravi Stephen Dedalus. Zgodovina je nekaj, pred ~imer se umikamo v sanje, ki so eshatolo{ke, brez~asne in zunaj zgodovine. Joseph Campbell v zbirki esejev Miti, sanje in religija primerja nadrealisti~ne in kaoti~ne prizore sodobne kulture z vro~i~nimi halucinacijami, ki te~ejo skozi zavest umirajo~ega. Bardo. Na nek na~in je dvajseto stoletje samoreflektiven pogled ~love{ke zgodovine, ki te~e v mno`i~ni zavesti umirajo~e kulture. Na~in, kako furiozno publiciramo vsak obskuren religiozen ali druga~en tekst, ter vsa ta parada lam, gej{, svamijev, ri{ijev, u~iteljev vseh barv z vseh koncev sveta predstavljata pobesnelo prizadevanje prepre~iti smrt na{e linearne kulture. Vendar zgodovina ni edina zabava v mestu. Ljudje so ljudje vsaj sto petdeset tiso~ let. To je petinsedemdesetkrat ve~ kot linearni mar{ ~love{ke zgodovine, ~e jo merimo od Kristusovega rojstva. Kaj so ves ta ~as po~eli ljudje, ko so `iveli zunaj zgodovine? @iveli so v domi{ljiji. Sedaj gledamo vra~anje te ogromne, linearnosti izmikajo~e se domene. Dogajata se vzpon in {irjenje bo`anske imaginacije, ki ju je napovedal `e William Blake (Marriage of Heaven and Hell). Smer, v katero se gibljemo, je o`ivljanje arhai~ne eksistence v vseh njenih oblikah: {amanizma, raz{irjeni dru`ini, uporabi psihadelikov itd. Konec zgodovine ne pomeni zapustitve realnosti in potopitve v sanje; prej zbrisanje jasnih mej med realnostjo in sanjami. Ko omogo~imo nezavednemu, potla~enemu, podobam in kulturnim artefak-tom spregovoriti v njim lastnem jeziku, zadobijo lastnosti sanj. Na neki na~in je vsa kultura sanje. Ko se ozremo naokrog, na{e o~i ne po~ivajo na morfolo{kih formah, zna~ilnih za naravo. Nasprotno, ugledajo materijo, na kateri so pustile pe~at ideje. To je dejansko kultura: invokacija prej{njih abstrakcij ~love{ke domi{ljije, vtisnjenih v zunanji svet. Disneyland ali pala~a ZN, parlament ali poroka, ali kaka druga struktura moderne dru‘be se je najprej porodila kot ideja v ~love{kih glavah. Pojav virtualne realnosti pomeni razvoj tehnologije, ki vsakemu poka‘e, kaj se dogaja v njegovi glavi. Tehnologija, ki je vhod v kolektivno sanjanje. Odmik v notranji svet se dogaja ‘e vse dvajseto stoletje. Vse stoletje je kot tista ‘ivosrebrna reka, ki te~e med budnostjo in spanjem, ~rta med jinom in jangom. Za~elo se je s Freudom in Jungom, z odkritjem, da imamo nezavedno, kar pomeni, da realnost ni samo povr{inski videz. Pod gladino delujejo vse vrste gonov in povezav. Nadrealisti in dadaisti so vzeli tehnike zgodnje psihoanalize, besedne asociacije in analizo sanj ter z njimi ustvarili umetnost. Freud in Jung sta omogo~ila tak{en na~in razmi{ljanja. Nadrealizem je stvari prenesel naprej v svet ogla{evanja, oblikovanja, mode in zabave. Kulturo je osvobodil linearnosti kot edine poti ustvarjalnosti. MIR S TEBOJ, NOVA DOBA 107 Samo [krbec Vzpon medijev skozi vse dvajseto stoletje pomeni radikalen in pospe{en odmik, stran od... imenujte to kakorkoli ...zdravega razuma tukaj in zdaj ali materialnega sveta. Moderni mediji so eden izmed na~inov o‘ivljanja arhai~nega. Ko brez{tevilni kanali avdio in video zabave vstopajo v na{e domove, z njimi vstopamo v dimenzijo sanj. Programi, ki jih izbiramo, so sanjske pokrajine, ki smo jih izbrali, da vanje vstopamo in v njih prebivamo. Vsi mediji, eksperimentalna umetnost, modne smernice in glasba omogo~ajo ~love{ko imaginacijo. Natisnjene, linearno dominantne metafore zamenjujejo bolj izmikajo~i se, nedolo~ljivi, spreminjajo~i se mediji, v smeri katerih se razvija dru‘ba. Samo hitrost, s katero ta prehod poteka, nam prikriva pravo naravo in spremembo stvari. Zgodovina pa ‘ivi kot nekak{en odziv, imunski refleks na domnevno potencialno nevarnost, na privid. Toda ko se refleks izrazi in se privid raztopi, tedaj se lahko odu~imo slabih navad, akumuliranih v zgodovinski avanturi. Odu~iti pa se moramo marsi~esa: mo{ke dominantnosti, urbanizacije, slepega zana{anja na visoko tehnologijo itd. Vzeti zalet za preskok. ^love{ka zgodovina je ravno to, korak nazaj za preskok na vi{jo raven v obratu spirale. ^e ljudje imamo usodo, je to, da postanemo skrbniki in vrtnarji tega planeta, da ga ohranimo in slavimo. A da bi zares postali za{~itniki planeta, potrebujemo tehnologijo za vstop navznoter. Proces te~e. Ne dogaja se ~ez no~. Zagon zgodovine je sedem ali osem tiso~ let v nara{~anju. Bojne ladije na sipini pa ne obrne{ kar tako. Toda znaki so vsepovsod: Zemlja in ljudje resni~no ho~ejo pre‘iveti in uspevati. Zgodovina ni ve~ prava strategija za dosego tega in se zato po~asi vra~a v {amanske sanje, v simbiozo z velikim vzorcem narave. Zgodovino lahko primerjamo s {amanskim potovanjem za re{itev ogro‘ene du{e. Dojeli smo pojem du{e sveta in njene ogro‘enosti - zna{li smo se v sredi{~u mandale {amanskega izziva. Cilj je lahko samo vrnitev k arhai~nemu na~in ‘ivljenja: prostovoljna preprostost, majhen vpliv na okolje, prenehanje zastrupljanja itd. In potem... bomo vstopili v sanje z orodji, nujnimi, da ohranimo planet in ‘ivljenje na njem. Sanjanje kot model in cilj, kjer bi radi bili, je izredno mo~no. Materialna kultura v svetu avstralskih domorodcev prakti~no ne obstaja, vendar je njihov notranji svet izjemno bogat. Me{anica mitov in zgodb, ki jih prisotnost psihadelikov, uporaba halucinogenih rastlin napravi neposredne in prepri~ljive. Z jedenjem “mesa bogov” se sakralno vedno znova vra~a, raztopi se prisila materialnega in odpre se univerzum, ki ga oblikujejo slutnje, ideje, pri~akovanja, upanja. Vedno znova za`ivi ritem sinergi~nega tkiva med ljudmi in Zemljo. Psihadeli~na izku{nja ne poka`e samo potla~enih strahov in `elja, temve~ vodi v komunikativen odnos z Gaio. Njen um je nekaj resni~nega in stanje nepovezanosti z njim lahko imenujemo ~love{ka zgodovina. Od tod je zgodovina tak{en stroj za produciranje nevroz. Pri temelju smo bili odrezani od reda stvari, pomena `ivljenja, ki biva v odnosu, skrbi in pozornosti med nami in Gaio. Jung je to imenoval kolektivno nezavedno, a je veliko ve~ kot samo na{i miti, upi ali strahovi. Je pre`emajo~a inteligenca, ki je nekako zrasla iz kolektivnega `ivljenja na tej Zemlji. Kar {amanski preporod ali vrnitev h Gai ali konec zgodovine dejansko pomeni, je razgraditev freneti~nega poudarjanja materialne kulture ter ponovno odkritje pravega zadovoljstva in magi~nega bogastva, {aman-sko opolnomo~ene ~love{ke imaginacije. Negujmo svoje sanje. 108 M I R S T E B O J, N O V A D O B A California über alles* Let my inspiration flow in token rhyme suggesting rhytm that will not forsake me till my tale is told and done. While the fire lights aglow, strange shadows from the flame will grow till things we’ve never seen, seem familiar. (Grateful Dead, Terrapin Station, 1977) Za za~etek1 ^e je bralcu iz srednje {ole ostalo kaj mate-mati~nega znanja, se bo najbr‘ spomnil tudi splo-{nih formul za re{evanje kvadratnih ena~b. Sicer pa so zanje vedeli ‘e stari Babilonci. Do podobnih formul za ena~be tretje in ~etrte stopnje so se dokopali italijanski renesan~niki v 16. stoletju. Tem so bila zelo pri srcu izzivanja na pravcate dvoboje, ~e{ mar ti zna{ re{iti to ena~bo. Tudi neprekosljivo mojstrstvo v tovrstnih dvobojih pa u~itelju matematike Tar-tagliu ni pomagalo, ko mu je pretkani Cardano izmaknil formule za ena~be tretje stopnje. Seveda so se matematiki spravili tudi nad ena~be pete stopnje, pa so se po dolgih treh stoletjih brezuspe{nih poskusov morali sprijazniti z utemeljitvami Abela in Galoisa, da tako zanje kot za ena~be vi{je stopnje formul preprosto ni. Razloge, zakaj se stvar zalomi prav pri {tevilu 5, bomo seveda zamol~ali in raje pogledali nekatere usodne analogije zunaj matematike. Tezo, da je prav 5 prvo {tevilo, ki ni vgrajeno v temelje na{e civilizacije, ampak nekako lebdi zgolj nekje na njenem obrobju, utemeljimo na tem mestu z naslednjim premislekom. * To sicer ni moj izmislek, niti kak{na izpeljanka pruskega bojnega klica, pa~ pa naslov komada kalifornijske punk skupine Dead Kennedies z za~etka osemdesetih let. 1 Spis temelji na mojih ve~kratnih dalj{ih obiskih v Ameriki -pri ~emer z Ameriko vselej mislim prav Zdru‘ene dr‘ave - med leti 1980 in 1992 ter {e posebej na {tirih letih ‘ivljenja in dela tam v obdobju 1984/88 ter na zadnjem polletnem sre~anju z Ameriko, od koder sem se vrnil marca letos in na zadnjem kraj{em stiku z ameri{ko zahodno obalo oktobra in novembra letos. ^e se je moja prva izku{nja z Ameriko za~ela na vzhodni obali in se za leto dni zaustavila na srednjem vzhodu, vse moje nadaljnje ‘ivljenje tam pa je vezano na Kalifornijo, bolj natan~no na Santa Cruz, univerzitetno mesto na pacifi{ki obali, ju‘no od San Francisca. Zorni kot mojega pogleda na Ameriko je zato zelo zelo kalifornijsko nagnjen. M I R S T E B O J, N O V A D O B A 109 Dragan Maru{i~ Celotna zahodna kultura z vsemi spremlja-jo~imi religioznimi in filozofskimi ogrodji je pravzaprav zasnovana na {tevilih 1, 2, 3 in 4, pri ~emer je slednje vselej izpeljano iz {tevila 2. Najprej {tevilo 1 kot princip individualnosti, ki izra‘a abstrakcijo posameznika, nato {tevilo 2 kot princip dualnosti, ki je metafora za komunikacijo dveh posameznikov (pa naj gre za nasprotnost ali komplementarnost), in kon~no {e {tevilo 3 kot princip triade, ki predstavlja temeljni gibalni tristopenjski krog - tukaj mu bomo rekli krog restrikcije/ekstenzije/simetrije. Temeljna zna~ilnost vsakega ‘ivega organizma od najmanj{e bakterije do kompleksne ~love{ke dru‘be je namre~ dinami~nost njegove narave. Ta se ka‘e v zmo‘nosti samoohranjanja - aktu restrikci-je - in hkrati v zmo‘nosti samopreseganja - aktu ek-stenzije. Kljub notranjim in zunanjim izzivom, ki narekujejo nenehno spreminjanje in prilagajanje, organizem ohranja zanj zna~ilno strukturo. Deluje torej v stanju dinami~ne stabilnosti. To pulziranje med restrikcijo in ekstenzijo dolo~a obseg simetrije, mere ‘ivosti organizma. ^e nadaljujemo, je {tevilu 4 prirejen princip vselej izpeljan z dvakratno uporabo principa dualnosti in je zato redundanten. In {tevilo 5? To in {e kak{no drugo, na primer {tevilo 7, je sicer mogo~e zaslediti v umetnosti in v nekaterih okultnih sistemih (pentatonski lestvici, sistemih petih elementov zemlja/voda/ogenj/zrak/eter, na sedmih nebesnih telesih utemeljenih starih astrolo-{kih sistemih pa iz njih izpeljanem sedemdnevnem tednu itd.). Toda pomen okultizma je slej ko prej ‘e po definiciji marginalen - in prav je tako - , naboj umetni{kih praks pa kljub subverzivnosti od oblasti vselej ve{~e zmeh~an. ^e opazovanje neke kompleksne dru‘be -in Amerika to gotovo je - temelji zgolj na uporabi spoznavnih sistemov, izpeljanih iz zahodne racionalne misli, bo slika sicer koherentna, tako kot so povsem jasne formule za re{evanje ena~b najve~ ~e-trte stopnje, zakrila pa bo vrsto posami~nosti, ki odlo~ilno vplivajo na kompleksnost dru‘be. Njihov opis je mo‘en z ad hoc prijemi iz razli~nih zvrsti umetnosti in okultizma. Pa tudi matematike, a morda v neki daljni prihodnosti. Zato se opisa ameri{ke dru‘be lotevam tako, da sicer prika‘em nekaj za moj pogled klju~nih manifestacij principov individualnosti, dualnosti in triade, vzporedno temu pa po-sku{am odstreti tudi nekatere skrivnosti te dru‘be, ki jih ti principi ne dose‘ejo.2 O Indijancih ali osnovni konflikt ameri{ke dru‘ be Prvo leto svojega slu‘bovanja v Ameriki sem sredi osemdesetih let pre‘ivel na University of Minnesota v Duluthu, menda tamkaj{njem najhladnej-{em univerzitetnem mestu. Univerzitetni kampus je zaradi polarnih temperatur v mesecih ob~utno predolge zime zgrajen tako, da se je po podzemnih hodnikih mogo~e premikati znotraj celotne univerze. Iz tistih dolgih hodnikov se mi v spominu {e vedno ri{ejo sre~anja s {tudenti Indijanci skupaj s spremljajo~imi ob~utki radosti in bole~ine. Radosti ob pogledu na razli~nost njihovih obrazov in o~i, ki so obetali prvo resni~no druga~nost v more~i uniformiranosti ameri{kega ‘ivljenja. Bole~ine ob zvenu njihovega glasu, ki je bil le tipi~na ameri{ka razli~ica angle{~ine. Obrazi, tr{i in oto‘nej{i - kot bi hoteli in vedeli, kako lahko iz zemlje na~rpajo ve~ energije kot beli ljudje -, so resda sevali stare modrosti, a tudi silno nemo~, zna~ilno za ljudi, zlite z naravnim okoljem, ko spoznajo, da jim navali agresivnih tujcev prina{ajo po~asno a zanesljivo smrt. Saj ~lovek najbr‘ {e nekako prenese misel na pretrgane korenine v tuji zemlji; tam se pa~ posu{i ali pa na novo ukorenini. Biti pri~a po~asnemu umiranju lastnega ljudstva na doma~ih tleh pa mora navdati s frustrirajo~im ob~utkom popolne nemo~i v {e tak{ne modrosti zatopljeno du{o. Spomnim se tedaj tistih ljudi, ki so v Wisconsinu sredi 80. let nosili zna~ke z napisom “Save a dear - kill an Indian” v znak protesta proti starim sporazumom med lokalnimi Indijanci in ameri{ko vlado, ki je Indijancem dovoljevala neomejen lov na jelene. Ali pa prav razsvetljujo~ega pogovora reporterja nizozemske televizije z lastnico podjetja za promet z nepremi-~ninami, mlado gospo zna~ilno ameri{kih lastnosti; ki se na reporterjevo pripombo oziroma vpra{a-nje, ali ve, zakaj jim Indijanci pravijo “Yankee”, skomignila z rameni, ~e{ da ni nikoli razmi{ljala. Ker ste po njihovem tatovi, ji je pomagal novinar. Zakaj tatovi, zato, ker smo kapitalisti? Ne, ker ste jim vzeli zemljo in jih ob tem izigrali z goljufivimi pogodbami, kosi papirja, ki niso ni~ veljali. 2 Med bivanjem v Ameriki sem se v glavnem gibal v treh specifi~nih okoljih: na univerzi, med okultniki in znotraj pojava The Grateful Dead, spletenega okoli istoimenske kalifornijske glasbene skupine. Zato bo moj opis temu primerno obarvan. 110 M I R S T E B O J, N O V A D O B A “California über alles” Ali ni tedaj primerne nekaj avtorefleksije ob vseh teh praznovanjih petstoletnice “odkritja” Amerike? Med vsem drugim namre~ zahodna civilizacija ob tem, pa ~e ji je prav ali ne, praznuje tudi iztrebitev milijonov Indijancev. ^emu tedaj spreneveda-vo ~udenje nad vsemi grozodejstvi, ki jih ~love{tvo {e danes po~ne sebi in drugemu `ivljenju na Zemlji, ko pa je samo v prvih petdesetih letih evropskega naseljevanja civiliziranim konkvistadorjem z naravnost nedoumljivo doslednostjo uspelo zmanj{ati {tevilo Indijancev s 50 na 5 milijonov. Za ~loveka, prav zaradi nezmo`nosti jasne opredelitve do zlo~inov v svoji preteklosti, tudi prihodnost ne more biti ni~ drugega kot ponavljanje preteklosti. Sedanjost pa tako govori sama zase. Indijance so torej skoraj iztrebili, prav gotovo pa popolnoma marginalizirali. A vseeno njihovega duha niso mogli uni~iti, dvomim, da ga kdaj sploh bodo. Tako Amerika ostaja tista ~udna me{a-nica prav tega {e ‘ivega duha Indijancev v nepregledni mno‘ici teles, belih, rde~ih ali kakr{nihkoli ‘e, in pa grabe‘ljivih rok vseh tistih, ki v Ameriko ne nehajo prihajati, iztiskajo~ iz vsega, kar jim pride pod te roke, zase in samo zase kar najve~jo blaginjo. Ve-~ni konflikt torej med kustosi in konkvistadorji, konflikt, ki je najo~itnej{a ameri{ka manifestacija principa dualnosti in ki to dru‘bo zato {e kako deter minira. Z astrolo{ko metaforiko povedano, gre za nikoli re{en zaplet saturnovskega spo{tovanja do ~asa in prostora z jupitrovsko nepote{ljivo slo po raz{ir-janju in preseganju meja istega ~asa in prostora. Nikjer ga nisem tako mo~no za~util kot v Ameriki, kjer ob vsej brezobzirnosti do ‘ivljenja drugega kot v opomin ‘ivijo tudi tisti, ki se znajo naravnati na bogate vibracije okolja. Naravnost idealen ~as in kraj za soo~enje s svojima sencama Saturna in Jupitra je zatorej ta Amerika. O izobra‘ evanju Kmalu po prvem soo~enju z Ameriko in njenimi izobra‘evalnim sistemom sem se za~uden za~el spra{evati, kako to, da se ameri{ka tehnolo{ka nadvlada - vsaj tedaj je {lo za nadvlado - ni zrcalila tudi v bistveno kakovostnej{em izobra‘evalnem sistemu, kot ga imamo denimo pri nas, oziroma, ~e obrnem vpra{anje, kako to, da je kljub v povpre~ju ne preve~ ble{~e~emu izobra‘evalnemu sistemu Amerika {e vedno vodilna sila v svetu. Zdaj vem, da je odgovor kaj preprost. Tako kot 5 odstotkov svetovnega prebivalstva, ‘ive~ega v Ameriki, porabi tretjino svetovne energije in tako kot se je ameri{ki gospodarski vzpon sredi osemdesetih let financiral s tujim denarjem, tako se tudi dinamika ameri{ke dru‘be ohranja s stalnim prilivom priseljencev, tudi ali pa zlasti izobra‘encev. Za svoj na~in ‘ivljenja pa~ potrebuje mo~no entropi~na ameri{ka dru‘ba velik pretok energije (v naj{ir{em pomenu te besede), tako velik, kot ga sama nikakor ne zmore sproti ustvariti. Ali povedano {e malo bolj sofisticirano, s principom triade: obstoj ameri{ke dru‘be, {e ve~, njena propulzivnost - simetrija torej -, je mogo~ samo z nenehnim prilivom novih ljudi, ki vanjo prihajajo odsanjat ameri{ki sen. Ta sen - akt restrikcije - ima namre~ precej zvito lastnost, da bistveno mo~neje deluje na ljudi, ki {e niso imeli mo‘nosti sanjati ga. Pa se tako ‘e po dveh generacijah pri{leki pomeh-ku‘ijo (razen @idov seveda, vsem po trdo‘ivosti znanega naroda) in odprejo pot novim pri{lekom in novemu hrepenenju - aktu ekstenzije torej. V ilustracijo samo ta podatek: med vsemi podiplomskimi {tudenti na naravoslovnih in tehni{kih smereh ameri{kih univerz je manj kot polovica Ameri~anov.3 Jasno je torej, da brez tujih mo‘ganov Amerika ‘e dolgo ne zmore ve~. Pa saj ji tudi ni treba. Celotni {olski sistem je, vklju~no z dodiplom-skim izobra‘evanjem, v povpre~ju na kaj klavr ni ravni in, kar je najhuje, tako v nebo vpijo~e neenak, da lahko imate maturanta, ki ne zna pisati in brati, in maturanta, ki mu je namenjena strma pot navzgor na kateri od elitnih ameri{kih univerz. Vendar pa se na podiplomski ravni te stvari popolnoma zasu-~ejo in ameri{ke univerze nudijo izjemno kvaliteten podiplomski {tudij. Tako res ni ~udno, da sem dere-jo {tudentje z vsega sveta. Zelo preprosta, a sila u~in-kovita metoda: naj drugi opravijo vsa groba in dolgo~asna dela, mi pa bomo poskrbeli za kon~no obdelavo. Ob tem pa, kot pi{e Johnatan Kozol (1991), kopice otrok v d‘ungelskih razmerah os- 3 Sicer pa je med tujci kar precej {tudentov iz Slovenije. Ne vem ali kdo pri nas sploh ve za pravo {tevilo, za orientacijo pa naj povem, da je samo v Zdru‘enih dr‘avah Amerike in Kanadi na ra~unalni{ko-infor mativno mre‘o Rokpress - leta 1987 jo je vpeljal Rok Sosi~, podiplomski {tudent ra~unal-ni{tva na University of Utah - ,ki posreduje sve‘e novice iz Slovenije, priklju~enih vsaj 150 ljudi, ve~inoma podiplomskih {tudentov na severnoameri{kih univerzah. Ali odgovorni ljudje po ministrstvih vedo za ves ta potencial? M I R S T E B O J, N O V A D O B A 111 Dragan Maru{i~ novnih {ol nekaterih gospodarsko in socialno uni~enih mest ne le da ne morejo dobiti nikakr{ne izobrazbe, ampak v njih lahko najdejo samo veliko prezgodnjo smrt. V Ameriki so `al tudi mesta druga~na od ble{~e~ih ulic Los Angelesa, ki nam jih ve{~e projicirajo ameri{ke televizijske nadaljevanke. Denimo East St. Louis ob reki Mississippi v dr`avi Illinois, mesto z 98 odstotki ~rncev - oziroma Afri{kih Ame-ri~anov, kot se sedaj sprenevedajo “Evropski Ame-ri~ani” - brez otro{kih ambulant, a z najve~jo inci-denco astme med ameri{kimi otroki. Od leta 1987 je mesto brez komunalne slu`be in po smeteh se potikajo podgane “velike kot majhni psi” skupaj z mno`ico brezposelnih in la~nih ljudi. Tretjina dru`in `ivi z manj kot 7500 dolarji letno, tri ~etrtine je odvisnih od tak{ne ali druga~ne oblike socialne podpore. Edini neposreden stik z bli`njimi mesti, kjer `ivijo beli Ameri~ani, so odpadki, ki jih reka naplavlja iz tamkaj{njih tovarn. Ameri{ki Soweto, mu pravijo nekateri, odpad za nebelo populacijo Amerike. Povsem odve~ je pripomba, da najpomembnej{a dejavnost tamkaj{njih otrok ni {ola, ampak golo pre`i-vetje. Sre~ni so `e, ~e jim `ivljenje prihrani usodo tiste 11-letne deklice, ki je posiljena in pretepena do smrti oble`ala med kantami, polnimi nepobranih smeti. Vse to in {e kaj ve~ si lahko bralec prebere v `e omenjeni Kozolovi knjigi. Pa saj ni mogo~e re~i, da se ne trudijo. V nekatere vrtce eksperimentalno vpeljujejo ~isto zares-no umetnostno vzgojo in s tem razveseljujejo vse, ki menijo, da bi ta morala biti temeljni u~ni predmet. Ustanavljajo univerze z “mehkej{im” odnosom do okolja in alternativnimi programi, v katerih se kompetitivnost zamenjuje s kooperativnostjo. To resni~no vna{a spremembe v zavesti ljudi, ki tam {tudirajo, tistih, ki tam predavajo, in celo onih, ki v takem okolju `ivijo. A vse to je vendarle tako malo. Koliko zale`e, ko na drugo stran tehtnice postavimo vse tiste obraze pogre{anih otrok, ki nemo zrejo s kartonov in so najverjetneje `alostno kon~ali na dvori{~u kak{ne izdelovalnice pornografskih filmov. In koliko zale`ejo vsi vrtci in univerze skupaj, ko si iz o~i v o~i z njimi stojijo dolge vrste brezposelnih veteranov Pu{~avskega viharja moledujo~e prose~ za kakr{nokoli delo za malo hrane. Ne pre-ve~, ali skoraj ni~, {e posebej, ko medrasni spopadi starih in novih pri{lekov sklenejo krog na za~etni to~ki temeljnega konflikta med varuhi zemlje in njenimi zavojevalci. Le da prvih, tistih z “rde~o ko- `o”, ni ve~ v igri, za to, da bi jo imeli v posesti, se prerivajo samo {e razli~ne horde belih, ~rnih in rumenih osvajalcev. O komunikaciji Ali so morda vse te abruptne manifestacije nesre~ne dualnosti ameri{ke dru‘be zvezane z izrazitim in za mnoge Evropejce pretiranim poudarjanjem principa individualnosti? ^eprav znamo nekatere iz tega izvirajo~e udobnosti prav lepo ceniti. Poskusite pri nas opraviti kak{no ban~no transakcijo, recimo pla~ati iz tujine. Za vratom boste ~utili nadle‘no sapo nestrpnih ljudi, ki bodo v tistih nekaj minutah zvedeli zvrhano mero podrobnosti o re~eh, ki naj bi spadale v va{e zasebno ‘ivljenje. V Ameriki vas pri podobnem opravilu ne bo prav nih~e motil, saj bodo druge stranke medtem disciplinirano stale meter ali dva za vami, za tisto zna~ilno ~rto, navadno rumene barve. In to samo zato, ker je individualnost v Ameriki nadvse va‘na ‘ivljenj-ska kategorija, iskanje osebne izpolnitve pa za Ame-ri~ane najpomembnej{i opravek v ‘ivljenju. Neposredno s tem je povezana - ne vem sicer, ali kot vzrok ali kot posledica - bistveno manj{a avtoritarnost ameri{ke dru‘be. V primerjavi s slovensko ali pa kar katerokoli evropsko dr‘avo seveda. Morda zato, ker je Evropa prenaseljen in vase stisnjen, v svoje pretekle travme obrnjen in ujet, z neobvladljivo raznovrstnostjo prepreden kontinent, vodljiv samo s hiperorganiziranostjo vpra{ljive u~inkovi-tosti, Amerika pa prakti~no {e vedno brezmejno velika celina brez zgodovinskega spomina - pri{leki so lastnega pustili onstran oceana, doma~inom je izra‘anje njihovega omejeno na folklorno atrakcijo - naseljena z vsakovrstnimi avanturisti, ki jih notranje sile nikoli ne pustijo po~ivati, pa se zato histeri~no obra~a v prihodnost in v mrzli~no iskanje osebne sre~e. Saj zato so se vsa ta newageovska gibanja osebnostne rasti, ki so iz{la iz hipijevskih {estdesetih let, tako dobro prijela prav v Ameriki. Danes niso ve~ va‘ne nobene velike resnice, {e manj teorije zguljenih mislecev o morebitnih poteh do tak{nih resnic. Tisti poslednji kriterij so zgolj trenutki, ko si posameznik - ker postane telo premajhno du{i -mora priznati, da je sre~en. Kolikokrat na dan pa si kak Slovenec ali kaka Slovenka re~eta: Danes sem pa sre~en/sre~na. In kolikokrat se na drugi strani oceana sli{i: Wow, I’m so happy today! In koliko- 112 M I R S T E B O J, N O V A D O B A “California über alles” krat nam kdo iskreno za‘eli: Enjoy it! Tudi zato Ameri~ani radi povpra{ujejo Evropejce, kaj si o njih mislijo. In odgovor “Nice but somewhat naive” niti najmanj ne zmoti njihovega miru. Amerika je resda velika celina, diha pa veliko bolj globoko in polno kot Slovenija majhnih dimenzij. V povpre~ju je za Slovenca Murska Sobota bolj oddaljena od Kopra in predvsem te‘e dosegljiva kot za Ameri~ana iz San Francisca denimo New York. Za majhen denar se vsede v letalo in je tam spo~it prej kot v petih urah. Pa {e tega mu ni treba storiti. V San Franciscu preprosto sede za terminal in v nekaj sekundah se `e lahko pogovarja z nekom v New Yorku. ^e je miselna povezanost ameri{ke vzhodne in zahodne obale zato neizpodbitno dejstvo, ostajata slovenski vzhod in zahod {e kako nepovezana. In ker se je ministrstvo za znanost, raje kot za slovensko ra~unalni{ko omre`je odlo~ilo za nakup superra~unalnika, bo {e nekaj ~asa tako. In ko smo ‘e pri komunikativnosti, gotovo ste ‘e morali opaziti, da malokateri slovenski javni delavec, pa naj bo politik, direktor podjetja ali univerzitetni profesor, v govorn(i{k)ih sposobnostih dosega raven svojih kolegov v tujini. Ali ~e smem biti vsaj malo nesramen: ne dosega niti ravni kak{ne italijanske branjevke ali ameri{kega brezdomca, ljudi z robov dru‘benega ‘ivljenja torej. Astrologi zelo hitro poi{~ejo razlago za to. Pore~ejo, da so Ameri-~ani in Italijani pod varstvom Dvoj~kov in z njimi se v komunikaciji Slovenci pod skrbnim varstvom Device pa~ ne morejo meriti. Naj bo to res ali ne, ena od stvari, ki so se me ob prvem soo~enju z Ameriko najbolj dotaknile, je bila prav njihova neposrednost v komunikaciji. Pozdravljanje tujcev na ulici, prijazni in veseli vozniki lokalnih avtobusov, ki so vsakemu vo{~ili dober dan in ga povpra{ali po po~utju, pa spro{~eni pogovori s ~akajo~imi v vrsti pred blagajno supermarketov. Same re~i, ki se v Evropi na istem mestu vse naenkrat preprosto ne dogajajo. Premi{ljujem zato, kako potrebno bi bilo v Sloveniji, kar z dekretom izobra`evalnega ministrstva, ~e ne gre druga~e, v {ole vpeljati predmet, recimo Odprta komunikacija, kjer bi se otrokom do-pu{~alo povsem svobodno in nezavrto izra`anje njihovih razmi{ljanj in ~utenj. Brez ocen seveda, najbr` tega ni potrebno posebej poudariti. V zadnjih ~asih sicer poslu{amo, kako da je Slovenija varna in odprta. Morda, nikakor pa to ne velja za njene prebivalce. V matematiki obstaja vsaj za matematike zanimiva trditev o krogu in ravnini z dodano neskon- ~no to~ko. Oba dela, ki ju krog izre‘e iz ravnine, sta ekvivalentna, pravi v poljudnem jeziku trditev. Zunanjost se sicer zdi ob{irnej{a, neskon~na, toda vsaka to~ka v tej zunanjosti ima svoj ekvivalent v neki to~ki notranjosti in je zato ni prav ni~ ve~ kot le navidezno omejene notranjosti. Spro{~ena, neposredna komunikacija je tedaj zavedanje te istosti, saj zunanjost prepoznava kot zrcalno sliko notranjosti. Pogovor z drugim je potem hkrati tudi pogovor s samim seboj in zrenje vase navr‘e obilo mo‘nosti za interpretacijo sveta, v katerem ‘ivimo. Namesto nemo~nega {irjenja rok navzven proti tisti neoprijemljivi neskon~ni to~ki, ki jo ljudje tako radi istovetijo z Bogom, bo pogovor s sredi{~em kroga pokazal avtenti~no individualno sliko Boga. To pa je eden od na~inov zadovoljevanja ameri{ke potrebe po sre~i in komunikaciji. Tudi zato so si v tistih kalifornijskih laboratorijih, od koder vedno pride kaj novega, izmislili tako ~isto posebno mamilo, ectasy popularno imenovano. Nanj prisegajo mnogi kvalificirani in nekvalificirani terapevti, izobra‘eni v klasi~nih miselnih paradigmah, pa tisti, ki se raje dr‘ijo aksiomov new agea. In ga dajejo klientom in pacientom z najrazli~nej{imi te‘avami, kot radi re~ejo, pretrgane komunikacije s samim seboj. Kot soma v Krasnem novem svetu Aldousa Huxleya. @al ga, kot vedno v takih primerih ne dobijo tisti, ki so ga najbolj potrebni. Na primer kak{ni politiki. Tudi pri nas. In zato Ameri~ani tako radi hodijo na terapije vseh vrst. Od najbolj klasi~nih obiskov pri osebnem psihiatru do skupinskih in individualnih sre-~anj bolj neortodoksne narave. V tem pa je skupna njihova mo~no izra‘ena ‘elja po tem, da v sebi in o sebi odkrijejo nekaj novega. Tisto nekaj je vselej ‘elja po razre{itvi notranjih travm in vedno tudi delitev izkustev z drugimi v skupini. Ni~ nenavadnega pravzaprav. Tudi pri nas imamo zelo dodelane tovrstne terapevtske mehanizme. Le da je na{a slika natan-~en negativ njihove. Velikodu{no omogo~amo javne brezpla~ne terapije in pri njih, ~e ‘elimo ali ne, sodelujemo. V mislih imam vse vrste sestankov, omizja in podobne tribune, kjer sodelujo~i ubese-dujejo svoje travme. Za to so celo pla~ani, mi pa jih moramo poslu{ati. Hkrati njihove katarze nikoli ne do~akamo, svoje vozle pridno ve‘ejo iz sestanka v sestanek. Zelo pomembna postaja na poti do osebne sre~e je za Ameri~ana kar najhitreje raz~i{~en odnos do star{ev, predvsem matere. Povpre~nim ev- M I R S T E B O J, N O V A D O B A 113 Dragan Maru{i~ ropskim o~em se sicer vse skupaj ka‘e kot svojevrstna obsedenost, saj je v celinski Evropi kult matere pa~ nekaj, kar si ve~ina ljudi z bolj ali manj lahkim srcem vzame v nahrbtnik. V Ameriki ostaja ~imprej-{nja redefinicija odnosa med materjo in otroki - ko tr‘nici, nemogo~e sre~ati suveren izraz nezavrte ‘enske energije. Povsod drugod, pa naj bo to v administraciji ali med {tudentkami kak{nega zna~ilno ‘enskega {tudija, je ta energija po mo{ko kontrolirana. In zato samo potla~en izraz tiste zna~ilno mo-{ke energije nogometnega stadiona, pivnice ali pa zelo pomembne seje kak{ne politi~ne stranke. To, da je svobodne vibracije ‘en-ske energije v Ameriki vsaj tu pa tam mogo~e zaslediti, utegne biti poleg ‘e omenjenega tudi posledica {estdesetih let. Tako kot so otroci cvetja svojevrsten prenos vojne naveli~anih genov vojakov, ki so se vrnili domov, so zdaj njihovi otroci izraz naveli~anosti nad v tistih letih pretiranim ~a{~enjem matere zemlje. In ko smo ‘e pri tistem obdobju, nekdaj kontroverzna osebnost svobodnih poskusov z LSD sredi {estdesetih let, biv{i harvardski profesor Timothy Leary je v osemdesetih letih veliko potoval po Ameriki in drugod po svetu ter med drugim razgla{al izum osebnega ra~unalnika za novo revolucijo in mo‘no re{itev ~love{tva. Kot se je sam izrazil: osebni ra-~unalnik je zavest raz{irjujo~a droga osemdesetih let. Nedvomno so PC potencialno osvobajajo~i, saj uporabniku omogo~ajo neodvisen dostop do informacij. Od tu do nepotrebnosti raznoraznih voditeljev pa je tedaj le {e korak. Ima pa ta razmislek majhno napako. Kolikim ljudem namre~ so te potencialne osvobajajo~e mo‘no-sti, ki jih ponuja PC, sploh dostopne. Tistim otrokom, o katerih pi-{e Johnatan Kozol (Kozol, 1991), gotovo ne. Slika 1 ti odrastejo, seveda - imperativ za svobodno ‘ivlje-nje v svetu odraslih. In morda tudi zato ni tako kot pri nas, kjer je, razen morda med branjevkami na In {e o najpomembnej{em Jeseni leta 1990 sem v Londonu teden dni pre‘ivel na koncertih kultne kalifornijske skupine 114 M I R S T E B O J, N O V A D O B A “California über alles” Grateful Dead, ki je bila tam kon~evala svojo evropsko turnejo. Ob opazovanju tiste trume ve~ tiso~ Ameri~anov, ki so za ves mesec prileteli v Evropo samo zato, da bi sledili tej svojevrstni reinkarnaciji trubadurjev in Indijancev, ni bilo potrebno veliko miselnega napora za ugotovitev, da bi bila najve~ja turisti~na nalo‘ba in najbolj{a promocija Slovenije v Ameriki prav organizacija koncerta skupine pri nas. Resda za toliko ljudi ustreznih hotelskih zmogljivosti nima noben kraj v Sloveniji, gotovo pa bi bila to edina mo‘nost, da pripeljemo v Slovenijo Ka-cinovih deset tiso~ ameri{kih turistov in pridemo na zemljevid sveta. Vsaj v ameri{kih o~eh. In to brez dragih promocijskih ministrovih potovanj po Ameriki. Ki, to bi ‘e moralo biti jasno vsem, niso in nikoli ne bodo obrodila nikakr{nega sadu. Sploh pa, ~e imajo razni slovenski emisarji {e vedno povsod po svetu velike te‘ave pri dopovedovanju sogovornikom, kje Slovenija pravzaprav je, kajti sam jih na koncertu Graetful Dead za lanskoletni haloween v Oaklandu ob zbiranju podpisov za priznanje neodvisnosti Slovenije nisem imel tako malo. ^e je res, kot trdijo nekateri, da pravzaprav ime izbere svojega nosilca, potem ime Graetful Dead, ki si ga je peterica glasbenikov nadela leta 1965, ne more biti nobeno naklju~je. Saj poznate tisto, med bolj in tudi manj prepri~animi okultniki priljubljeno metodo iskanja odgovora na kak{no zapleteno ‘ivljenjsko vpra{anje. Torej izbere se neka knjiga, ki nam je {e kar pri srcu, in se odpre kar tako na slepo sre~o, z mislijo na zastavljeno vpra{anje. Pa se izka‘e, da nam tista naklju~no odprta stran odkrije morebitne poti iz zapleta, v katerem smo se zna{li. Kot je mogo~e prebrati v (Greatful Dead, 1990), naj bi se ~lani skupine neko novembrsko popoldne leta 1965 zbrali zato, da bi zamenjali staro ime Warlocks, ki so ga delili {e z eno rock skupino. Pa so odprli Funk & Wagnallov slovar in iz meglice ~rkovanja se je izvilo samo dvoje besed: Grateful Dead. Navezovali sta se na legendo o hva-le‘nem mrtvecu - The Graetful Dead legend (Ge-rould, 1980) - ki jo poznajo malodane vse postegip-tovske kulture. Analiza mitolo{kih vsebin nekaterih balad in pravljic namre~ poka‘e, kako pogosto je vpletanje te legende, po kateri junak zgodbe navadno pride v neko mesto, kjer naleti na skupino ljudi, ki no~ejo pokopati ~loveka, ker pred smrtjo ni poravnal svojih nepla~anih dolgov. Junak s svojim zadnjim denarjem pla~a dolgove in tako poskrbi za pogreb nesre~ne‘a. Nato mesto zapusti in na nad- aljni poti sre~a neznanca, ki mu na razli~ne na~ine pomaga iz te‘av. Pred koncem zgodbe se skrivnostni neznanec razodene kot tisti, ki mu je junak omogo~il po{ten pogreb, kot hvale‘ni mrtvec torej. Ta preprosta, a univerzalna ideja govori torej o cikli~nosti ‘ivljenja in smrti, o njunem ravnovesju, o dajanju in sprejemanju, o ‘ivljenjski poti in o razli~nih na~inih potovanja po njej. Ima pa tudi svoj vizualni ekvivalent. Zraven 26. kvartine angle{ke verzije Rubijatov4 Omarja Hajama je vgraviran skelet, kronan z vencem vrtnic. Nedvomno cikel ‘ivlje-nje/ smrt /‘ivljenje. Iz te slike izvira odtlej nezamenljiv logo celotne scene Graetful Dead (glej Sliko 1). Scena pa je sila pisana in po sedemindvajsetih letih vsaj tako pri ‘ivljenju kot na svojem za~etku v viharnih {estdesetih letih. Predvsem pa ta scena sploh ni podobna dogajanjem v zvezi z drugimi skupinami, ki so si za svoj medij izbrale rock glasbo. Bolj spominja na odtrgane in nepretrgane zabave velike dru‘ine ali pa {e raje na ponavljajo~e se obrede v svoj svet odmaknjenega plemena. Nepogre{ljiv del scene so, seveda poleg samih glasbenikov, predvsem deadhed, ti idiosinkrati~ni privr‘enci njihove glasbe in sooblikovalci celotne filozofije Graetful Dead. Zaradi njih scena ne zadiha samo ob koncertih - plo{~ skupina tako skorajda ne izdaja -, ampak ‘ivi zelo dejavno ‘ivljenje tudi ves ~as med posameznimi koncerti. Ta cikli~ni celoletni obred se pri~ne (ali pa kon~a, odvisno od zornega kota) z novoletnimi koncerti nekje v okolici doma~ega San Francisca in nadaljuje s pribli‘no petdesetimi koncerti po~ez po Ameriki ter kdaj pa kdaj tudi zunaj nje. Kjerkoli se skupina pojavi, ji deadsi zvesto sledijo. Pa ~e je to Alaska, Egipt, Evropa ali pa morda zgolj vzhodna ameri{ka obala. V tiso~ih. Njihova taborjenja pred koncertnimi prizori{~i, ki {e najbolje izpri~ujejo ta sre~ni spoj duha trubadurjev in Indijancev, po barvitosti in medsebojni strpnosti morda presegajo samo {e vsakoletna sre~anja, imenovana Rainbow Tribe Gatherings, zbori vse tiste mno-‘ice razli~nih skupin in posameznikov, ki ho~ejo ‘iveti new age {e pred za~etkom novega tiso~letja. V ~asu do naslednjega koncerta si to urbano pleme deadsov kraj{a ~as z grmadenjem na tiso~e ur posnetkov preteklih koncertov - Graetful Dead 4 Oh come with old Khayyam, and leave the Wise To talk: one thing is certain, that life flies: One thing is certain, and the rest is Lies: The Flower that once has blown for ever dies. M I R S T E B O J, N O V A D O B A 115 Dragan Maru{i~ je edina skupina, ki snemanje dovoljuje kadarkoli, komurkoli in kjerkoli. In pa seveda s povsem vsakdanjim ‘ivljenjem - mimogrede, v njem je v povpre-~ju ve~ ljudi z visoko izobrazbo kot med regularno populacijo - kar med drugim pomeni tudi ukvarjanje s tie dye artom, od Indijancev prevzetim na~inom barvanja blaga, pri katerem se, z razli~nimi triki vezanja in pregibanja ter hkratnega barvanja blaga, dose‘e fantasti~en u~inek ‘ivobarvnih mavri~nih kombinacij vseh mogo~ih vzorcev (glej Sliki 2 in 3). Teh je poln sejemski prostor pred koncertno dvorano in polne so jih obleke na ljudeh v sami dvorani. Slika 2 Kjer sta ob vsej tej ‘ivopisno mavri~ni razli~nosti popolnoma odsotna alkohol in kakr{nokoli nasilje. Ozra~je je tam {e najbli‘je udejanjenju avtenti~nega Dionizovega mita, kot ga opisuje ameri{ki psiholog Robert A. Johnson (Johnson, 1987), ~igar razmi-{ljanja so, ~e prav razumem, v Ameriki trenutno zelo in. Za ~loveka, navajenega na{ih zapitih rockovskih koncertov, vse skupaj zares deluje kot dogajanje na drugem planetu. In potem se nujno vpra{a, kako to? Odgovor ni te‘ak in br‘kone ti~i v ‘e nekajkrat omenjeni filozofiji scene Graetful Dead. Poskusimo jo na tem mestu strniti v tri sicer nikjer zapisane aksiome: - prvi~, nesrame‘ljivo ~a{~enje ‘ivljenja kot misti~nega dogodka, ki lahko vzbuja samo iskreno ~udenje in veselje; - drugi~, ugotovitev, da je to veselje najlep{e deliti z drugimi ‘ivimi bitji, {e posebej, ~e imajo do ‘ivljenja vsaj pribli‘no podoben odnos; - in tretji~, zahvala planetu Zemlji, ki to ‘iv-ljenje fizi~no omogo~a. V tej lu~i postane veliko stvari jasnej{ih. Ob vsem ‘e povedanem tudi ekolo{ko obarvane dejavnosti, ki so morda dosegle vrhunec z vrsto dobrodelnih koncertov pred tremi leti v Madison Square Gardnu v New Yorku. Ves izkupi~ek - deadsi so dajali po 50 dolarjev namesto obi~ajnih 20 na ve~er - je pripadel kalifornijskim grassroots organizacijam Rainforest Action Network in Cultural Survival, katerih dejavnosti so osredoto~ene na ohranitev tropskih gozdov in vsega, kar je {e ‘ivega v njih. In prav zato je celoten pojav Graetful Dead kako skladen z vsemi tistimi dogajanji, ki se v zadnjem ~asu tako rado opisujejo z besedama new age. Tudi ~e pustimo vnemar golo ‘eljo po lep{i prihodnosti, ki je stalnica v ~lovekovi zgodovini, nam intenzivnost ~asa, v katerem ‘ivimo, daje slutiti, da ti dve besedi le ne opisujeta praznega hrepenenja. A preve~krat sem v tem sestavku ‘e uporabil izraz new age, da ga ne bi na tem mestu vsaj poskusil definirati. Nekako po dveh tirih gredo razmi-{ljanja o tem, kaj naj bi new age pravzaprav bil. Po mnenju nekaterih je to zgolj drugo ime za vse tisto, kar poimenujejo postmodernizem. Problem pa je, da s postmodernizmom ozna~ujejo slovo od nam znanega in urejenega sveta in ob tem nujno poraja-jo~ se strah pred {e ne povsem definiranim novim; zategadelj naj bi to novo obdobje opredeljevalo me-{anje vsega in vsakogar, kaos skratka. Po mnenju 116 M I R S T E B O J, N O V A D O B A “California über alles” drugih naj bi pri new ageu {lo za posebno substil-nost do vsega transcedentalnega, za porajanje neke nove kozmi~ne dojemljivosti menda. Prvi se motijo zato, ker ob kaoti~nosti vmesnega obdobja ne morejo doumeti, da mu sledi red, pa naj se nam ta iz zornega kota minevajo~ega ~asa ka‘e {e tako urejen. Drugi zato, ker nobena kozmi-~na dojemljivost, naj bo {e tako nova, intenzivna in globoka, ne more biti smisel ‘ivljenja na Zemlji, lahko je le njegovo dopolnilo. Vse se bo tedaj nedvomno dogajalo na trdnih tleh. In se je tam tudi za~elo, ~e ne prej, potem s tisto neporabljeno energijo ob koncu vietnamske vojne, ki se je tam v Ameriki raz-pr{ila v mno‘ico dejavnosti. Nadvse raznolikih po obliki in vsebini, a s skupnim iskanjem tistega posebnega prostora majhnih osebnih sre~, katerega odkritje {ele omogo~i osebno reafirmacijo in osvobojeno komunikacijo z drugimi. Ravno to iskanje notranje duhovne svobode botruje poplavi vseh vrst duhovnih praks vzhodnega in zahodnega izvora. Tudi pri nas, zlasti zdaj, ko je ~as temu tako naklonjen, po emancipaciji celotne skupnosti na prostoru Slovenije. Lahko bi rekli, da ta ~as bolj kot drugi ve, da je za medsebojno komunikacijo dveh posameznikov potrebno najprej spo{tovanje medsebojnih razlik, kajti tako se potrjujeta kot razlo~ljiva in-dividuuma, in {ele nato iskanje podobnosti za os-mislitev sobivanja in utrjevanje ob~utka pripadnosti. Notranja svoboda, ki omogo~a neobremenjeno komunikacijo z drugimi, torej. To pa je najbr‘ edini smisel na{ih zemeljskih inkarnacij. Vse doslej povedano nakazuje tudi razloge odpora cerkvene oligarhije do pojavov new agea. Ta namre~ brez zadr‘kov sega v doslej samo njen prostor transcedentalnega. Velika raznolikost, ki jo vsaka oblast dopu{~a v prostoru vidnega zunanjega sveta, bognedaj, da bi se prenesla v tisti nevidni svet notranjega ‘ivljenja vsakega posameznika. Kontrole in manipulacije oblasti razli~nost zunanjega sveta ne ogro‘a, {e kako subverzivna pa je vsaj potencialno osvobajajo~a mo~ razli~nosti notranjega sveta. Pogled na new age iz astrolo{kega zornega kota pa bo razkril, da se vse skriva v prehodu iz dveh tiso~letij obskurnega in zlasti zmedenega ~asa Rib v prav tako dolgo obdobje Vodnarja - baje svobodomiselnega humanista. In ker se vse, kar je s tem povezano, su~e okoli nespornega vladarja Urana, tega nenavadnega povezovalca prastarega in ultra-novega, tistih pozabljenih modrosti ‘e davno pre- tekle zgodovine in {e ne prav dobro razumljene moderne znanosti, ni odve~ misel, da se nam obetajo prav bizarni ~asi spajanja preteklosti in prihodnosti. V katerih bo vsak dobil svojo dolgo iskano lekcijo. To pa bi lahko vedeli, ~e bi znali slediti starim, doslej vse prenerodno interpretiranim prerokbam. Kdor se spomni tiste viharne jeseni 1989, ko je bil v Sloveniji narejen prvi formalni korak preloma z Jugoslavijo, v Vzhodni Evropi so kot domine padale komunisti~ne oblasti, v Ameriki, no bolj natan~no v Kaliforniji, pa so se temeljito zatresla tla, bo vedel tudi, da vsega tega nih~e ni znal prav predvideti. Pravzaprav skoraj nih~e oziroma vsaj tisti ne, ki so za tak{na predvidevanja pla~ani. Njihova zrenja v prihodnost, obremenjena z aksiomi poslavljajo~e se dobe, ne prese‘ejo ravni klavrnih eksperimentiranj. In kar je po svoje tragikomi~no, niso kos prerokbam raznih intuitivcev, ki se jim tako rade lepijo etikete {arlatanstva. Kaj drugega naj si mislimo o vseh tistih dru‘benih teoretikih in tudi praktikih, ki se jim padec berlinskega zidu in podobnih trdnjav in dr‘av majavih temeljev {e v sanjah ni prikazoval. Zraven pa je ‘e vsak dovolj samozavesten astrolog te re~i ne le sanjal, pa~ pa tudi napovedoval. Tudi in predvsem to je new age. To, da je morala Slovenija postati neodvisna dr‘ava in se tako odpovedati ve~nim to‘bam nad svojo neprizanesljivo usodo. In to, da je moral ve~krat v oblakih ti~e~o Kalifornijo potres fizi~no stresti in spomniti, da je vendarle {e vedno del Zemlje. Dasiprav je res, da so se nanj odzvali prav po kalifornijsko. Omislili so si majice z napisom “7,1 wow” in se ve~inoma prepustili ‘i-vljenju, kot da se ne bi ni~ zgodilo. Tako kot se nekateri Slovenci {e danes ne zavedajo povsem, da ‘ivijo v neodvisni in mednarodno priznani dr‘avi. Tudi v Santa Cruzu, prvem ve~jem mestu v bli‘ini epicentra potresa, se kaj dosti ni spremenilo. Ko sem se tja vrnil po nekaj letih, so me na potres spominjale {e vedno neodstranjene ru{evine v sredi{~u mesta. Sicer pa se je ‘ivljenje odvijalo s tisto kalifornijsko lagodnostjo, pome{ano s trenutki nenadnih lucidnosti. Utrip mestu {e vedno dajejo univerza in vsi tisti posebne‘i, ki so si ta kraj izbrali za domovanje. Tudi zato, ker je to kraj z mo~no lokalno samoupravo. Zaradi njih in lokalne veje zelene stranke - ki seveda z inertnostjo kak{ne zelene stranke Slovenije ne more imeti nikakr{ne zveze -velikim korporacijam, ki ‘e od leta 1985 posku{ajo dobiti pravice za ~rpanje nafte v bli‘njem zalivu, {e vedno ni uspelo, saj so jih lokalni prebivalci na refe- M I R S T E B O J, N O V A D O B A 117 Dragan Maru{i~ rendumu spet potolkli. Sicer pa so zeleni v Kaliforniji kon~no presegli mejo 80 tiso~ registriranih ~lanov, kar jim daje mo‘nost imenovanja svojega kandidata na bli‘njih volitvah. Do tu vse lepo in prav, nesramno pa me je ozemljila neprijetna resnica o izgubljanju nekdanje narave tamkaj{nje univerze. Ustanovljena sredi {estdesetih let kot kam-pus University of California - popularno okraj{ano UCSC - na ran~u nad mestom med gozdovi rde~ih iglavcev, se je ta univerza {e v poznih osemdesetih letih obdr‘ala kot alternativa ameri{kemu tipu tekmovalne univerze, kot ustanova torej, kjer poteka kakovostna intelektualna interakcija, hkrati pa se ohranja kar najve~ ~love{ke toplote v medsebojnih Slika 3 odnosih, v odnosu do okolja in do ljudi, ki v mestu prebivajo. Mesto in univerza sta bila zra{~ena, tako da so se karakteristike mesta ohranjale kljub nenehnemu oplajanju z vplivi univerzitetnega okolja. Univerza je v mesto pripeljala povsem dolo~eno strukturo ljudi s specifi~nimi potrebami in navadami. Od tod razmah storitvenih dejavnosti: tistih za naj{ir{e mno‘ice ter onih, ki zadovoljujejo povsem individualne potrebe razli~nih mestnih posebne‘ev. Ki jih ne manjka. ^e ni~ drugega, je Santa Cruz poleg bli‘njega Berkeleya slej ko prej mesto z najve~jo gostoto deadhedov na kvadratni meter. Tudi ~e {tu-dentov, ki so ‘e tako ortodoksni newageovci, ne {tejemo zraven. Kopica kinodvoran, klubov, kjer se vrstijo koncerti prakti~no vseh mo‘nih glasbenih zvrsti, trgovin z etni~nimi obla~ili in izdelki tujih kultur, lokalnega teatra na univerzi, farm biodinami-~nega kmetijstva pa mno‘ica alternativnih trgovin z ‘ivilskimi izdelki zaokro‘ata podobo mesta, kjer se je mehka intelektualnost univerze ujela z blagost-jo primorskega ‘ivljenja, kjer se je kultur na {irina univerzitetnega okolja spojila s strpnostjo do izra‘anja individualnih razli~nosti v mestu samem. Santa Cruz je univerzitetno mesto s 45 tiso~ ljudmi in 9 tiso~ {tu-denti, ki pa je ohranilo prvotno naravo obmorskega turisti~nega kraja. Vsega tega ne pripovedujem iz kak{ne silne ‘elje po petju hvalnic temu mestu, pa~ pa le za osvetlitev ozadja mojega nezadovoljstva, ko sem preteklo zimo nedvoumno spoznal, da se je tudi na to univerzo prikradlo linearno razmi{ljanje velikih korporacij. Kljub skoraj stoodstotnemu nasprotovanju {tudentov niso nehali {iriti univerze. Ti linearne‘i in njihove oprode so posekali zajeten kos gozda nad univerzo, Elfland imenovano De‘elo {kratov misti~nega pomena in namena po pri~evanju starih Indijancev. Perfidno so za dan sekanja izbrali prvi dan bo‘i~nih po~itnic, ko je velika ve~ina {tu-dentov ‘e od{la domov. Tako da se je na prizori{~u seveda zbralo bistveno manj protestnikov, kot bi se jih med semestrom. Z njimi so potem zlahka opravili, najbolj raz-borite pa uklenili in zaprli. In uni~ili De‘elo {kra-tov. Zelo nespametno dejanje, to bi vam znali povedati ne le tam, ampak tudi na Slovenskem. Le na pravo osebo bi se bilo treba obrniti in jo povpra{ati. O {kratih namre~. Za zaklju~ek Potem, ko sem `e oddal ta zapis, sem se v Kaliforniji nenadejano zna{el {e v ~asu ameri{kih volitev. In do`ivel silno navdu{enje, vsaj v tistih krogih, znotraj katerih se tam obi~ajno gibljem. To navdu{enje je bilo bolj kot v Clintonovi zmagi poro- 118 M I R S T E B O J, N O V A D O B A “California über alles” jeno v zgodovinskem koraku - kot pravijo v `e omenjenih krogih - izvolitev dveh `ensk za kalifornijska senatorja. Sre~en zaradi tak{nega razpleta volitev, je zdravnik iz ene od bolnic verige Kaiser, San Rafaelu, naslednjega dne pri{el v slu`bo v tie dye majici. Rekel je, da zato, da bi malo ponagajal dvema kolegoma, prepri~anima zagovornikoma Bushove Amerike. Pa ju ni bilo, ker sta razo~arana zaradi poraza vzela bolni{ki dopust do konca tedna. Tako lahko prav za konec kot Slovenec samo vzdihnem in si re~em, da je preprosto in enostavno biti liberalec v Ameriki. Tam je ta dr`a, v matemati~nem jeziku povedano, pa~ zelo dobro definirana. And when I die, please bury me deep and put two speakers at my feet, and lay a rose beside my head and please turn on the Graetful Dead. (A Bay area Deadhed, 1987) Dragan Maru{i~, izredni profesor za algebro in diskretno matematiko na Oddelku za matematiko, Pe-dago{ke fakultete, Univerze v Ljubljani. LITERATURA Gerould, Gordon Hall (1980): The graetful dead, Publications for the Folk-lore Society, D. Nutt, London. Greatful Dead (1990) - Twenty five years, Graetful Dead Merchandising. Jackson, Blair (1983): Grateful Dead - The Music Never Stopped, Plexus Publishing Ltd, London. Johnson, Robert A. (1987): Ectasy - Understanding the psychology of joy, Harper & Row, San Francisco. Kozol, Johnatan (1991): Savage inequalities - Children in America’s school, Crown Publisher Inc., New York. M I R S T E B O J, N O V A D O B A 119 OIKO? EKONOMIJE IN EKOLOGIJE mM Dr`ava - generator ali umirjevalec okoljevarstvenih konfliktov? Soavtorju tega zapisa je pred kratkim uspe- posebna kompleksnost, na zunaj izra‘ajo~a se kot lo, da je godljo medstrankarskih prizadevanj za pre- nujna konfliktnost kakr{nega koli na~ina snovanja sti‘ sam pri sebi poenostavil s tem, da se je odlo~il mehanizmov varstva okolja. Z najbolj poenostavlje-strankarsko delovanje presojati na podlagi odnosa nega stali{~a postavljanja alternativnih konceptov strank do vastva okolja. [e najmanj zato, ker bi bil varstva okolja predvidevava izhodi{~no dilemo, ki ekolo{ko religiozen. jo vidiva v izbiri med mehanizmi spontanosti (trga) Vpra{anja varsta okolja so se izkazala kot pri- in regulacije (dr‘ave) pri vpra{anjih varstva okolja. merno sodilo iz vrste drugih razlogov. Za~etni{tvo, Izbira mehanizmov dr‘ave (intervencioniz-ki s(m)o mu na tem podro~ju vsi podvr‘eni, pri ma ali celo neposredne regulacije) je v zvezi z vpra-obravnavi okoljevarstvenih tem sili v jasnej{e in ne- {anji varstva okolja v tr‘no transformacijskem main posrednej{e razkrivanje lastnega profila. [tevilni streamu o~itno anahronisti~na, saj omogo~a zgolj vzorci delovanja, ki jih na konvencionalnih podro- nadome{~anje enih (npr. rde~ih) ideolo{kih domi-~jih (npr. na podro~ju oblikovanja volilnih sistemov, nanc pri uravnavi dru‘benega ‘ivljenja z drugimi institucij denarnega sistema ali trga) ponavadi lah- (zelenimi). In to (zavra~anje krepitve dr‘ave) kljub ko povzemajo po komerkoli ‘e, so na okoljevarstve- temu, da je vplivna dr‘ava v postliberalisti~nih dru‘-nem podro~ju manj uporabni, saj tudi nikjer drugje benih sistemih eden od dejavnikov za{~ite pluralno niso popolnoma razviti. strukturirane dru‘be ter vse pomembnej{i nosilec Naslednji razlog, ki sili k inovativnosti na nekapitalskih, neprofitnih dejavnosti, kolektivnega podro~ju snovanja okoljevarstvenih konceptov, so standarda in zadovoljevanja vse vi{je vrednotenih, razli~ne mo‘nosti za uveljavljanje okoljevarstvenih kvalitativnih potreb. presoj v dr‘avah z razvitimi tr‘nimi institucijami in Zato je problemati~na tudi izbira tr‘nih me-v dr‘avah, ki so sredi procesov preoblikovanja. hanizmov varstva okolja kot primarne metode up-Najpomembnej{i razlog, zaradi katerega so ravljanja okoljevarstvenih zadev. In to kljub temu ravno okoljevarstvene presoje postavljene za sodi- da gramatika tr‘nega na~ina gospodarjenja postaja lo pri kristaliziranju dru‘benega dogajanja, je neka klju~ni, univerzalni sklop pravil komuniciranja OIKOS EKONOMIJE IN EKOLOGIJE 123 Bojan Radej in Fedor Černe spontano delujo~ih subjektov gospodarskega procesa (torej tudi neproduktivne porabe), na katere lahko alociramo vse onesna‘evalne dejavnosti. Ker je kakovost okolja v optimizacijski funkciji subjektov gospodarskega procesa lahko dolo~ljiva, bi z ustreznej{im vrednotenjem tega dejavnika, to je z aktiviranjem privatnih potencialov, enake cilje varstva okolja lahko dosegli z anga‘iranjem manj{ega dela potencialov za zagotavljanje splo{nega, kolektivnega standarda. Z rastjo slednjega pa bi se tudi javni interes izra‘al celoviteje. S postavitvijo alternative dr‘ava-trg, ki je povrh vsega {e notranjekonfliktna, nameravava ovrednotiti slovenski koncept varstva okolja. V sklepu bova pokazala, da je bila potreba po postavitvi alternative dr‘ava-trg utemeljena s predstavami slovenskega okoljevarstvenega establishmenta, ne pa s stvarno potrebo po uveljavljanju okoljevarstvenih presoj. 1. Koncept varstva okolja, zasnovan kot ekolo{ki koncept, bo ote‘il izvedbo ukrepov varstva okolja ^eprav je koncept varstva okolja usmerjen v re{itev ekolo{ke krize, to nikakor ne pomeni, da mora biti vzpostavljen kot ekolo{ki koncept. Problemi onesna‘evanja okolja se namre~ ka‘ejo v razmerju ~lovek-narava, torej kot ekolo{ki problemi, re{ujejo pa v bistveno {ir{em kontekstu razmerij med ~lovekom, naravo in tehniko, torej kot socio-ekolo{ki problemi.1 To pomeni, da bi moral tudi koncept varstva okolja temeljiti na razmerjih med gospodarskim oz. tehnosistemom in sociosistemom (Cifri}, 1990: 1-35). Diktiranje tega razmerja kot primarnega izhaja iz razmer, v katerih se uveljavljajo okoljevarstvene presoje, tj. iz dose‘ene razvojne stopnje, tj. industrijske dru‘be. Industrijska dru‘ba dolguje svoj razvoj in sam obstoj izpolnjevanju motivov kvantitativne rasti gospodarskega sistema. [ele v postindustrijski dru‘bi, v kateri je dejavnost ekonomskih subjektov raz{irjena s produkcijo za zadovoljevanje nematerialnih potreb, bo v okoljevarstve-nih mehanizmih, ki jih etablira posamezen okolje-varstveni koncept, smiselno poudarek prenesti na upravljanje razmerij med ekosistemom in tehnosi-stemom, temu pa v ekolo{ki dru‘bi sledi primat upravljanja razmerij med ekosistemom in sociosis-temom. Izhodi{~e slovenskega koncepta varstva okolja je postavljeno v razmerje ekosistem-tehnosi-stem. Spregledovanje razmer, v katerih se gradi koncept varstva okolja (industrijska, ne poindustrij-ska dru‘ba), pa ‘e objektivno sili k izbiri take metode upravljanja okoljevarstvenih zadev, ki je vse-obse‘na, temelji na prevladi dr‘ave in avtoritar nem relativiziranju konfliktov v zvezi z okoljevarstveni-mi vpra{anji. Koncept varstva okolja, ki kot primaren dolo~a razmerja med tehnosistemom in sociosiste-mom, narekuje izbiro dveh drugih instrumentalnih re{itev. Ekonomski instrumentarij je priporo~ljiv, ko se presodi, da so izvedbeni problemi koncepta locirani v tehnosistemu, instrumentarij iz domene teorije javne izbire pa, ~e so pri~akovani izvedbeni problemi v sociosistemu. To skupaj pomeni, da bo do-mi{ljeni koncept moral izhajati predvsem iz celovite presoje razmer, v katerih se bo uveljavljal in izvajal, ne pa iz ciljev koncepta varsta okolja. Zamenjevanje ‘elenega z dejstvi je eden temeljnih dejavnikov pove~evanja konfliktnosti v upravljanju nasploh, saj sistemati~no precenjevanje za‘elenega pove~uje polarizacijo v upravljanju (okoljevarstve-nih) problemov oz. konfliktov. Te‘av pa ne vidiva samo v golem zamenjevanju dejstev z ‘elenim. [e usodnej{i je na~in zaznavanja dejstev. Iz dolo~itve regulativnega kot dominantnega tipa instrumentov varstva okolja izhaja namre~ {e nekaj! Izbira posameznemu konceptu pripadajo~ega in{trumenta varstva okolja, torej vzorca, po katerem bo okoljevarstvena oblast delovala pri upravljanju okoljevarstvenih zadev (“akcijskega vzorca”), vpeljuje dolo~itev “reakcijskega vzorca” subjektov varstva okolja. Z dolo~itvijo prevlade reg-ulatornih instrumentov politike varstva okolja se vsiljuje neposredna in enosmerna povezanost subjektov varstva okolja pa tudi onesna‘evalnih dejavnosti. Obseg dominantnosti regulatornih metod v politiki varstva okolja ka‘e zna~ilen na~in zaznavanja stvarnosti, zaradi ~esar mora kritika izbire in-strumentarija varstva okolja izhajati predvsem iz kritike tega, kako stvarnost zaznavajo okoljevarstve- 1 “Vsebina socioekolo{kega problema je zavestno optimiranje kombiniranega toka menjave dru`be med tehni~nimi sistemi in sistemom narave, ki je izra`ena s stopnjo razvitosti, strukturiranostjo in zna~ilnostmi odnosov v dru`bi.” (Cifri}, 1990: 32) 124 OIKOS EKONOMIJE IN EKOLOGIJE Dr`ava - generator ali umirjevalec okoljevarstvenih konfliktov? ne avtoritete. Enega od zna~ilnih spoznavnih problemov ponazarjava s feti{iziranjem trga kot krivca za onesna‘evanje. 2. Nepravilno delovanje trga ne more biti razlog za zavra~anje tr‘ nih mehanizmov varstva okolja Podcenjevanje ekonomskih instrumentov varstva okolja, s tem pa apriorna razre{itev dileme izbire mehanizmov dr‘ave nasproti mehanizmom trga, se ka‘e v tem, da se v slovenskem konceptu varstva okolja daje primat dr‘avi. To sicer tudi v mednarodnih razse‘nostih ni ni~ nenavadnega, vendar je ta primat preve~ poudarjen, saj velja v vsej verigi: od dolo~itev novih pravil igre do metod za dosego ‘elenega stanja. Problemati~no ni prvo, pa~ pa drugo, torej pregreta ‘elja po prevladujo~i uporabi regulativnih instrumentov varstva okolja. Averzija do ekonomskih re{itev na podro~ju politike varstva okolja ‘e sama po sebi nakazuje nevarnost konfliktne postavitve sistema varstva okolja. Vzroka zanjo ne poznava, predvidevava pa, da izhaja iz prepri~anja, da se problemi onesna‘e-vanja pojavljajo zaradi prevalitve dela stro{kov produkcije na dru‘bo. Pri tem se spregleduje, da za pojavitev teh problemov ni kriv tr‘ni mehanizem kot tak, pa~ pa na~in njegove uporabe. H. E. Daly (Daly, 1991a: 76) je v istem duhu zapisal, da si ‘trg svojih meja ne more postavljati sam’. Slabosti torej ni smiselno iskati v trgu, pa~ pa v mehanizmih odpravljanja njegovih deviacij. “Za~eti moramo tam, kjer smo... Nimamo ne ~asa ne mo~i, da bi izbrisali obstoje~e institucije in na novo pri~eli z ne~im radikalno druga~nim. Sedanje institucije zasebne lastnine in sistem cen je treba usmeriti in preoblikovati, ne pa uni~iti.” (Daly, 1991b: 63). Za pojav in kopi~enje virov onesna‘evanja okolja torej ni kriv trg, pa~ pa neustreznost korek-tivnih mehanizmov. Ti mehanizmi so pod nadzorom dr‘ave. Zato lahko postavimo, da so slabosti trga dokaz za neustrezno delovanje dr‘ave. V uvodu postavljena dilema trg-dr‘ava se potemtakem v tej lu~i razre{i s pravilno dr‘avno regulacijo trga. Vtis konfliktnosti dileme dobimo zato, ker dr‘ava ne obvladuje trga. ^e bi “problemati~ni dr‘avi” kljub temu prepustili prevelik zalogaj na podro~ju dejavnosti varstva okolja, bi se zato prav lahko zgodilo, da bi to povzro~ilo celo zaostritev problemov onesna‘enosti okolja. S tega stali{~a sta dr‘ava in trg prej komplementa kot substituta. Tak sklep pa podpira {e eno dejstvo. Dr‘ava je za~ela krepiti svojo (gospodarsko) mo~ v ~asu prvih obse‘nej{ih ogro‘anj gospodarske rasti. Ustvarjanje globalnih razmer za gospodarsko rast je del genetske zasnove klasi~ne dr‘ave. Danes pa se mora funkcija dr‘ave ob~utno raz{iriti: ne le, da mora dr‘ava stabilizirati gospodarske tokove, s tem, da skrbi za reprodukcijo premalo profit-nih dejavnosti, temve~ se mora posvetiti tudi nadzoru nekaterih preve~ profitnih, npr. tistih, katerih dobi~ki izhajajo iz eksternalizacije stro{kov z one-sna‘evanjem okolja. V obeh primerih je ogro‘en javni interes, na~in skrbi dr‘ave za njegovo uveljavljanje pa je odvisen od vzrokov, zaradi katerih je javni interes ogro‘en. Kadar je vzrok za skrb dr ‘ave za javni interes: - premalo profitna dejavnosti, je uveljavljanje javnega interesa locirano v netr‘ne procese ali v “izvedeno tr‘enje” (npr. v volilnem procesu); - preve~ profitna dejavnosti, je tr‘ni mehanizem {e uporaben, s pogojem, da dr‘ava primerno prilagodi njegovo delovanje2. 3. Konflikt med povzro~itelji in ‘ rtvami onesna‘ evanja je prenapet Slovenski koncept varstva okolja opredeljuje onesna‘evalce - to so tisti, ki povzro~ajo onesna-‘enje (neposredno ali posredno povzro~ajo degradacijo okolja). Definicija je preozka. Tisti, ki one-sna‘uje okolje, tega ne po~ne zato, ker ga to veseli, pa~ pa, ker obstaja denarno sposobno povpra{e-vanje po njegovih izdelkih. V skladu s tem se po-ka‘e, da onesna‘evanje spodbujajo potro{niki, ki so zato (posredni) krivci za onesna‘evanje. Zakaj torej lo~evati podjetnike (neposredne onesna‘e-valce) od drugih dru‘benih subjektov, saj to zakriva resnico, da podjetniki z zaposlitvijo kapitala v neki konkretni obliki samo na zunaj izra‘ajo zna~ilnosti tak{nega gospodarskega sistema, ki v 2 Hkrati z internalizacijo stro{kovnih posledic produkcije, ki je cilj modifikacije tr‘nega mehanizma, je v okolje-varstvenih zadevah treba zagotoviti {e eksternalizacijo dr‘avnih funkcij pri zagotavljanju ~istej{ega okolja, npr. s prenosom “produkcije ~istej{ega okolja”. OIKOS EKONOMIJE IN EKOLOGIJE 125 Bojan Radej in Fedor Černe poslovno kalkulacijo ne sili jemati negativnih zunanjih u~inkov tega delovanja. Ali ne velja to na splo{no, tudi tam, kjer ni kapitala in profitnih motivov? Tudi v porabi?! Ker gre za artikulacijo napa~ne civilizacijske poti, ne le zgodovinsko konkretne, pojavne oblike, isto velja tudi za vse druge, tj. tudi za negospodarske sfere. Zakaj obremeniti lastnike kapitala, nelastnikov pa ne? Saj lastnina in onesna-‘evanje nista najbistveneje povezana. Npr. te‘nje po rasti ni mogo~e pojasniti le z lastnino, temve~ z njeno konkretno, zgodovinsko obliko in s konkretnimi zgodovinskimi razmerami. Za ugotavljanje krivca za onesna‘evanje bi prav tako lahko uporabili sodilo osvojene dru‘bene mo~i. Za onesna‘evanje je odgovoren tisti, ki ima ve~jo dru‘beno mo~, saj je ne izkoristi za to, da bi zmanj{al bremena ekocidne proizvodnje. V sodobni civilizaciji utemeljujejo dru‘beno mo~ naslednje {tiri dolo~ljivke: (a) organizacija in njeni organi, (b) denar kot kapital ali kot potro{na mo~, (c) znanje in ideje ter (d) delo (Stankovi}, 1988: 42). Med krivce bi tako lahko uvrstili dr‘avo, politi~ne stranke, {ole, znanstvenike in var~evalce... S tem ko se na~elo “povzro~itelj onesna`e-vanja pla~a” opredeli izhajajo~ iz izvirnega povzro-~itelja onesna`evanja (potro{nika), namesto iz posledi~nega (proizvajalca3), se dose`e vsaj dvoje: prvi~, zavezanci za pokrivanje stro{kov varstva okolja so opredeljeni bistveno {ir{e, drugi~, opredelitev je manj polarizirana in manj konfliktna. Prvo je potrebno zato, ker je krivcev za onesna`evanje bistveno ve~, kot je onesna`evalcev, pa tudi tistih, ki imajo koristi od varstva okolja, je ve~, kot je zavezancev za pokrivanje stro{kov varstva okolja (s {ir{im zajetjem zavezancev se razlika zmanj{uje). Drugo pa bo vodilo k ve~ji zavzetosti za iskanje {ir{e sprejemljivih, optimalnej{ih re{itev. 4. Opredelitev optimizacijske funkcije v konceptu varstva okolja ter konfliktnost med instrumentarijem dr‘ ave in trga Konfliktno zasnovane opredelitve problemov onesna‘evanja in metod njihovega obvladovanja bodo spro‘ile mo~no nasprotovanje, ki bo zaviralo uvedbo ukrepov za varstvo okolja in vi{alo stro{ke uresni~itve ciljev varstva okolja. Prav dru-‘beni odpor posamezni strategiji varstva okolja se ka‘e kot osrednji dejavnik njene uspe{nosti. K osre-doto~enju okoljevarstvene avtoritete pri snovanju koncepta varstva okolja na dru‘beni odpor vodi opredelitev temeljnih problemov onesna‘evanja okolja, ki sva jo prej umestila v razmerje tehnosi-stem-sociosistem (trg-dr‘ava). Zato je treba smiselno zasnovati prav tako strategijo varstva okolja, ki bo zagotavljala najmanj{i dru‘beni odpor. To pa opozarja, da je nujna prevlada demokrati~ne metode izbire strategije varstva okolja. Iskanje najmanj-{ega dru‘benega odpora pri snovanju koncepta in izvajanju ukrepov varstva okolja se kot osrednja op-timizacijska funkcija ponuja iz naslednjih razlogov: - celovita politika varstva okolja je pri nas {e v povojih, zato pri njenem uvajanju ni mogo~e predvideti zadostne dru‘bene mo~i njenih nosilcev. Zato bo treba ‘e v izhodi{~u upo{tevati demokrati~no proceduro izbire ukrepov (konceptov) za varstvo okolja. S tem postaja odnos temeljnih subjektov varstva okolja do mo‘nih okoljevarstvenih ukrepov ena klju~nih dolo~ljivk postavitve koncepta varstva okolja; - ekonomska pot re{evanja vpra{anj one-sna‘evanja okolja ponuja le parcialno racionalnost; glede na to, da bo prej ali slej treba za varstvo okolja izpeljati preobrate na globalni ravni, lahko pri~a-kujemo, da bodo za presojo alternativ uporabna predvsem merila, ki so tudi globalna; - nekateri ekolo{ki problemi se bodo re{evali s soo~enjem “mo~nih”. To pomeni, da pri izbiri poti za sanacijo ekolo{kih problemov pravica ne bo `e vnaprej podeljena enim (`rtvam onesna`enja), obveznosti pa drugim (povzro~iteljem onesna`enja). Najpomembnej{i ne bodo stro{ki nadzora onesna-`evanja, pa~ pa utegnejo to biti predvsem transakcij-ski stro{ki dogovarjanja med zainteresiranimi4 o posameznem viru onesna`enja. To pa pomeni, da bo naju~inkovitej{a tista okoljevarstvena re{itev, ki bo uveljavljena z razmeroma najmanj{imi stro{ki zaradi nasprotovanja posameznim ukrepom, skratka re{itev, ki bo oblikovana s soglasjem vseh subjektov varstva okolja (^erne, 1991: 5-7). 3 “Naj pla~uje tisti, kdor neposredno onesna`uje? To bi bila prevelika metafizi~na prepro{~ina. Treba je prese~i napade na producente s skrajnih pozicij. Potro{nja ni zgolj nasprotje produkciji, potro{nja je njen pospe{evalnik. “Potro{nika” je treba deprivilegirati.” (Rezman, 1986: 910). 4 Ve~ o tem: [u{ter{i~, J., 1991: 35-54. 126 OIKOS EKONOMIJE IN EKOLOGIJE Dr`ava - generator ali umirjevalec okoljevarstvenih konfliktov? 5. Vzro~na ali posledi~na prerazdelitev dru‘ bene mo~i: pomen za dosego ciljev varstva okolja Uveljavljanje okoljevarstvenih presoj v reprodukciji gospodarstva pa tudi {ir{e bo zahtevalo dolo-~eno prerazdelitev dru‘bene mo~i v korist dr‘ave. Z ukrepi varstva okolja se vplivnost dr‘ave lahko pove~a za~asno ali stalno. Slednje se bo zgodilo, ko bo npr. z vpeljavo okoljevarstvenih dajatev (tr ‘nega instrumenta) pove~ano skupno dav~no breme gospodarskih subjektov, torej ko bodo vpeljane dajatve brez hkratne dav~ne reforme, prek katere bi se obstoje~a obremenitev dav~nih zavezancev ustrezno zmanj{ala. Z dav~no reformo naj bi se po tej poti izpeljala delna, vendar stalna prerazdelitev splo{ne-ga dr‘avnega prora~una v korist okoljevarstvenega prora~una dr‘ave. Pri vzpostavljanju ekolo{ko naravnanega sistema reprodukcije je potrebna {e neka druga prerazdelitev ekonomske mo~i, in sicer od neekolo-{kih k ekolo{kim presojam in dejanjem, torej od enih nedr‘avnih subjektov k drugim. To pomeni, naj se {ele posledi~no izbolj{a polo‘aj subjektov, bistvenih za varstvo okolja. Posledi~nost prerazdelitev izhaja iz okoljevarstveno naravnanih dejanj, namesto iz potrebe po pridobitvi gospodarske mo~i kot temeljnega pogoja za to, da bo dr‘ava uveljavila okoljevarstvene ukrepe. Prerazdelitev mo~i med dru‘benimi skupinami mora biti potemtakem predvsem posledi~na, ne izhodi{~na, vzro~na, ~e pa ‘e je vzro~na (dr‘ava), mora to biti le za~asno. Spregledovanje teh omejitev bi lahko imelo zelo negativne posledice, ki bi presegale okolje-varstveno argumentacijo. ^e mora dr‘ava za obvladovanje ekolo{kih problemov dodatno prerazdeliti enega do dva odstotka dru‘benega proizvoda, se bo zagotovo zgodilo le to, da bo dr‘ava pove~ala svojo sposobnost vplivanja5, ekolo{ke razse‘nosti njenega anga‘maja pa bodo odvisne od stabilnosti novopridobljene mo~i dr‘ave. Na novo pridobljena mo~ dr‘ave bo stabilna le dokler prerazdelitev ne bo prizadela “ustaljene dinamike rasti”. To pomeni, da bi bilo treba hkrati zagotoviti splo{en pristanek tistih, katerih dru‘bena mo~ se prerazdeljuje, {e posebej tistih lastnikov sestavin gospodarjenja, na katerih bo prerazdelitev kompenzirana. To pa so, po ustaljenem pravilu, tisti, ki imajo ‘e danes (naj)manj{o dru‘beno mo~. Torej bo nadaljnja krepitev dr‘ave, ~etudi se danes zdi izvedljiva in opravičljiva, poglabljala obstoječa nesorazmerja pri porazdelitvi družbene moči. V takem primeru bi bila večja ekološka pravičnost plačana z manjšo socialno pravičnostjo. Tako zasnovano zdravljenje reprodukcijskega - ekonomskega - organizma bo vodilo v obolevanje socialnega tkiva družbe. Če pa novopridobljena moč države ne bo stabilna, bo angažma dodatne družbene moči za ekološke namene sploh sporen, saj bo nestabilnost ogrozila ne le na novo pridobljeno moč, pač pa tudi legitimnost njenega naslovnika. 2 ekološkimi sredstvi pridobljen potencial se bo moral usmerjati v dodatno zaščito oblasti (tj. na novo prisvojene moči). Napovedana vseobsežna krepitev države šele razkriva, zakaj država nima posluha za ostrino konfliktnosti svojega koncepta varstva okolja. S tem ko se tako dosledno vzpostavlja prostor za vseob-sežno državno intervencijo, se čisto posledično vpelje tudi povsem določena metoda relativizacije konfkliktov, namreč z državnim arbitriranjem. To pa pomeni, da na začetku postavljena dilema o uporabi mehanizmov države ali trga za obvladovanje vprašanj onesnaževanja presega primerjalno analizo mehanizmov. Namesto tega se postavlja na ravni dileme izbire med ekodiktaturo na eni in ekodemo-kracijo na drugi strani. Ne glede na to, ali je do tega pripeljala želja oblastnika ali zgolj ozkost raziskovalca, posledice bodo imele politične razsežnosti, ki bodo presegle okoljevarstveni kontekst. Bojan Radej, podiplomski študent ekonomije, se ukvarja s primerjalno analizo instrumentov varstva okolja. S svojim delom poskuša dokazati omejeno uporabnost zahodnih izkušenj za koncepte varstva okolja v deželah v tranziciji. mag. Fedor Cerne, doktorand interdisciplinarnega študija na biotehniški fakulteti. Avtorja skupaj iščeta rešitve za okoljevarstveno ukrepanje v okviru modela minimalnega družbenega odpora kot koncepta, ki presega tradicional- 5 Odstotek dru‘benega proizvoda za ekolo{ko sanacijo lahko torej pomeni stopnjo rasti dru‘benega vpliva dr‘ave. OIKOS EKONOMIJE IN EKOLOGIJE 127 Bojan Radej in Fedor Černe no dilemo med mehanizmi regulativne in ~iste tr‘ne okoljevarstvene strategije. Test sprejemljivosti raz-li~nih konceptov varstva okolja (na primeru one-sna‘enosti tal v celjski regiji) je tudi tema doktorske disertacije mag. ^erneta. LITERATURA Bowonder, B., 1983, “Environmental Management Conlicts in Developing Countries: An Analysis”, Environmental Management, let. 7, {t. 3, str. 211-222. Briassoulis, H., 1989, “Theoretical Orientation in Environmental Planning: An Inquiry into Alternative Approaches”, Environmental Management, let. 13, {t. 4, str. 381-392. Cifri}, I., 1988, “Suvremeno industrijsko dru{tvo i ekolo{ka kriza”, str. 9-28; iz Cifri}, I. ur., 1988, Dru{tvo i ekolo{ka kriza, Zbornik, Sociolo{ko dru{tvo Hrvatske, Zagreb. Cifri}, I., 1990, Ekolo{ka adaptacija i socialna pobu-na, Radni~ke novine, Zagreb. ^erne, F., 1991, Preizkus razli~nih konceptov upravljanja z okoljem na primeru problematike onesna‘evanja tal v ob~ini Celje - skica meto-dolo{kega pristopa, Prispevek za poletno socio-lo{ko {olo Razvoj - sukobi - konsenzus, Crikvenica. Daly, H. E., 1991a, “Kro`ni tok menjalne vrednosti in linearni pretok snovi in energije: primer napa~no postavljene konkretnosti”, Zbornik Ekologija, energija, entropija, Aram, Maribor 1991. Daly, H. E., 1991b, “Ekonomika in vzdr`ljivost: za ekonomijo ravnovesnega stanja”, ^asopis za kritiko znanosti, let. 19, {t. 142-143, str. 55-66. Hahn, R. W., 1990, “Regulatory Constraints on Environmental Markets”, Journal of Public Economies, let. 42, {t. 2, str. 149. Horvat, A., 1991, “Davek na energijo: ekolo{ki ali politi~ni davek?”, ^asopis za kritiko znanosti, let. 19, {t. 142-143, str. 17-34. OECD, 1989, Economic Instruments for Environmental Protection, Pariz. Pratt, J. D., 1988, “The Bank, Economic Development and the Envir onment”, Finance and Development, let. 25, {t. 1. Predlog za izdajo zakona o varstvu okolja z osnutkom zakona, 15. avgusta 1991. Rezman, V., 1986, “Ekolo{ke perspektive - med umom in razumom”, Teorija in praksa, let. 23, {t. 9-10, str. 909-911. Stankovi}, M., 1988, “Dru{tvene determinante ekolo{ke krize”, str. 39-46; iz: Cifri}, I. ed., 1988, Dru{tvo i ekolo{ka kriza, Zbornik, Sociolo{ko dru{tvo Hrvatske, Zagreb. [u{ter{i~, J., 1991, “»Okolju prijazna« javna izbira?”, ^aso-pis za kritiko znanosti, let. 19, {t. 142-143, str. 35-54. 128 OIKOS EKONOMIJE IN EKOLOGIJE Alexander Juras, Hans Peter Lontzen, Markus Giesecke Sodelovanje med okoljevarstvenimi nevladnimi organizacijami in vlado v Zahodni Nem~iji* Zgodovinski razvoj, struktura ekolo{kega gibanja ter vloga in samorazumevanje nevladnih organizacij Ve~inoma so nem{ke ekolo{ke organizacije bolj ali manj mo~ne “skupine pritiska”. Njihova mo~ je v formuliranju in predstavljanju splo{nih na~el varstva okolja ter strokovnega znanja pa tudi v kampanjah za krepitev javne zavesti o posami~nih vpra-{anjih. Nem{ke okoljevarstvene nevladne organizacije (NVO)1 se ne {tejejo za del “skupnosti politike varstva okolja” (Environmental Policy Community), ki bi jo lahko definirali kot skupnost vseh sodelu-jo~ih v procesih politi~nega odlo~anja. Namesto neposrednega vpliva na ta proces raj{i razvijajo strategije posrednega vpliva prek javnega pritiska. Razlog za to sta razmeroma zaprt politi~ni sistem v Nem-~iji, ki NVO onemogo~a neposreden dostop do procesa odlo~anja, in krhko zaupanje med vlado in NVO. Po Dieterju Ruchtu2 v ekolo{kem gibanju obstajajo trije glavni tokovi: * ^lanek je uredni{ko prirejeno poro~ilo, ki so ga avtorji napisali za delavnico o sodelovanju med nevladnimi organizacijami in vladami v Srednji in Vzhodni Evropi, ki je bila od 3.- 5. 7. 1992 v Rezu na ^e{koslova{kem in ga odstopili “^asopisu za kritiko znanosti” v prvo objavo. 1 Pojem nevladna organizacija (Non Governmental Organization - NGO) se je v zadnjem ~asu {iroko udoma~il predvsem na anglosa{kem podro~ju. V svojem izvirnem pomenu ozna~uje, kot pove ‘e ime, vsa zdru‘enja in organizacije, ki niso del dr‘avne administracije ali z njo povezanih strokovnih in izvedbenih organizacij. ^eprav obsega tudi vse vrste gospodarskih in poslovnih zdru‘enj, se z njim ozna-~ujejo predvsem neekonomska zdru‘enja in dru{tva. To velja tudi za njegovo rabo v pri~ujo~em tekstu. Ponekod je {e posebej nagla{eno, da gre za neprofitne nevladne organizacije (non profit NGO). Prene{en na ramere postkomunisti~nih dru‘b naj bi pokrival tudi vse vrste iniciativ civilne dru‘be v Srednji in Vzhodni Evropi, tudi tistih, ki so pre{ibke, da bi razvile lastno organizacijsko kulturo. V tem smislu nastopa kot nadomestni pojem za to, kar je bilo v teh dru‘bah poimenovano za nova dru‘bena gibanja. Tako pojem nima toliko analiti~ne kot predvsem opisno funkcijo. (op. prev.) 2 Dieter Rucht: Von Bewegung zur Instutition? Organisationstrukturen der Ökologiebewegung, v R. Roth/ D. Rucht, 1987;str. 238-260; isti: 1989, str. 61-94. OIKOS EKONOMIJE IN EKOLOGIJE 129 Alexander Juras, Hans Peter Lontzen, Karkus Giesecke 1. “Tradicionalni, manj politi~ni NVO za ohranjanje narave/naravovarstveniki (Conservationists)” Nem{ko gibanje za ohranjanje narave se je porodilo ob koncu prej{njega stoletja. Leta 1950, v obdobju povojne rekonstrukcije Zahodne Nem~ije, je bil kot krovna organizacija ustanovljen Nem{ki naravovarstveni krog (Deutscher Naturscutz Ring - DNR). Za glavni cilj si je zastavil zagotavljanje povezovalne (networking) vloge skupin za ohranjanje okolja. V sedemdesetih letih tega stoletja so se mu pridru‘ile skupine, ki se niso ukvarjale zgolj z ohranjanjem narave. Leta 1985 ga je sestavljalo 94 dru{tev z ve~ kot tremi milijoni ~lanov. Ve~ina tradicionalnih dru{tev je organizirana po na~elu individualnega ~lanstva. Njihova organizacijska struktura je hierarhi~na in podobna strukturi javnih upravnih teles. 2. “Pragmati~ne in intervenirajo~e skupine za varstvo okolja/okoljevarstevniki (Environmentalists)” V za~etku sedemdesetih je bilo mogo~e opaziti prve velike spremembe na zemljevidu okoljevarstve-nih organizacij. Te spremembe so sledile mednarodnim (evropsko leto varstva okolja 1970, stockholmska konferenca) in nacionalnim impulzom (zamenjava zvezne vlade, emancipacija okoljevarstvene zakonodaje). V nekaterih tradicionalnih organizacijah za ohranjanje narave so se pojavile nove teme s podro~ja spornih vpra{anj politike varstva okolja. Zaradi strukturne nemobilnosti tradicionalnih NVO so se za~eli spori v DNR glede identitete in razvoja. Posledica tega je bila, da so nekatera dru{tva DNR ustanovila Nem{ko zvezo za varovanje okolja in narave (Bund fur Umwelt- und Naturschutz Deutschland - BUND). Glede na svoje temeljno na~elo bi NVO morali razviti pragmati~ne strategije posredovanja pri odlo~anju o varstvu okolja. BUND s svojim zveznim uradom, enajstimi regionalnimi uradi (pred nem{ko ponovno zdru‘itvijo) in lo~eno mladinsko organizacijo (BUND Jugend) posnema strukturo federalne dr‘ave. BUND je {e vedno ~lan DNR. V kategoriji “pragmati~nih okoljevarstvenih organizacij” je treba posebej omeniti Greenpeace. V nasprotju z BUND in njegovo federalisti~no ter decentralizirano organizacijo je Greenpeace centralisti~na organizacija s hierarhi~no strukturo. 3. “Politi~no usmerjene ekolo{ke skupine, kri-ti~ne do sistema/ politi~ni ekologisti” Druga posledica sprememb v sedemdesetih letih je bila ustanovitev popolnoma novih politi~no orientiranih in radikalnih ekolo{kih skupin. Same sebe imajo za kritike politi~nega sistema. Sodelujejo neformalno in posku{ajo ohraniti ~im ve~jo avtonomijo ter povezanost z “grass roots” ravnijo. Ne glede na to je leta 1973 petnajst regionalnih skupin ustanovilo Zvezno zdru-`enje dr`avljanskih iniciativ za varstvo okolja (Bundesverband Burgerninitiativen Umweltschutz). To institu-cionalizacijo lahko obravnavamo kot poskus simbioze med neodvisnimi “grass roots” skupinami in nekak{no dru{tveno strukturo. Eksperiment je propadel zaradi zunanje kritike, ki je BBU obto‘evala, da je organizacija, ki nasprotuje politi~nemu sistemu kot takemu, in zaradi notranjih razprtij v zvezi z odnosom do vlade, {e posebno med pragmati~nim in dogmatskim krilom. To je vodilo do tega, da je BBU po~asi izgubljala pomen. K tak{nemu razvoju je pripomogel tudi uspeh zelenih3, ki so leta 1983 pri{li v nem{ki parlament in postali politi~ni glasnik velikega dela ~lanov BBU. Ne glede na razli~nost profilov imajo trije “mainstreami” okoljevarstvenega gibanja v Nem~iji veliko formalnih in neformalnih stikov. Kar se ti~e evropske ravni, so vse glavne nem-{ke okoljevarstvene organizacije ~lanice Evropskega okoljevarstvenega urada (European Environmental Bureau - EEB). DNR je tudi ~lan Mednarodnega zdru-‘enja za ohranjanje narave (Inter national Union for the Conservation of Nature) in slu‘i kot nem{ki kontaktni naslov za Evropski informacijski center za varstvo narave (European Information Center for Nature Protection) pri Svetu Evrope (European Council). Na skici je prikazana struktura ekolo{kega gibanja v Zahodni Nem~iji. Znanstveni in{tituti, povezani z okoljevarstvenim gibanjem V Nem~iji obstajajo, vzporedno s strukturo, ki smo jo opisali, tudi ekspertne in znanstvene organizacije, ki se definirajo, kot NVO ali jih {tejemo za take. Za primer bi lahko navedli Ökoinstitut iz Freiburga, ki je najve~ji neodvisni ekolo{ko usmerjeni znanstveni in{titut v Nem~iji, Institut fuer Europaischer Umweltpolitik v Bonnu, ki se posve~a predvsem promociji in implementaciji politike varstva okolja na evropski ravni, ter Zdru‘enje za politi~no ekologijo E. F. Schuma-cherja, ki promovira rast ekolo{ke zavesti na seminar- 3 Ker so politi~na stranka v tem ~lanku ne obravnavamo razvoja nem{kih Zelenih. 130 OIKOS EKONOMIJE IN EKOLOGIJE Sodelovanje med okoljevarstvenimi nevladnimi organizacijami in vlado v Zahodni Nem~iji mednarodna raven Evropski urad za varovanje okolja nacionalna raven dr‘ avno-regionalna raven formalno ~lanstvo neformalno ~lanstvo Povezave (networks) in nacionalne organizacije ekolo{kega gibanja v Zahodni Nem~iji Vir: Dieter Rucht: “Environmental Movement Organizations in Western Germany and France: Structure and International Relations”, v International Social Movement Research, Vol. 2., 1989, str. 75 jih, delavnicah itd. Te institucije intenzivno sodelujejo z okoljevarstvenimi NVO in s svojim znanstvenim in-putom pogosto podpirajo kampanje NVO. Sodelovanje med NVO in vlado Zakonski okvir Ekolo{ki program nem{ke zvezne vlade iz leta 1971 vzpostavlja na~elo pla~ilne obveznosti one-sna‘evalca (polluter pays principle), predvzro~no na~elo (the precoutionary principle) in na~elo sodelovanja. Slednje vklju~uje tudi sodelovanje okolje-varstvenih asociacij v procesu sestavljanja ekolo{ke zakonodaje, njene izvedbe in nadzora. Splo{ni pravilnik zveznih ministrstev (GGO II., paragraf 24) zagotavlja soudele‘bo zdru‘enj pri for mu-laciji zakonodajnih vpra{anj. Dostopne so naslednje stopnje procesa odlo~anja: - zakonodajna procedura, - javne obravnave pred zasedanjem parlamenta, - razprave v Delovni skupini za okoljevarstve-na vpra{anja (Arbeitsgemenischaft fuer Umweltfragen - AGU)4, - posebni akti. 4 AGU, ki je bila ustanovljena 1971, je osnovna oblika institucionalizirane izmenjave mnenj med NVO in vladami. OIKOS EKONOMIJE IN EKOLOGIJE 131 Alexander Juras, Hans Peter Lontzen, Karkus Giesecke Kakorkoli ‘e, do sedaj v noben z okoljevarstve-nega stali{~a pomemben akt nista bila vgrajena niti na~elo sodelovanja niti pravica do soudele‘be v zakonodajnih postopkih ali javnih parlamentarnih obravnavah. Dejansko tak{ne pravice do soudele‘be dolo~a in dodeljuje samo zvezni zakon o varovanju narave (Bundesnaturschutzgesetz) (paragraf 29, oddelek 1, 2). Podane so na podlagi kriterija javnega pri-poznanja zdru‘enja (ki mu te pravice pripadajo). Na tem podro~ju imajo zakonodajna telesa na zvezni ravni zgolj pristojnost, da izoblikujejo okvirno zakonodajo, dodelana zakonodaja pa je stvar de‘elnih parlamentov. Posledica tega je, da so pravice do soudele‘be v razli~nih de‘elah razli~no opredeljene. Nekatere de‘ele imajo zelo napredna zakonska dolo~ila o soudele‘bi zdru‘enj. Zaradi opisanega polo‘aja NVO ‘e ve~ let zahtevajo, da se pravice do soudele‘be raz{irijo {e na druga podro~ja politike varstva okolja. Kar se ti~e implementacije zakonov, imajo asociacije pravico do udele‘be v administrativnih postopkih oz. v postopkih izdaje obratovalnih dovoljenj v skladu z zakonom o varstvu zraka ali zakonom o uporabi jedrske energije. Ta pravica pripada samo “moralnim osebam”, okoljevarstveni NVO pa navadno niso definirani kot take osebe. V tem primeru so na{li re{itev tako, da jih {tejejo za enake moralnim osebam. Vendar je soudele‘ba dosledno omejena na mo‘nost, da jih pristojna oblast poslu{a. Kar se ti~e nadzora, {e posebno nad dejavnostjo sodi{~, je nem{ki zakonodajni sistem utemeljen na na~elu “osebne prizadetosti”. To pomeni, da je dostop do sodi{~a omejen na posamezne dr`a-vljane, ki so prizadeti v svojih osebnih zadevah. Vendar se je v praksi ve~ina posameznikov nezmo`-na uspe{no spopasti s kompleksnostjo sodnih postopkov. Zato NVO uporabljajo strategijo podpiranja posameznikov v njihovih sodnih postopkih. Tako jim je uspelo dose~i ugodne sodne sklepe, ki so znatno zakasnili nadaljnje administrativne postopke. Da bi izbolj{ali svoje mo‘nosti, so NVO zahtevali raz{iritev pravice za “class-action suits” prek aktov, v katerih je vsebovana. To bi jim omogo~ilo, da zastopajo svoje ~lane na sodi{~u in branijo njihove posebne pravice ali javni interes. O “class-action suits” kot o pravnem sredstvu so v zadnjih dvajsetih letih ob{irno razpravljali. Sedaj ga je mogo~e uporabiti v okviru zveznega zakona o varstvu narave v de‘elah Bremen, Hessen, Hamburg, Berlin in Posarje. Cilj NVO je, da raz{irijo to pravico na vse de‘ele in na zvezno raven. Osnutek novega okoljevarstvenga pravilnika, ki ga je leta 1990 sprejelo zvezno ministrstvo za varstvo okolja, predlaga naslednje zakonodajne spremembe: 1. predpisana naj bi bila pravica zdru‘enj, da sodelujejo v upravnih, zakonodajnih in prostorsko-na~rtovalnih postopkih na podro~ju varstva okolja in tudi v postopkih vrednotenja vplivov na okolje; 2. de‘ele naj bi bile poobla{~ene, da pred-pi{ejo pravico do “to‘be zdru‘enj”5. Politi~ni in socialni okvir sodelovanja Nem~ija je zvezna dr‘ava s parlamentar nim sistemom. Njen politi~ni sistem lahko opi{emo kot “zaprt”. Zaprt politi~ni sistem komajda omogo~a vklju~e-vanje NVO v procese politi~nega odlo~anja. Prakti~no je to sodelovanje mo‘no le na manj spornih podro~jih. Zaradi zaprtega politi~nega sistema se je razvila vladni strukturi vzporedna struktura interesnih zdru‘enj in politi~nih strank. Te organizacije delujejo na zvezni, de‘elni, regionalni in lokalni ravni ter po-sku{ajo vzpostaviti trajne stike s predstavniki vladnih teles na vseh omenjenih ravneh. [e posebej industrijske krovne organizacije pa tudi sindikati delujejo med temi strukturami in so postali mo~ne lobisti~ne organizacije, predvsem na podro~jih pomembnih politik, kot so finan~na, gospodarska in socialna politika. V dana{njem ~asu so okoljevarstveni NVO zunaj teh struktur, ki se jih pogosto ima za “dr`avo v dr-`avi”. Njihov odnos do zvezne vlade izhaja iz temeljnih politi~nih in socialnih razmer, v katerih je splavalo na po-vr{je nem{ko okoljevarstveno gibanje v sedemdesetih.6 V kontekstu pojava “novih dru`benih gibanj” se je tradicionalno nem{ko okoljevarstveno gibanje po-ve~alo za skupine, ki so postale kriti~ne do politi~nega sistema. S stali{~ teh skupin je bilo treba zaradi institu- 5 Avtorji uporabljajo izraz “class action suits”, ki v ameri{kem sistemu preceden~nega prava pomeni, da je mogo~e, ob predpostavki istovetnosti primera z nekim sodno `e obravnavanim, prek sodi{~a uveljaviti identi~ne zahteve zgolj s pravno dokazano istovetnostjo. Nem{ki izraz, na katerega se opira na{ prevod, za tovrstno to`bo je “die Verbandsklage” in ima druga~en pomen. Pomeni namre~, da lahko razli~na zdru`enja vodijo to`be v imenu svojih ~lanov, kar je {e zlasti pomembno na podro~ju varstva okolja, kjer v veliko primerih posamezniki nimajo ne ~asovnih ne finan~nih zmo`nosti, da doka`ejo upravi~enost svojih zahtev. (op. prev.) 6 Glej: Klopfer, Rehbinfer in dr., 1990, str. 434. 132 OIKOS EKONOMIJE IN EKOLOGIJE Sodelovanje med okoljevarstvenimi nevladnimi organizacijami in vlado v Zahodni Nem~iji cionalne pomanjkljivosti zaprtega politi~nega sistema ZRN predstaviti nove usmeritve politik na ravni “grass roots”, da bi zagotovili ve~jo soudele`bo dr`avljanov. Potreba po nara{~ajo~i zavesti o okoljevarstvenih problemih, razprava o namestitvi novih jedrskih izstrelkov (pershingov II) in krepitev mirovnega gibanja so igrale pomembno vlogo pri nara{~anju politi~nega ugleda novih dru`benih gibanj v Nem~iji pa tudi v drugih evropskih dr`avah. Z volilnim uspehom zelenih in njihovim vstopom v nekatere de‘elne parlamente v osemdesetih letih in leta 1983 v bundestag se je spremenil pomen oko-ljevarstvenega gibanja. Do takrat je okoljevarstveni protest potekal prek NVO zunaj parlamenta. Po letu 1983 pa so ga zeleni prenesli v bundestag. Posledica tega je bila, da so druge stranke znatno pove~ale svoje zanimanje za okoljevarstvena vpra{anja. Zaradi tega se je precej zmanj{al pomen zlasti BBU7. Treba je omeniti {e pomemben institucionalni deficit za sodelovanje na strani vlade vse do leta 1986, ko je bilo ustanovljeno zvezno ministrstvo za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost. Pred tem je bilo za okoljevarstveno politiko pristojno ministrstvo za notranje zadeve. Javna konfrontacija med vlado in NVO pa tudi katastrofa v ^ernobilu sta bili temeljna pogoja za ustanovitev omenjenega ministrstva. Glavna podro~ja in strategije sodelovanja V splo{nem imamo opraviti s tremi glavnimi podro~ji sodelovanja med NVO in vladami, s pod-ro~jem zakonodaje, implementacije in posameznih vpra{anj. Kar se ti~e zakonodaje, NVO sodelujejo pri oblikovanju nekaterih zakonov kot npr. zveznega zakona o varstvu narave in zveznega zakona o varstvu kakovosti zraka (Bundes-Immisionschutzge-setz)8. Treba je opozoriti, da NVO nimajo pravice sodelovati v parlamentarnih odborih. Njihova pravica je odvisna od benevolence ~lanov odborov. Kar se ti~e implementacije, so v preteklosti NVO posku{ali prepre~iti izvajanje za okolje {kodljivih odlo~itev. Nazoren primer za to so akcije NVO proti jedrskim elektrarnam, s katerimi jim je uspelo precej upo~asniti administrativne postopke prek sodnih postopkov na vseh ravneh pravnega sistema. Vendar je treba v splo{nem upo{tevati, da je dolgoro~no strategija upo~asnitve izvajanja odlo~itev le delno uspe{na. Kar se ti~e posameznih vpra{anj, je sodelovanje najobse‘nej{e pri obravnavanju manj spornih vpra{anj ohranjanja narave in globalnih problemov (glej {tudijo primera). Poleg teh treh ravni sodelovanja obstaja {e podlaga za izmenjavo informacij v Delovni skupini za okoljevarstvena vpra{anja (AGU), ki jo je leta 1971 ustanovil takratni minister za notranje zadeve gospod Genscher. Praviloma se v AGU sestajajo vse interesne skupine, vklju~no z okoljevarstvenimi NVO, da izmenjajo stali{~a o politiki varstva okolja. Drugih pristojnosti AGU nima. Na podlagi tega pregleda se zdi, da je sodelovanje med vlado in NVO nerazvito. [e ve~, okoljevarstveni NVO so razmeroma nepomembni v “policy skupnosti” varstva okolja. Obe okoli{~ini vodita k vpeljavi strategij neformalnega politi~nega vpliva. Na ozadju dileme med sprejemljivostjo in kritiko politi~nega sistema identificiramo dva glavna strate{ka modela. A. Ekspresivna strategija, ki namerava vplivati na javnost. To strategijo je uporabljal zlasti BBU oz. so jo uporabili na velikih demonstracijah proti politiki zvezne vlade do jedrske energije. Danes uporabljajo to strategijo v glavnem v obliki spektakularnih akcij, prilagojenih privabljanju medijske pozornosti; to pa po~nejo akcijsko usmerjene skupine, kot sta Greenpeace in Robin Wood. B. Druga strategija, ki jo uprabljajo NVO, kakr{en je DNR, je usmerjena predvsem k izvedljivosti in sprejemljivosti. Kot krovna organizacija DNR lobira vlado in javnost. Isto velja za BUND, najve~jo posami~no zdru‘enje znotraj DNR. BUND ima dobre informacijske stike z vladnimi krogi, ker so ~lani okoljevarstvene javne uprave in ~lani vlade, npr. sam minister za varstvo okolja, ~lani BUND. Vladna pomo~ NVO Iz prora~una zveznega ministrstva za varstvo okolja bo okoljevarstvenim NVO leta 1993 na voljo 4,6 milijona mark. Polovica te vsote je namenjena za financiranje projektov. Glavni dobitniki bodo: Zelena liga (Gruene Liga) - 400.000 DEM, BUND - 300.000 DEM, 7 Glej: Rucht, 1987, str. 240. 8 V tem primeru imajo predvsem NVO lastnikov gozdov velik vpliv na zakonodajne postopke. OIKOS EKONOMIJE IN EKOLOGIJE 133 Alexander Juras, Hans Peter Lontzen, Karkus Giesecke Nem{ka naravovarstvena zveza (Naturschutzbund Deutschlands) - 150.000 DEM, DNR - 83.000 DEM. Poleg tega bo DNR dobil {e 400.000 DEM iz institucionalnih skladov kmetijskega ministrstva. Druga polovica sredstev je namenjena za informacijske kampanje NVO (izdajanje revij, tiskanje letakov, snemanje videov, organizacijo konferenc itd.) ^e to primerjamo s 93 milijoni DEM, ki jih ministrstvo za varstvo okolja pla~uje za ekolo{ko raziskovanje, ugotovimo, da je prora~unski dele‘, ki je na voljo NVO, zelo majhen. DNR je edini NVO, ki ima institucionalno zasnovano fondiranje (iz kmetijskega ministrstva). Vloga mre‘ NVO V Nem~iji so prav tako kot v drugih dr‘avah NVO del kompleksnega socialnega, politi~nega in mednarodnega sistema. V tem kontekstu imajo mre‘e (networks) dve funkciji9: A. notranja funkcija je usklajevanje dela lokalnih in nacionalnih ~lanskih organizacij. Glavni notranji funkciji mre‘ sta obve{~anje ~lanov o bistvenih problemih ter koordiniranje in organiziranje asociacij; B. zunanja funkcija NVO je, da delujejo kot telesa, ki posredujejo interese svojih ~lanov. Interesi ~lan-skih organizacij se formulirajo v odnosu do vlade ali mednarodne mre‘e in organizacij. V Nem~iji je glavna okoljevarstvena mre‘a DNR. Predstavlja interese ~lan-skih organizacij na vladni in mednarodni ravni. Za vlado so organizacije, kakr{na je DNR, pomemben partner, ker DNR zdru‘uje interese posami~nih ~lanskih organizacij v vodstvenem odboru. [tudija primera: Sodelovanje med NVO in vladami v procesu UNCED V Nem~iji bi te‘ko na{li pozitiven primer sodelovanja med NVO in vladami. Zdi se, da je samo sode-lovnje pri re{evanju vpra{anj ohranjanja narave in globalnih okoljevarstvenih problemov manj problema-ti~no kot na drugih podro~jih. V zvezi s sodelovanjem pri globalnih vpra{a-njih bi kot pozitiven primer lahko omenili UNCED PROJEKTNI URAD. Ta urad upravljata DNR in BUND in ga financira prete‘no ministrstvo za varstvo okolja. Njegova naloga je bila pripraviti nem{ko delegacijo na UNCED z: - ovrednotenjem stali{~ v pripravljalnih odborih (PrepComs); - ovrednotenjem razprav v medvladnem pogajalskem odboru in razprav o konvenciji o biolo{ki raznolikosti; - elaboracijo stali{~ NVO za UNCED, Agendo 21 in Earth Chart; - podpiranjem {tudij, osredoto~enih na problemske sklope, ki niso v jedru pogajanj UNCED; - dialogi s predstavniki vlade in “mo~nimi mo`mi” v njej; - sodelovanjem z nacionalnim komitejem za UNCED. Urad sodeluje z drugimi nem{kimi okolje-varstvenimi in razvojnimi organizacijami pa tudi z mednarodnimi NGO in mre‘ami. Glavni namen je, da UNCED postane izziv za nem{ke politi~ne in gospodarske voditelje, poleg tega pa naj bi bil signal za predstavitev novega modela blaginje, ki ne bi vodil v uni~evanje okolja. Urad UNCED ima funkcijo lobiranja. Vendar ga financira dr‘ava, da bi lobiral z njo. Prevedel in priredil Andrej Klemenc LITERATURA Kaczor, M.: “Institutionen in der Umweltpolitik - Erfolg der Ökologiebewegung”, v: Forschungsjournal NSB, 2/1989, str. 47-62. Kloepfer, M. in dr.: Umweltgesetzbuch - Allgemeiner Teil - Berichte des UBA 7/90, str. 88-93 in 435-459. Leonhard, M.: Umweltferbände - Zur Organisation von Umweltinteressen in der Bundesrepublik Deutschland, Opladen 1986. Müller, E.: Innewelt der Umweltpolitik - Sozialliberale Umweltpolitik - (Ohn)Macht durch Organisation?, Opladen 1986. Roth, R./Rucht, D.: Neue soziale Bewegungen in der Bundesrepublik Deutschland, Frankfurt/M., New York 1987. Rucht, D.: “Environmetal Movement Organization in West Germany and France - Structure and Interorgan-isational Relations”, v: International Social Movement Research, Vol. 2, 1989. Schenkluhn, B.: “Umweltverbände und Umweltpolitik”, v: H. Schreiber/G. Timm (ur.): Im Dienst der Umwelt und der Politik, Berlin 1990, str. 129-158. UNCED-Projektstelle (ur.): Konferenz der vereinten Nationen zu Umwelt und Entwicklung - Ein Leitfaden, Bonn 1992. Glej: Leonhard, 1986, str. 175. 134 OIKOS EKONOMIJE IN EKOLOGIJE časopis za ekološka misao i sociologijska istraživanja okoline SOCIALNA EKOLOGIJA - ^asopis za ekolo-{ku misao i sociologijska istra‘ivanja okoline, let. 1992, {t. 1 Izdajatelj: Sociolo{ko dru{tvo Hrvatske, Zavod za sociologiju Filozofskog fakulteta Sveu~ili{ta u Zagrebu. Lepo je, ~e v na{i mali domovini dobi{ v roke kak{no novo tujo strokovno revijo s prijaznim predlogom za revijalno izmenjavo. Lepo je, ~e tak{en predlog pride iz dr‘ave, s katero smo ‘e lep ~as v medijski vojni. Lepo je, ~e v dr‘avi, ki je {e vedno na robu vojne, ugleda lu~ dneva nova znanstveno-humanisti~na revija, ki ji ni - za razliko od ve~ine edicij, ki izidejo v “ljepi na{i” - vtisnjena podoba he-roi~ne epike dr‘avotvorno vojnih dni, ki jo danda-na{nji lahko zasledimo celo v revijah ljubiteljev zlo-{~ene ropotajo~e plo~evine. V standardnem formatu in dizajnu strokov-nja{kih revij je tako letos v Zagrebu iz{la prva {tevil-ka ~asopisa, ki izhajajo~ iz predpostavke, da je bilo, za razliko od ekologije narave, v domeni ekologije duha storjeno malo, in poizku{a “obogatiti prostore ~ovjekovog djelovanja isti~u~i socijalnu dimenziju problema kao klju~nu za ~ovjekov optimizam i budu~nost. U njima i znanost i vjera i nada imaju svoje mjesto u novoj vizuri oikosa budu~nosti.” ^asopis izpostavlja tesno vlogo sodelovanja med znanostmi in svojo vlogo vidi v prezentaciji in interdisciplinarnem sodelovaju znanstvenih disciplin, ki obravnavajo odnos dru‘benega in ekolo-{kega kompleksa, kar {ele omogo~a socialno ekologijo kot znanstveno disciplino. Da ne gre le za discipline na matemati~no naravoslovni paradigmi utemljene znanosti, nam poka`eta znanstvena ~lan-ka duhovnih o~etov projekta. Vladimir Lay rekon-ceptualizira dana{nji tip razvoja preko perspektive koncepta “sustainable development” v uvodnem ~lanku “Odr‘ivi razvitak i dru{tvene promjene”, glavni in odgovorni urednik Ivan Cifri~ pa v ob-se‘nem ~lanku “Elementi ekolo{ke strukture Genesisa” ve~plastno preizpra{uje odgovornost kr{~an-stva za dramo sodobnega sveta, v kateri nismo izpostavljeni le sku{njavi “drevesa spoznanja”, temve~ tudi sku{njavi po prokreaciji “drevesa `ivljenja”, ki simbolizira genetski red sveta. Da so najpogostej{i izvor informiranja prebivalstva o ekologiji ekolo{ke katastrofe, naj bi bil po mnenju Benjamina ^uliga, ki obravnava razmerje med ekolo{kimi usmeritvami in informiranostjo o ekolo{ki problematiki, indeks vsebinskega pomanjkanja fundamentalnih mi-{ljenjskih osnov percepcije ekolo{kih problemov, kot so to npr. vrednostna in z izkustvom pridobljena stali{~a. Razlike in podobnosti med naravnim in tehnolo{kim tveganjem, z obse‘nim pregledom raziskovanja stali{~ lai~nih in ekspertnih skupin, posebej glede jedrske energije, so opisane v ~lanku Darka ^orkala “Psihologijski aspekti istra‘ivanja okolinske opasnosti”, ki podaja tudi splo{no shemo prilagajanja ljudi na nevarnosti okolja. Da legitimacija potrebe za tovrstnim ~asopi-som zunaj sfere znanosti nima le instrumentalnega zna~aja legitimiranja z intelektualno induciranimi dru‘benimi in razvojnimi “potrebami”, dokazuje v prvi vrsti anga‘iranje znanega hrva{kega protijedr-skega aktivista Zorana O{tri~a, ki objavlja pod naslovom “Ekolo{ki pokreti u Jugoslaviji” analizo dogodkov, v katerih je tudi sam intenzivno sode- PRIKAZI IN RECENZIJE 135 loval v zadnjih petih letih. V {tudiji, ki ima poleg pionirske dokumentaristi~no-histori~ne vrednosti tudi hvalevredne (neakademske) strokovne ambicije, je posebna pozor nost posve~ena ekolo{kemu gibanju v Sloveniji v 80-ih. “Marine u podru~ju jadranske obale i njihove socijalno-ekolo{ke posljedice” izpod peresa Ognjena ^aldarovi~a in “Zna~aj tla u prirodnim i agroekosustavima i suvremeni problemi njihove za{~ite” Zoltana Racza sta ~lanka, ki razvijata elemente alternativnega razvoja in lahko znanstveno legitimirata socialne akcije prepre~evanja nadaljevanja preteklih razvojnih modelov in pozitivno afirmacijo alter nativnega “mehkega” razvojnega pristopa. ^asopis zaklju~ujejo obse‘ne recenzije in prikazi ter informacije o va‘nej{ih strokovnih in znanstvenih ekolo{kih konferencah v letu 1992. Dobrososedske in tudi mednarodne (sinopsisi v angle{~ini in nem{~ini) ambicije ~asopisa razkriva pogled na izdajateljsko stran, kjer lahko med ~lani izdajateljskega sveta - ve~inoma z razli~nih za-greb{kih in splitskih fakultet - najdemo tudi Andreja Kirna s FDV in Vekoslava Grmi~a z mariborske Teolo{ke fakultete. Predlog za izmenjavo smo z veseljem sprejeli in “Socijalni ekologiji” lahko `elimo le, da se bo ob nara{~ajo~i legitimacijski te`i lastne produkcije in prodaje lahko posvetila tudi duhovno ekolo{ke-mu razmisleku o simbolno estetski vrednosti forme in iz{la iz sedanjega prete`no instrumentalnega odnosa do ~rke in papirja. Andrej Klemenc 136 PRIKAZI IN RECENZIJE Milan Zver KORPORATIVIZEM V SLOVENSKI POLITI-^NI MISLI V 20. IN 30. LETIH Avtor prikazuje razvoj in analizira temeljne idejne posebnosti korporativne {ole na Slovenskem v ~asu med obema svetovnima vojnama. V tem ~asu je bil korporativ-izem prevladujo~a politi~na doktrina pri nas, ki so jo najbolj sprejemali v katoli{kih vrstah. Razvili so koncept stanovskega korporativizma, ki je imel mnoge politi~ne implikacije tudi na kasnej{e socialisti~ne koncepcije. Razprava je razdeljena na problemske sklope znotraj katerih so predstavljene korporativne zamisli Andreja Gosarja, Jakoba Aleksi~a, Jo‘eta Jeraja, Cirila @ebota, Go-razda Ku{eja in {e nekaterih. Igor Lukšič PREOBLEČENI KORPORATIVIZEM NA SLOVENSKEM Avtor zavrača ustreznost pluralističnega modela za interperaticijo prehoda Slovenije v demokratično ureditev in dokazuje, da predstavlja v tem prehodu kontinuiteto kor-porativizem kot osrednja značilnost slovenske politične kulture. Najprej predstavlja Kardeljevo koncepcijo pluralizma samoupravnih interesov in izpostavlja njene korpo-rativistične poteze. Nato na kratko opisuje korporativnost institucij, ki jih je uvedla ustava iz leta 1974. Sledi opis procesa demokratizacije, ki so ga vodile stranke ustanovljene na stanovski osnovi. Avtor analizira pomen Državnega sveta v Ustavi RS in ocenjuje smeri razvoja zborničnega sistema s stališča uveljavljanja korpoartivizma na račun pluralizma in načel liberalne demokracije. Igor Pribac POGLAVJA O NARAVNEM STANJU - RAZPOTJE V INTERPRETACIJAH HOBBESA Temeljni interpretativni problem za presojo Hobbesovega opusa kot celote je dolo~itev znanstvenega statusa njegove politi~ne filozofije. Z opiranjem na nekatera mesta, kjer Hobbes interpretira svoj lastni filozofski projekt, v ~lanku poka‘em na nevzdr‘nost tistih tradicionalnih interpretacij, ki znanstvenost njegove politi~ne filozofije postavljajo v odvisnost od fizike. Dejansko jo Hobbes povezuje z geometrijo. Modalitete te zveze Hobbesovo teorijo politi~nega iztrgajo iz modernisti~nega okvira pojmovanja znanosti, ki je tudi dru‘bene vede povezovalo z eksperimentalnim ugotavljanjem dejstev in postavljanjem eksplanatornih modelov naravoslovja. Odpira se mo‘nost postmodernisti~nega branja... Milan Zver CORPORATISM IN THE SLOVENE POLITICAL THOUGHT IN THE 20’s AND 30’s The author shows the development and analyzes the basic conceptual specificities of the corporatist school in Slovenia in the period between two world wars. During this time corporatism represented the dominant political doctrine in Slovenia, which was especially well-accepted among Chatolic ranks. They developed the concept of a branch corporatism, which had many political implications for the later socialist conceptions. The study is divided into problem clusters, within which are described the corporatist ideas of Andrej Gosar, Jakob Aleksi~, Jo‘e Jeraj, Ciril @ebot, Gorazd Ku{ej and a few others. Igor Luk{i~ A DISGUISED COPRPORATISM ON SLOVENE GROUND The author suggests that corporatism has represented a continuity in the development from the socalled socialist regime into so-called democratic regime. First, he analyzes the Kardelian concept of pluralism of selfmanagerial interests, and further argues, that the concept in its kernel bears specific model of corporatism. Second, the author presents certain corporative institutions as they had been introduced through Constitution adopted in 1974. Then he illustrates the process of democratization, which had been started by the parties estbalished on a corporative basis and a chamber (branch) system. The Constitution of Republic of Slovenia (1991) has established, along with the House of State (the parliament) also the State Council, which is corporative organ, based on the functional representation of labor, business, farmers etc. His conclusion is that the model of politics in Slovenia is and also had been to a great extent corporatistic. Igor Pribac CHAPTERS ABOUT THE NATURAL STATE -A TURNING-POINT IN THE INTERPRETATIONS OF HOBES The basic interpretative problem in evaluating Hobbes’s opus as a whole is how to determine the scientific status of his political philosophy. By relying on certain points, where Hobbes interprets his own philosophic project, the author in the article try to point at the untenableness of those traditional interpretations that place the scientific nature of his political philosophy in the function of physics, Hobbes, in fact, links it with geometry. The modalities of this connection extract Hobbes’s theory of the body politic out of the modernist framework of science conception, which linked also social sciences with the experimental establishing of facts and the implementation of the explanatory models of natural sciences. There is a possibility of a postmodern reading... ABSTRACTS 137 Bojan Radej, mag. Fedor ^erne DR@AVA: GENERATOR ALI UMIRJEVALEC OKOLJEVARSTVENIH KONFLIKTOV? Avtorja v prispevku vrednotita slovenski koncept varstva okolja. S svojim videnjem razse‘ nosti opredelitve klju~nih elementov tega koncepta (ekolo{kega namesto socioekolo{kega koncepta re{evanja problemov onesna‘ evanja okolja, averzije do ekonomskih instrumentov varstva okolja, neupo{tevanja stro{kov nasprotovanja ukrepom varstva okolja in pomena minimiziranja dru‘ be-nega odpora) napovedujeta prevrat regulativnega okolje-varstvenega koncepta v ekodiktaturni razvojni model. Alexander Juras, Hans Peter Lontzen, Markus Giesecke SODELOVANJE MED OKOLJEVARSTVENI-MI NEVLADNIMI ORGANIZACIJAMI IN VLADO V ZAHODNI NEM^IJI Okoljevarstvene nevladne organizacije v Nem~iji imajo kot del civilne dru‘ be pomembno vlogo. Ne glede na njihov mo~an vpliv na javno mnenje, pa je sodelovanje med njimi in vlado {e vedno nerazvito. Razloge za to lahko najdemo lahko tako v njih samih kot v vladi. Pogosto nevladne okoljevarstvene organizacije niso zainteresirane za sodelovanje z vlado, ker so raj{i kriti~ne do politi~nega sistema v Nem~iji ali ker se bojijo, da bi izgubile svojo neodvisnost. Bojan Radej, mag. Fedor ^erne THE STATE: A GENERATOR OR A PEACEMAKER OF THE ENVIRONMENT PROTECTION CONFLICTS? The authors in the article attempt to evaluate the Slovene concept of enivronment protection. With their views on the dimensions of the definition of the key elements of this concept (ecological instead of socio-ecological concept of resolving the questions of environment pollution, aversion to economic instruments of environment protestion, the disregard of the cost of opposing the measures of environment protction and the role of the minimization of social resistance) they announce a turnover of the regulative concept of environment protection and its development into a single-dictatorial model. Alexander Juras, Hans Peter Lontzen, Markus Giesecke COOPERATION BETWEEN NONGOVERNMENT ENVIRONMENTAL ORGANIZATIONS AND GOVERNMENT IN WEST GERMANY Environmental NGOs in Germany play an important role as part of the civil society. Despite their strong impact on public opinion, cooperation between environmental NGOs and governments is still underdeveloped. The reason for this can be found within the government itself and the NGOs. Often, NGOs are not interested in the cooperation with the government, because they prefer to be critical of the political system in Germany or because they fear to lose their independence. 138 POVZETKI