se
72
dni

10 maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.polimaraton.si
16. JUNIJ
Po naših občinah Cirkulane • Vojna se nadaljuje, belih zastavic ni videti... O Stran 3
Ptuj, petek, 6. aprila 2012
letnik LXV • št. 28 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
V
Štajerski
Ptuj • Obisk predsednika države
„Šola kaže pretresljivo podobo
Predsednik države dr. Danilo Türk je v torek, 3. aprila, obiskal Ptuj.
ki
Šport
Dejan Zavec •
Operacija uspela, aktiven tudi v akciji Posodi svojo nogo O Stran 11
Srečal se je s ptujskim županom Štefanom Čelanom in sodelavci (na fotografiji), obiskal osnovno šolo Mladika in dr. Ljudevita Pivka, si ogledal športno dvorano Campus, od podjetij je obiskal Perutnino Ptuj, ogledal pa si je tudi gradnjo kongresno-kulturnega centra v dominikanskem samostanu. Po njegovem je to dobra ideja, saj je kongresna dejavnost v Sloveniji šele na začetku razvoja, obnavljanje kulturnih spomenikov pa je tudi nujna vsebina razvoja Ptuja. Prihodnost Ptuja in okolice je po njegovem v okoljski in socialni učinkovitosti. Slovensko in mednarodno uspešno podjetje Perutnina je lahko zgled ostalim, kako se deluje na trgih nekdanje Jugoslavije. Kar zadeva stanje v OŠ dr. Lju-devita Pivka, pa je takšno, da je nujno treba nekaj narediti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Velikonočna razstava Turističnega društva
Štefan Čelan •
»Upam, da vlada ne bo sama sebi preklicala sklepa ...« O Stran 12
Velikonočno bogastvo domače ustvarjalnosti
Turistično društvo Ptuj je v minoritskem samostanu že tretje leto zapored razstavilo izdelke, ki so jih ustvarile članice ustvarjalnih delavnic Društva Optimisti Ptuj in udeleženci Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki deluje v sklopu Ljudske univerze Ptuj; njihova mentorica je neprekosljiva Nežka Belca.
Letošnja razstava, druga velikonočna, je še posebej bogata, saj je TD Ptuj k sodelovanju povabilo tudi TD Središče ob Dravi. Kot je povedala podpredsednica TD Ptuj Rozika Ojsteršek, odgovorna za razstavo, si želijo, da bi razstava delovala povezovalno na širšem območju in vabila k sodelovanju vse, ki imajo kaj pokazati na področju ustvarjalnosti. Razstavo, ki bo na ogled do 10. aprila, je odprla podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer.
Velikonočna razstava v resnici jemlje dih; toliko je prekrasnih izdelkov, ki so nastali izpod spretnih rok udeleženk delavnic, da bi bil greh, če bi manjkale na domači velikonočni mizi. Razstavljavke želijo skozi svoje izdelke povedati, da je domače še ve-
dno najlepše, četudi trgovina ponuja marsikaj. Ni lepšega, ko v domači kuhinji zadiši po potici in kruhu, ko se barvajo velikočna jajca s tistim, kar daje narave, ko zadiši po domači šunki in praznično mizo pogrnemo z doma narejenim prtom in okrasimo z izdelki svojih rok. Na pomen domačnosti tega praznika je ob otvoritvi razstave spomnila tudi Helena Neudauer.
Rozika Ojsteršek je zadovoljna, da se lani začeto nadaljuje in da bo tako tudi v bodoče ter da razstava širi krog sodelavcev tudi na ormoško območje. TD Ptuj z organizacijo te in podobnih razstav pomembno prispeva v mozaik kulturnega dogajanja na Ptuju in spodbuja pomen domače ustvarjalnosti.
O Stran 24
V minoritskem samostanu na Ptuju je do 10. aprila na ogled velika velikonočna i
d: Črtomir Goznik
i TD Ptuj.
Ptuj • Obisk predsednika države dr. Danila Türka
Obnavljanje kulturnih spomenikov -nujna razvojna vsebina Ptuja
Predsednik države dr. Danilo Türk je 3. aprila obiskal Ptuj. Po sprejemu v Mestni hiši in pogovorih z županom Štefanom Čelanom in njegovimi sodelavci, je obiskal OŠ Mladika, kjer se je srečal z učenci in zaposlenimi, ogledal si je športno dvorano Campus, obiskal Perutnino Ptuj, zatem pa OŠ dr. Ljudevita Pivka, kjer se je srečal z učenci in zaposlenimi, obisk pa je končal z ogledom gradbišča v dominikanskem samostanu.
Predsednik države ocenjuje, da je Mestna občina Ptuj mnoge svoje težave rešila zelo uspešno, nekateri pomembni projekti pa jo še čakajo. Gre za občino, ki skrbi za otroke; pri tem je izpostavil OŠ dr. Ljude-
vita Pivka, za katero je treba ne glede na gospodarsko krizo in varčevanje najti kvalitetno rešitev. Celoten nadaljnji razvoj občine pa bi moral biti čim bolj okoljsko in socialno učinkovit.
Foto: Črtomir Goznik
Obnavljanje kulturnih znamenitosti je nujna razvojna vsebina Ptuja, je dejal predsednik države dr. Danilo Türk po ogledu gradbišča dominikanskega samostana.
Uvodnik
Varčujmo - a na sosedov račun
Daje treba zategniti pas, je vsem jasno, le mnenja o tem, kako storiti, so zelo različna, celo nasprotujoča si. Da v letih debelih krav po osamosvojitvi nismo niti najmanj razmišljali o tem, da bi lahko bilo kdaj slabše, je dejstvo, ki nas zelo tepe - in nas bo še dolgo in še bolj. V svojem osamosvojitvenem prehodu v tržno gospodarstvo smo bili celo naivno prepričani, kako je kapitalizem res nekaj prekrasnega. Le kako smo lahko bili tako zaslepljeni in smo verjeli, da bi lahko bilo bolje v socializmu, v politiki približno enakih dohodkov za približno enako delo, v razmerah, ko si kdaj lahko celo direktorja povabil na pijačo, ko sta skupaj letovala v sindikalnih počitniških hišicah... Kapitalizem je tisto pravo, smo se navduševali še pred kakimi petimi leti. Ker so nam ga takšnega slikale podobe z zahoda, od onkraj velike luže, od koder so nam vsilili (in nam še vsiljujejo) svoje potrošniške plehke vrednote - zunaj hujhuj, znotraj fujfuj. Žal je večini pomemben videz, ker da ga opaziš, ni treba nobenega napora, do notranjosti pa se moraš prebiti z izobrazbo, kulturo . To pa je že prenaporno.
Pa je počilo. In naenkrat kapitalizem ni več tako svetel. Varčevati bo treba, so nam govorili vsi. Kot da tega ne bi bili začutili najprej v svojem žepu. In smo čakali umne nasvete, kako bomo to počeli. Potem pa z dolgim nosom ugotovili, da poziv onih tam zgoraj, da moramo varčevati, pomeni: »Vi morate varčevati. Vi, tam doli. Znižali vam bomo plače, vzeli regrese, ukinili bomo krajevne urade, da državni birokrati ne bodo več prihajali k vam, ampak vi k njim, skrajšali vam bomo dopuste...«
Pred kratkim je po elektronski pošti krožil seznam, da ima državna uprava 275 najrazličnejših direk-toratov. Bodo katerega ukinili? Dvomim. Zadnjič so ustanovili še enega .
Človek bi se napil od jeze, žalosti - pa seje dvignila trošarina.
Jože Šmigoc
Tako kot marsikje v Sloveniji se tudi na Ptuju srečujejo s težavami pri različnih postopkih, ki so v rokah organov vlade. Predsednik pričakuje, da bo reorganizacija vlade na področju okolja in varstva prostora prispevala k temu, da se bodo ti postopki hitreje reševali in da bodo vsa vprašanja z varstvom okolja, ki ostajajo kot zaključek projekta podtalnice in CERO Gajke, ter nekateri drugi tovrstni projekti hitreje tekli naprej.
Ptuj - mesto
znamenite
zgodovine
Ptuj je v Sloveniji v posebnem položaju že zaradi tega, ker je najstarejše slovensko mesto, mesto znamenite zgodovine, in kot takšnega ga je treba razvijati tudi v bodoče. Celotna Evropa in tudi Slovenija se razvijata kot območje kulturnega bogastva. Obnavljanje kulturnih znamenitosti je nujna razvojna vsebina Ptuja, pa je predsednik države dr. Danilo Türk povedal po ogledu gradbišča dominikanskega samostana, v katerem se ureja kongresno-kulturni center, ki naj bi bil dokončan do konca poletja letos. Ideja o urejanju takšnega centra v tem objektu je po njegovem dobra, saj je kongresna dejavnost v Sloveniji vendarle šele v povojih. „Smo na dobri geografski lokaciji, vendar premalo ambiciozni, pa tudi svojih prometnih povezav doslej nismo dovolj dobro razvijali. To je prihodnost komunikacije med ljudmi v Evropi in svetu, mi moramo najti prostor v tem okviru. Nikar si ne gre domišljati, da je to, kar že imamo v Ljubljani, na Bledu, v Portorožu, maksimum. To je
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik države dr. Danilo Türk je po ogledu OŠ dr. Ljudevita Pivka dejal, da šole v tako slabem stanju še ni obiskal.
zadostno za današnje razmere, razmišljati pa moramo za dvajset, trideset let naprej. Ves ta evropski prostor bo še bistveno bolj povezan, poenoten, veliko več bo komunikacije, veliko več bo tudi strokovnih in drugih zbiranj vseh vrst, tudi kongresov. Če razmišljamo dolgoročno, moramo pogledati malo dlje v prihodnost. To, kar imamo iz preteklosti, moramo razviti za štirideset ali petdeset let naprej," je med drugim dejal predsednik države.
Po ogledu OŠ dr. Ljudevi-ta Pivka, ki že dolgo kliče po obnovi, aktivnosti za njeno obnovo pa potekajo že od leta 2006, je predsednik države omenil, da šole v tako slabem stanju še ni obiskal: „Šola nudi pretresljiv pogled. Res je treba nekaj narediti. Vsak otrok ima pravico do otroštva." Nujna je izgradnja novega objekta, zato predsednik poziva vlado, da naj pri rebalansu proračuna za letos ne izpusti ptujske šole za otroke s posebnimi potrebami in za gradnjo prispeva že obljubljenih 1,7 milijona evrov. Če je občina zbrala polovico sredstev in če k temu primaknejo še ostale občine, soustanoviteljice šole, se predsedniku zdi
prav, da se za to novo šolo, za katero je že izdano gradbeno dovoljenje, najde denar tudi v državnem proračunu, da se bo lahko gradnja čim prej začela. Vrednost investicije je štiri milijone evrov. Tri od šestnajstih občin soustanoviteljic pa gradnje ne nameravajo sofinancirati. Investicijskega programa niso potrdile občine Destrnik, Sv. Andraž in Gorišnica, kar po oceni ptujskega župana Štefana Čelana lahko povzroči težave pri zapiranju finančne kon-
strukcije. Vprašljivo pa je tudi sofinanciranje iz drugih občin, ki sodelovanje pri tej investiciji pogojujejo s prodajo nekdanje počitniške kolonije Biograd na morju. Ker pa te prodaje ni pričakovati v kratkem, naj bi po neuradnih podatkih sredstva za gradnjo nove šole v teh občinah zagotovili v proračunih za leto 2013. Ampak po županovem mnenju to v tem trenutku ni največji problem, veliko večji problem bo, če država ne bo prispevala že obljubljenih 1,7 milijona evrov. Čeprav se OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki jo v tem trenutku obiskuje 72 otrok, od februarja letos ponaša z novim opleskom učilnic, so okna še vedno dotrajana, še vedno sta prisotni plesen in vlaga, klavrna je tudi podoba kuhinje in jedilnice, ni nujno potrebnih dvigal, ki bi jih takšna šola najprej potrebovala. Vodstvo šole, starši in otroci pričakujejo, da bodo odgovorni svoje obveznosti glede nove šole končno izpolnili, da bodo tudi otroci s posebnimi potrebami imeli šolo, kakršno imajo drugi otroci na Ptuju in v okolici, saj jim ta pritiče.
Po uradnem delu obiska Ptuja, je predsednik države obiskal še studio Radia Ptuj, kjer se je z njim pogovarjala urednica Marija Slodnjak, ki je bila ob svojem rojstnem dnevu deležna tudi pozornosti predsednika. Pogovarjala sta se o aktualnih razmerah v državi. Glede varčevalnih ukrepov je predsednik mnenja, da bi morali biti celoviti in bi morali povedati, kakšen cilj se bo s tem dosegel.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik države je obiskal tudi Radio Ptuj; z njim se je pogovarjala novinarka Marija Slodnjak, ki je tega dne praznovala rojstni dan.
Dr. Türk na obisku v Perutnini
Foto: Črtomir Goznik
Predsedniku RS Danilu Türku je predsednik uprave in generalni direktor PP Roman Glaser predstavil rezultate poslovanja in strateške razvojne načrte.
Predsednik RS Danilo Türk se je med obiskom Ptuja oglasil tudi v Perutnini Ptuj, kjer mu je predsednik uprave in generalni direktor Roman Glaser predstavil poslovanje podjetja v zadnjem obdobju ter lanske rezultate. Kot je povedal, je PP lansko leto zaključila z 257 milijoni evrov prometa, kar je največ doslej, saj je na vseh trgih, na katerih nastopa, realizirala za 12 % višjo prodajo od prejšnjega leta. „Prehranska industrija je danes, sploh v segmentu perutninskega mesa, v zreli razvojni fazi in ima glede na gibanje trendov še veliko potencialov. Največji porast potrošnje perutninskega mesa v prihodnje pričakujemo na razvijajočih se trgih - kar sedemdeset odstotkov globalne rasti povpraševanja po mesu pričakujemo v Aziji," je predsedniku mednarodne prehranske trende orisal Glaser.
Türk si je po razgovoru s člani uprave ogledal še Tovarno pripravljenih jedi (TPJ) ter izrazil zadovoljstvo ob rezultatih poslovanja družbe in njeni družbeno odgovorni drži, hkrati pa pohvalil pomen mednarodno prepoznavnih podjetij v regiji, ki vsebinsko nadgrajujejo pomen Slovenije v mednarodnem okolju.
SM
Družba za časopisno inradijskodejavnostRadioTednik,&o.o.,Ptuj.DirektorJo^
287922. Štajerski tednikje naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptujleta1948. Izhajavsak torekin petek. Odgovorniurednik:Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani:Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Cirkulane • Vedno večje razpoke v občinskem svetu
Vojna se nadaljuje, belih zastavic ni videti ...
Poročali smo že o tem, da je v Cirkulanah po tem, ko je župan zahteval od društev, da plačujejo določeno cifro za bivše občinske prostore, v katerih naj bi delovali, pravo vojno stanje. Stališče župana, za katerim stoji tudi slovenska zakonodaja, je krepko razdelilo tudi svetnike, kar je ponovno dokazala marčevska seja občinskega sveta.
Foto: SM
Svetnik Milan Žumbar je s predlogom dveh dodatnih točk poskrbel, da so se strasti različno mislečih na zadnji cirkulanski seji ponovno razplamtele; najprej so se župan in svetniki sprli okoli tega, kdo bo financiral spomenik žrtvam prve svetovne vojne, nato pa še okoli tega, kaj in koliko bodo morala plačevati društva za prostore v najemu.
Slednja se je namreč že začela s 40-minutnim prerekanjem. Opozicijski svetniki namreč niso želeli potrditi zapisnika prejšnje seje, saj je Ivan Heme-tek javno povedal, da dvomi v pravilnost vodenja minule seje, na kateri župan Janez Jurgec svetnikom ni dovolil razprave o vsebini poročil Nadzornega odbora. Zapisnik prejšnje seje tako ni bil potrjen, saj je bila večina svetnikov proti, potem pa je počilo še okoli dveh dodatnih točk dnevnega reda, ki ju je predlagal svetnik Milan Žumbar. Šlo je za točko o ureditvi spomenika vsem padlim v prvi svetovni vojni in za pravilnik o financiranju društev. Tokrat je župan Jurgec po krepkem besednem dvoboju popustil in obe točki so uvrstili na dnevni red.
Seja je nato kar nekaj časa tekla čisto klasično in mirno. Svetniki so najprej poslušali razlago Žana Oplotnika z Inštituta za lokalno samoupravo-glede sprejemanja odlokov o podelitvi koncesije za zbiranje in odvoz odpadkov in nato oba potrebna odloka potrdili, nato so debatirali okoli tega, za koliko let naj podelijo koncesijo tistemu interesentu, ki bi v občini prevzel oskrbo s toplotno energijo, ter se na koncu zedi-nili, da bo najbolje, če in ko jo bodo, za 25 let.
Ostale točke so šle brez razprave, vreti pa je začelo pri „vrinjeni" točki o postavitvi spomenika na pokopališču vsem žrtvam prve svetovne vojne. Ideja o takšnem obeležju je podalo Društvo za oživitev gradu Borl, pobudo pa je na seji predstavil Žumbar. Takoj ga je podprl Štefan Ban z besedami, da si občani tega želijo.
Prepir okoli 70 let pokopanih žrtev
Župan Jurgec, ki mu ideja že navzven nikakor ni bila všeč, je bil skeptičen: „Sami veste, da so okoli žrtev pri nas zgodbe različne. Zaradi objave članka v našem občinskem časopisu, kjer je pač avtor zapisa po pričevanjih neko osebo obdolžil uboja, čeprav to ni bilo nikoli dokazano, so zdaj potomci zadevo predali na sodišče. Verjamem, da si nekateri to obeležje želijo, so pa tudi takšni, ki si ne. Zato te pobude ne podpiram!"
Opozicijski svetniki pa so vztrajali: Ban pri stališču, da bi ljudje to radi, Rajko Lesjak je menil, da so eno članki, drugo pa je obeležje vsem žrtvam vojne, ki si zaslužijo spomin, Hemetek pa je dodal, da zaupa Martinu Prašničkemu, ki se je s tem področjem analitično
ukvarjal in pozna imena vseh, ki sodijo na spominsko obeležje.
Župan pa je ostal na svojem bregu: „Glejte, jaz ne bom spraševal ljudi naokoli in jih prosil za soglasje, da se imena njihovih prednikov vpišejo na spominsko ploščo. Zato tudi ne bom podpisal naročilnice za izdelavo tega obeležja po 70 letih. To bi se lahko naredilo že prej. Vsekakor pa na koncu koncev ne bom nosil odgovornosti za karkoli v zvezi s tem, zato se tudi ne strinjam, da občina prevzame realizacijo tega spomenika. Ker potem sem vedno na koncu, ko je kaj narobe, vse kriv samo jaz! Nimam pa nič proti, če ta projekt izvede društvo! In če bo pač treba, bo tudi občina kaj sofinancirala, ampak nosilec projekta in odgovornosti bo društvo."
Med svetniki, ki so zagovarjali postavitev tovrstnega obeležja, je bilo nato slišati mnenja o tem, kako so drugod tovrstne spomenike postavljale in financirale občine; tako je to naredila občina Gorišnica, pa pred nekaj leti tudi občina Žetale ...
Občina ne bo
financirala
spomenika!
Župan pa je vztrajal pri svojem: „Povedal sem:če želi društvo tak spomenik postaviti, ga lahko. Kar se tiče sofinanciranja od občine, pa letos ne bo možno, saj nimamo denarja za te namene. Lahko pa se sredstva predvidijo v proračunu za naslednje leto."
Toni Podhostnik, svetnik županove koalicije, se je s tem stališčem strinjal: „Menim, da
je prav, če se spomenik postavi, res pa naj bo to naslednje leto. Za letos se mi zdi pametneje, če občina zagotovi našim radioamaterjem 2500 evrov, da se bodo lahko prijavili na razpis, po katerem lahko prejmejo 50.000 evrov za svoje projekte."
A Jurgcu tudi to ni bilo po volji: „Res ni problem dati 2500 evrov radioamaterjem, če bo to potrebno, ampak kolikor vem, morajo oni najprej sami zagotavljati še tistih 50.000 evrov za uspešno izvedbo projekta, šele potem lahko zahtevajo vračilo tega denarja. 52.500 evrov pa občina letos za radioamaterje res ne more nameniti!"
Žumbar se je nato vrnil na vprašanje postavitev spomenika z mnenjem, da narod, ki postavi spomenik vsem žrtvam vojne, ne glede na stran, v kateri so sodelovali, končno lahko mirno pospravi svojo preteklost: „Strinjam se tudi s tem, da se obeležje postavi hkrati za žrtve prve in druge svetovne vojne, in predlagam, da danes sprejmemo zavezujoč sklep, da postavko z denarjem za ta namen uvrstimo v proračun 2013 ter takrat postavimo ta spomenik!"
Spravljivo stališče Žumbar-ja pa ni niti malo premaknilo župana: „Povedal sem, da občina pri tem ne bo imela nič, ne bo prevzela nobene odgovornosti in tudi ne bo financer projekta. Lahko, da bo kaj sofinancirala, to pa je tudi vse. Tega naj se loti društvo. Tudi sprejemanje sklepa danes je brezpredmetno!"
Svetniki pa so vseeno glasovali in s petimi glasovi za (ter tremi vzdržanimi) sprejeli sklep, da naj se obeležje posta-
vi. Župan je na to odvrnil: „Prav, če je tako, naj DgB pripravi vse potrebno za takšno naložbo, jaz pa do tedaj ne bom podpisal nobene naročilnice!"
Župan: Sam bom poklical inšpekcijo!
Stare strasti, ki se očitno še niso in se še lep čas ne bodo polegle, pa je ponovno zbudila točka o oblikovanju pravilnika o financiranju društev.
„Ta predlog dajem zato, da se končno reši in pomiri stanje okoli društev. Predlagam, da sprejmemo nov pravilnik ali odlok o financiranju društev in tudi nov odlok o najemu prostorov za društva. Tako bodo tudi društva imela jasne dokumente, kako in kaj. Predlagam tudi, da formiramo komisijo, ki bo te akte pripravila in to v dobro društev, kot
je to v ostalih občinah, seveda upoštevajoč tudi zakonodajo. Dejstvo je, da je stanje v naših društvih zdaj nemogoče!"
Župan: „Ja, seveda, kar naredite to, svetniki! Saj ste lahko pripravljavci gradiva, že večkrat sem vas k temu pozval, pa ni bilo nič! Vedite, da moramo po zakonu plačati gasilska, kulturna in športna društva, pa nič drugega! In po zakonu se itak lahko financira le projekte društev, ne kar nekaj na pamet za njihovo delovanje. Kar zadeva najemnino, pa vam povem, da bom poklical pristojno inšpekcijo in naj vsem skupaj pojasni, kaj zahteva uredba! Težava je itak samo dvorana, nič drugega."
Žumbar je po drugi strani želel zaključiti s starimi razprtijami okoli plačila najemnin oz. stroškov za društva: „Pre-dlagal sem, naj se sestavi komisija, ki bo pripravila te akte, da bo konec sporov." Župan Jur-gec pa: „Jaz teh aktov ne bom podpisal, če ne bodo usklajeni z zakonodajo! Predlagam, da jih pripravi kar inšpekcija oz. pravna služba, ker komisija strokovno ni usposobljena! Res, kot sem rekel, sam bom poklical inšpekcijo, da bo zadeva enkrat za večno razčiščena!"
Žumbar: „No, prav, pa naj bo tako! Sam sem predlagal, da gradivo pripravimo sami - člani komisije, ker je župan vedno govoril, da naj sami kaj naredimo ... " Župan: „Vi lahko le ovrednotite, katere prireditve so občinskega pomena in katere ne."
Odrešilnega odgovora ni in ni bilo
Na tej točki se je vmešal He-metek in še enkrat razžaril že itak vrelo točko: „Pa saj je pri vsem skupaj sporen le znesek
za najemnino, nič drugega ... " In je pošteno spokalo. Župan je namreč ponovno začel pojasnjevati, da sploh ne gre za najemnino, ampak za poravnavanje tekočih stroškov za prostore: „Ker pa so društva na sestanku želela vedeti, kolikšni so bili ti stroški v času, ko je v teh prostorih delovala občinska uprava, smo to pač preračunali. Itak pa bodo stroški v prihodnje nižji, ampak jaz ne morem na pamet reči, koliko bodo dejansko znašali!"
Hemetka je zanimalo, zakaj se potem župan „kot pijanec plota" drži cifre 2,83 evra na kvadratni meter, če dejansko stroški niso znani, župan pa se je izgovarjal, da so to bili realni stroški prej, kakšni bodo pa v prihodnje dejansko, pa ne more vedeti. Poudarjal je, da gre zgolj za plačilo stroškov in ni bilo nikoli govora o najemnini, da občina od tega denarja ne bo imela popolnoma nič, svetniki pa so mu vračali z vprašanjem, zakaj je potem postavil fiksno ceno za kvadratni meter, namesto da bi se pogovarjal z društvi drugače ...
„Odrešilnega" stavka iz ust župana, da bodo morda stroški za društva znašali le 1 evro ali celo manj po kvadratnem metru, pa iz njega ni mogel potegniti nihče od navzočih, čeprav je bila debata vedno ostrEJŠa in obrazi vseh vedno bolj zaripli. Slišalo pa se pravzaprav ni nič novega in vsaka stran je ostala na svojem bregu. Žumbar je v nemoči na koncu le še skomignil z rameni: „Pa zakaj ne moremo pri nas tega urediti tako kot v ostalih občinah, kjer društvom ne zaračunavajo nič?! Žalostno je, kar se dogaja pri nas ... "
Točko so svetniki zaključili z glasovanjem in sprejeli sklep, da naj se pripravita ustrezna akta za sofinanciranje društev in za najem prostorov.
SM
Destrnik • Prva seja po izvolitvi novega župana
„Zadolžili bodo občino in mi zvezali roke!"
Danes bo prva seja občinskega sveta po izvolitvi Vladimirja Vindiša za novega župana občine Destrnik. Še pred tem je Vindiš opozoril, da bo predlagana sprememba rebalansa proračuna občini prinesla novo zadolževanje za več kot milijon evrov, s čimer naj bi njemu kot novemu županu zvezali roke.
Že samo vabilo na 12. redno sejo, predvidoma zadnjo pred imenovanjem novega župana, je na Destrniku dvignilo veliko prahu. Ker še ni potekel 15-dnevni pritožbeni rok, novoizvoljeni župan Vladimir Vindiš še ni uradno imenovan. Pred njegovim imenovanjem pa je sedanje vodstvo občine sklicalo sejo, na kateri nameravajo potrditi rebalans proračuna. Vindiš je prepričan, da rebalans, ki se je znašel na dnevnem redu današnje seje, kaže znake neracionalne porabe javnih sredstev. Še več: pravi, da bo sprejem rebalansa proračuna njemu kot županu zvezal roke.
„Nujnost sprejema tretjega rebalansa občine Destrnik za 2012 odhajajoča politična opcija SLS sprejema na današnji redni seji. Opozicija in jaz nasprotujemo nakupu poslovnih
prostorov po predpogodbi, ki jo je župan Franc Pukšič sklenil 20. 12. 2011, dva dni pred prenehanjem mandata župana, ker je postal poslanec. Funkcijo župana opravlja podžupan Branko Zelenko, ki je prav tako član Pukšičeve stranke," pravi Vindiš. Prepričan je, da odkup dela prostorov v večnamenskem objektu ni investicija, ki bi bila nujna. „Dva dni pred prenehanjem funkcije župana gospod Pukšič, župan na odhodu, sklene z EM-GRAD, d. o. o., predpogodbo za nakup poslovnih prostorov za potrebe občinske uprave -nove občinske stavbe, čeprav ima občina primerne prostore za svoje delo. Predpogodba je sestavljena tako, da se investitorju garantira cena in plačevanje po situacijah tako, kot da je investitor občina. Ne-zanemarljivo pri vsej stvari pa
je tudi, da je to že nekaj časa edini izvajalec del v občini, ki jih investira občina. S predpogodbo si je investitor zagotovil prodajo oziroma mu je občina zagotovila odkup prostorov in parkirišč po nerazumno visoki ceni, čeprav še ni začel graditi objekta," pojasnjuje Vindiš, ki bo danes sicer poskušal doseči spremembo dnevnega reda, a dvomi, da bo pri tem uspel.
Občina se bo zadolžila za več kot milijon evrov
S še tremi opozicijskimi svetniki naj bi Vindiš na današnji seji vztrajal pri zavrnitvi predloga rebalansa proračuna za letošnje leto. „Ta se sprejema samo zato, da se občina zadolži za 1.083.000 evrov. Zadolžitev pa ni v zvezi z nujnim projektom, ki bi prispeval k blagosta-
Na današnji seji destrniškega občinskega sveta se nedvomno obeta burna razprava.
nju občanov, ampak je zadolžitev za nove občinske prostore. Občina ima ustrezne prostore za svoje delo. Danes ni čas za take zadolžitve," še dodaja novoizvoljeni župan, ki pravi, da mu bodo v primeru sprejema rebalansa zavezali roke in onemogočili normalno delo. Pre-
pričan je, da bo aktualna oblast še pred njegovim imenovanjem - poteči mora 15-dnevni pritožbeni rok od izvolitve - to storila in denar nakazala investitorju.
Podžupan občine Destrnik v začasnem opravljanju funkcije župana Branko Zelenko Vindi-
ševe očitke zavrača. Pravi, da je sprejem rebalansa nujen ter da bo sprejet na podlagi sklepov minulih občinskih sej. Potreben naj bi bil iz več razlogov, med drugim tudi zato, ker je vanj bilo treba uvrstiti še sredstva za izvedbo drugega kroga županskih volitev in predvideti sredstva za volitve, ki bodo potrebne za izvolitev novega svetnika. Upoštevana naj bi bila tudi priporočila vlade o varčevalnih ukrepih.
Na vprašanje, kdaj bo podžupan sklical sejo, na kateri bo potekalo imenovanje novoizvoljenega župana, Zelenko odgovarja, da bodo to storil v skladu z navodili Ministrstva RS za pravosodje in javno upravo. To namreč pojasnjuje, da mora po zakonu do imenovanja po volitvah poteči 15-dnevni pritožbeni rok. Sejo naj bi sklicali še ta mesec.
Dženana Kmetec
Ptuj • Varčevanje v upravni enoti
Bodo morali ukiniti nekatere krajevne urade?
Zmanjševanje obsega sredstev za materialne stroške, ki ga določata ministrstvi za javno upravo in za finance, je udarilo vse upravne enote v Sloveniji. Obseg teh sredstev se jim je v zadnjih nekaj letih v povprečju znižal za 10 odstotkov. Ptujska upravna enota je še leta 2009 za materialne stroške prejela 327 tisoč evrov, leta 2011 pa 280 tisoč, je te dni povedal načelnik mag. Metod Grah. Za leto 2012 pa so jim odobrili le še porabo v višini 226 tisoč evrov ali več kot 50 tisoč evrov manj kot v letu 2011.
Kot vse kaže, bodo morali zaradi varčevanja ukiniti tudi nekatere krajevne urade na Ptujskem, ker ne bodo zmogli več plačevati obratovalnih stroškov zanje. Že nekaj časa pa tudi ni več denarja za cvetlične aranžmaje ob porokah.
V strukturi materialnih stroškov daleč največji strošek predstavlja poštnina, čeprav so jih v zadnjih letih že klestili tudi zaradi ukinitve pošiljanja obvestil občanom ob preteku vozniških in prometnih dovoljenj. Med materialne stroške sodijo še stroški ogrevanja, elektrike, čiščenja prostorov in nekateri drugi, pa tudi naročnine za časopis. Lani so za pošiljanje potnih listov, osebnih izkaznic in vozniških dovoljenj plačali 38.266 evrov, letos bodo ti stroški znašali po oceni okrog 100 tisoč evrov, saj naj bi občani s Ptujskega zamenjali okrog 26 tisoč potnih listov, osebnih izkaznic in vozniških dovoljenj. V to številko pa niso zajeti tisti, ki bodo prvič zaprosili za te dokumente, tako da se lahko številka še poveča.
Letošnji obseg sredstev za materialne stroške, ki je že v osnovi nižji za več kot 50 tisoč evrov, ne bo mogel pokriti dodatnih stroškov, ki bodo nastali z menjavo dokumentov in tudi nekaterih drugih. Država se bo morala dogovoriti s svojim podjetjem, ki mu določa cene
poštnih storitev, da se bodo lahko vsaj nekateri računi izšli ali pa jih bodo dodatno naprtili občanom, ki morajo tako in tako plačati za vse zgrešene odločitve politike in podjetij. Poštnina za osebno izkaznico in vozniško dovoljenje je 2,1 evra, za potni list 2,3 evra. Ljudem ni mogoče odrekati pravice, da se jim novi dokumenti pošljejo na domače naslove. Lahko jih sicer tudi dvignejo osebno, v teh primerih pa se jim mora izdati vročilnica na listu papirja, kar predstavlja dodatno delo in povečuje vrste pred okenci za vse tiste, ki vlagajo vloge za nove dokumente. Pa tudi v tem primeru stroški poštnine ostanejo, in sicer za pošiljanje od izdajatelja novih dokumentov Cetisa do UE.
Brali bodo le še Uradni list
Čeprav se trudijo, da bi stroške znižali na najmanjšo možno mero, se jim račun ne bo izšel. Kot pravi načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah so „ukinili" vse stroške, ki niso nujni, med te sodijo tudi naročnine za časopise. Obdržali so le pisni izvod Uradnega lista. Odreči pa so se morali Delu, Večeru in Štajerskemu tedniku ter nekaterim strokovnim časopisom (Kmetovalec, Gradbenik, TV-15 ...). S tem bodo na letni
ravni prihranili 2500 evrov, svoje zaposlene pa prikrajšali za kakšen pogled v časopis in udarno novico. Če bodo sedaj želeli izvedeti, kaj pišejo regionalni in drugi časopisi o njih, si jih bodo morali kupiti sami.
Tudi cvetja na pročelju stavbe Upravne enote Ptuj letos več ne bo, čeprav jih je to stalo le 260 evrov. Že od lani pa tudi ni več denarja za cvetlične aranžmaje pri porokah. Za zdaj so se reševali tako, da so
si jih sposojali v Mestni hiši, ko pa bodo tudi tam ostali brez cvetja, se bodo pač morali znajti drugače. Še najbolje bo, da s temi varčevalnimi ukrepi države seznanijo mladoporočence in jim pojasnijo, da je obvezen rekvizit pri porokah po novem tudi cvetlični aranžma. Varčuje pa se tudi pri pogodbah pooblaščencev za sklepanje zakonskih zvez; po novem jih sklepajo za pol leta vnaprej. Za poroke med tednom, ki so
običajno ob sredah, je pooblaščenec za sklepanje zakonskih zveze kar sam načelnik UE. V Upravni enoti Ptuj pa so tudi že nekaj časa brez reprezentančnih sredstev; gostom lahko ponudijo samo kavo, ki jo sami kupijo.
Pod varčevalnim drobnogledom pa so tudi krajevni uradi, ki jih je na Ptujskem kar 15, bili pa so ustanovljeni zato, da bi bile storitve javne uprave čim bliže občanom, s tem
Foto: Črtomir Goznik
Slika, ki je ne bo več: varčevanje ukinja tudi cvetje na stavbi Upravne enote Ptuj.
pa tudi kvalitetnejše. Čeprav za prostore večine krajevnih uradov, razen majšperškega, ki domuje v prostorih, ki so last gasilcev, ne plačujejo najemnine, jih stroški njihovega obratovanja letno stanejo okrog 16.500 evrov. Tudi tega zneska ni v letošnjem proračunu UE Ptuj. Ministrstvo za javno upravo jim je že poslalo obvestilo, da se morajo ukiniti vsi tisti krajevni uradi, ki ne izpolnjujejo pogojev. Pogoj pa je, da zaposleni v enem krajevnem uradu sprejme toliko strank kot na sedežu UE. Dogaja pa se, da imajo v nekaterih samo po eno stranko na dan. Od 15 krajevnih uradov bi jih tako dejansko morali ukiniti devet, šest pa bi jih lahko ostalo. Med te sodijo Videm, Majšperk, Go-rišnica, Markovci, Destrnik in Kidričevo. Načelnik UE Ptuj Grah pojasnjuje, da se bodo še pred ukinitvijo posameznih krajevnih uradov skušali z župani posameznih občin na Ptujskem dogovoriti glede oprostitev plačila obratovalnih stroškov. Če dogovora ne bo, jih bodo prisiljeni devet ukiniti, ljudje pa bodo morali po storitve, ki bi jih sicer lahko opravili v domačem okolju, ponovno na Ptuj.
Bog pomagaj državi, ko bodo bankrot razglasili vsi njeni državljani.
MG
Foto: DK
Ptuj • Veterani kritični do predlogov varčevalnih ukrepov
Proti omejitvi pravic vojnim veteranom
Predstavniki ptujskega Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so bili na občnem zboru kritični do varčevalnih ukrepov nove vlade. Odločno zahtevajo, da pred omejitvijo pravic veteranom poiščejo vse druge možnosti za varčevanje, kajti veterani so to državo postavljali.
Kot je na občnem zboru minuli petek, 30. marca, v dvorani restavracije Gastro pojasnil predsednik območnega združenja Vlado Žgeč, je bilo leto 2011 za ptujsko območno združenje uspešno. Izvedli so dve krvodajalski akciji in s tem dokazali, da je krvodajalstvo postalo tradicionalna oblika pomoči drugim. Skrbijo za ohranjanje spominov na prelomne dogodke, saj so poskrbeli za odprtje dveh spominskih obeležij: v prostorih Cestnega podjetja Ptuj so v sodelovanju z vodstvom tega podjetja odkrili spominsko ploščo, obeležje na Destrniku pa so odkrili v sodelovanju z občino Destrnik.
Poleg tega so izvedli tradicionalno tekmovanje veteranov iz vse Slovenije v lovu rib s plovcem, posvečeno prazniku Mestne občine Ptuj. Tekmovanja se je udeležilo kar 42 ekip iz Slovenije ter ekipi iz sosednje Hrvaške in Madžarske. V počastitev 20-letnice vojne za Slovenijo so v sodelovanju s Knjižnico Ivana Potrča, Pokrajinskim muzejem Ptuj in MO Ptuj pripravili razstavo pod naslovom Vojna za Slovenijo 1991, ki jo je septembra postavil vojaški muzej slovenske vojske iz Ljubljane. Čeprav so, kot je dejal Žgeč, lokalni mediji o tem dogodku slabo poročali, slab pa je bil tudi odziv ptujskih šol in veteranov, si je razstavo ogledalo okoli 500
obiskovalcev. Zadovoljni pa so bili s številno udeležbo na strokovni ekskurziji, na kateri so si v oktobru ogledali Luko Koper s spomenikom na kraju odhoda zadnjega vojaka agresorske vojske iz Slovenije, obiskali pa so tudi park vojaške zgodovine v Pivki.
Udeležili so se tudi številnih športnih in drugih prireditev ter spominskih dogodkov. Ob koncu leta jih je presenetila novica, da morajo zapustiti prostore, ki so si jih uredili v bivši vojašnici, saj se je vanje vselil šolski zavod, a so zadevo uredili, saj so se preselili le v drugo pisarno.
Pred omejitvami veteranom poiskati druge možnosti
Posebej kritičen je bil Vlado Žgeč do predloga varčevalnih ukrepov v državi: »V predlogu varčevalnih ukrepov so tudi predlogi za omejitev pravic vojnim veteranom. Med ukrepi je predlog za dvig starostne meje za plačilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s 50 na 55 let in plačilo tega le do polovice. Pričakujemo in zahtevamo, da pred omejitvijo pravic vojnim veteranom poiščejo vse druge možnosti za varčevanje, ni prav, da smo prav veterani najbolj na udaru. Kajti mi smo bili tisti, ki smo državo postavljali,
Foto: M. Ozmec
Predsednik Vlado Zgeč je poudaril, da veterani vojne za Slovenijo pričakujejo in zahtevajo, da pred omejitvijo pravic vojnim veteranom, poiščejo vse druge možnosti za varčevanje.
rešujejo pa jo naj tisti, ki so čudežno obogateli, ne pa veterani, med katerimi je vsako leto več takih, ki zaradi slabih finančnih razmer prosijo za socialno pomoč in oprostitev plačila članarine,« je bil kritičen Žgeč.
Ob tem je dodal še svoje mnenje o trditvah mnogih, da je vojna za Slovenijo trajala le 10 dni: »Osebno menim, da se je vojna za Slovenijo pričela 17. maja 1990 z odvzemom orožja Teritorialne obrambe in se zaključila 26. oktobra 1991, ko smo zmagali. Res je sicer, da so spopadi trajali le nekaj dni, bilo pa je veliko nevarnih možnosti, da bi se zgodilo drugače. Za tiste, ki
so v vojni izgubili življenja ali bili ranjeni, pa tudi za njihove svojce je vseeno, ali je vojna trajala eno leto ali le tisti usodni trenutek, ko so izgubili življenje ali bili ranjeni.«
Nekaj kritičnih besed na račun aktualnih varčevalnih ukrepov nove vlade je izrekel tudi župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je ob iskreni zahvali vsem veteranom za tvorno in uspešno sodelovanje ter uspele skupne akcije dodal: »Tudi jaz menim, da se je vlada varčevanja lotila netaktično in na nepravem mestu. Povsem drugače bi bilo, če bi vedeli, kam bo šlo tistih 800 milijonov evrov privarčevanega denarja. Sicer
pa vse, tudi vas, pozivam, da poskušamo po svojih močeh pomagati, saj vsi vemo, da nekako moramo iz krize; a za to želimo in zaslužimo predvsem jasne odgovore!«
Kritičnemu razmišljanju veteranov se je pridružil tudi Stanislav Brodnjak, predsednik Društva general Maister Ptuj, ki je izrazil željo po tesnejšem sodelovanju vseh sorodnih društev in organizacij in jih povabil, da se jim 23. novembra, ob dnevu generala Maistra, pridružijo ob odkritju njegovega spomenika v Ptuju, kjer so njegove korenine.
Kritičen je bil tudi predstavnik pokrajinskega odbo-
ra vzhodnoštajerske pokrajine Božo Juhart iz Slovenske Bistrice, ki je spomnil na nedavne besede ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je izjavil, da lahko varčujejo in bodo tudi varčevali, vendar ne pri veteranih. Ob tem je Juhart poudaril, da tudi slovenska veteranska organizacija nikakor ne sme pristati na 10-odstotno znižanje sredstev, obenem pa spomnil na uspešno akcijo zbiranja sredstev v skladu za elementarne nesreče, kjer se je z vsakoletnim prispevkom 1 evro po članu v treh letih zbralo že prek 19.000 evrov. Kritičen pa je bil tudi do dejstva, da imamo v Sloveniji sedaj kar dve veteranski organizaciji, saj vsi vemo, da bi zadostovala samo ena in ta enotna, saj smo se tedaj pred 20 leti vsi borili za iste cilje. Do napovedanih varčevalnih ukrepov vlade so bili precej ostri in kritični tudi drugi razpravljavci.
Ob koncu zbora so se nekaterim zaslužnim članom oddolžili s podelitvijo štirih plaket Območne organizacije veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, srebrni plaketi pa sta prejela Lidija Hliš in Stane Žitnik. Za kulturni utrip so s prepevanjem domovinskih in borbenih pesmi tudi tokrat poskrbeli člani moškega pevskega zbora iz Rogoznice pod vodstvom Franca Lačna.
M. Ozmec
Zetaie • Proračun sprejet
Ce državni organi kršijo vso zakonodajo ...
Zadnje dni v marcu so letošnji proračun v višini 1,9 milijona evrov sprejeli tudi v Žetalah. Posebnih sprememb prvotno predstavljenega osnutka proračuna ni bilo, nekaj malega denarja pa so s predlogi svetnikov vseeno prerazporedili.
„Prerazporedili smo približno 12.000 evrov, in sicer v glavnem za delovanje društev: za 2400 evrov smo tako povečali sredstva za kulturno društvo, za 3000 evrov pa smo povečali sredstva za delovanje svetnikov in ostalih odborov in komisij občinskega sveta (po prvotnem osnutku proračuna je bilo za delovanje vseh omenjenih rezerviranih le 7000 evrov, op. a.). Prav tako smo nekoliko povečali sredstva za področje kmetijstva in športa ter malenkost še za osnovno organizacijo Rdečega križa in lovsko družino. Skupno je tako letos za kulturo, šport in nevladne organizacije v našem proračunu namenjenih 193.000 evrov, od tega je 128.000 evrov predvidenih za naložbe v ohra-
njanje kulturne dediščine, za programe v kulturi pa 57.000 evrov. Športna društva bodo
imela na voljo za svojo dejavnost 8000 evrov," je po potrditvi dokumenta povedal župan
V Žetalah bodo še naprej obračunavali (pavšalno) priključnino na vodovod, saj so po besedah župana Antona Butolena komunalni prispevek dolžni obračunavati šele po sprejetju OPN, kar pa je odvisno od države, ne od občine: „Računsko sodišče naj raje vzame pod drobnogled postopke v državni upravi!"
Anton Butolen.
Na seji so žetalski svetniki tako kot po vseh spodnjepo-dravskih občinah v zadnjem času sprejeli še dva dokumenta, s katerima se ureja bodoče ravnanje z odpadki oziroma se z njima vzpostavlja pravna osnova za podelitev koncesije tistemu podjetju, ki se bo pač prijavilo za zbiranje in odvoz odpadkov.
Za priključek na vodovod 1130 evrov
Žetalski občinski svet pa se je strinjal tudi z malenkostno podražitvijo priključnine na vodovod; ta bo poslej znašala 1130 evrov za tiste „zamudni-
ke", ki se na javni vodovod doslej še niso priključili. Po županovih besedah se letno na vodovod priključuje še vedno kakšen uporabnik, včasih tudi dva ali trije. Glede (ne)zako-nitosti pobiranja priključnine pa je Butolen jasno povedal: „Odlok o
komunalnem prispevku smo dolžni sprejeti v roku enega leta po sprejetju občinskega prostorskega načrta (OPN). Na žalost državni organi kršijo vso zakonodajo. Ko bomo sprejeli soglasje za OPN, bomo z veseljem sprejeli tudi ustrezen odlok o komunalnem prispevku, do takrat pa se s tem ne bomo ukvarjali. Računsko sodišče pa naj vzame pod drobnogled postopke v državni upravi!" Kot je znano, v Žetalah sicer
letos (po lanskem dokončanju novega vrtca) ne predvidevajo finančno večjih naložb; če bodo uspeli na razpisih, bi se naj lotili modernizacije daljšega odseka ceste Strajna-Pre-kože-Potni Vrh v ocenjeni vrednosti okoli 420.000 evrov. V načrtu je tudi prenova Pušniko-ve domačije z ureditvijo krožne kulturne poti. Nekaj manjših odsekov cest bodo asfaltirali z denarjem iz 23. člena zakona o financiranju občin (ZFO). Za morebitni novi poziv Regionalnih razvojnih programov pripravljajo projekt prenove kulturnega doma, za razpis Južna meja (malo verjetno je, da letos sploh bo), pa pripravljajo projekt izgradnje kanalizacije v občinskem središču.
SM
Foto: SM
Ptuj • Mirjana Drumlič, mis gluhih Slovenije
Pomembna je osebna angažiranost
Ptuj ima novo lepotico. 28-letna Mirjana Drumlič iz Biša (občina Trnovska vas) je bila okronana za mis gluhih Slovenije. Kot predstavnica Slovenije se bo udeležila izbora za najlepše gluho dekle sveta in Evrope, ki bo od 1. do 10. julija v Pragi. Tam pričakujejo več kot 40 gluhih deklet iz celega sveta.
Lepotni in manekenski odri Mirjano privlačijo že od nekdaj, a je šele pred kratkim zbrala pogum in oddala prvo prijavo.
Mirjana, ki je gluha od rojstva, je najprej končala OŠ v Centru za sluh in govor v Mariboru, zatem pa redno srednjo tekstilno šolo, program 3 + 2, smer konfekcijska modelarka. Ker v svojem poklicu ni dobila dela, potrebovala pa je zaposlitev, se je zaposlila v Tušu, kjer že sedem let dela kot pomožna prodajalka. Mirjano že od nekdaj privlači manekenski oder, želela pa bi delati tudi kot fotomodel. V njej pa je tudi veliko športnega duha, saj jo privlačijo skoraj vsi športi od nogometa naprej, v večini se je tudi že preizkusila. Pri oblačilih prisega na sproščeno eleganco, sicer pa jih izbira glede na priložnost. Na izbor za najlep-
Lidija Letenja, tolmačka znakovnega jezika, ki je pomagala pri pogovoru z Mirjano.
še gluho dekle se je prijavila sama. Eden od kriterijev je bil tudi obvladovanje znakovnega jezika. Že pred leti pa je razmišljala o prijavi na izbor za mis Slovenije, na katerem je sodelovala tudi njena sestrična, a poguma takrat ni zbrala.
Kot je povedala - pri pogovoru ji je pomagala tolmačka za znakovni jezik Lidija Letanja - je zmage zelo vesela. Slovenijo bo v Pragi poskušala kar najbolje predstaviti, skušala pa bo tudi doseči čim boljšo uvrstitev. Zaveda se, da je to priložnost, ki je ne kaže izpustiti. Pravi, da ji samozavesti ne manjka. Na odru želi blesteti tudi v svečani kreaciji;
skico zanjo je narisala sama, pri realizaciji njene ideje pa ji bo pomagala znana ptujska kreatorka Barbara Plavec Bro-dnjak. Svečana obleka je edino, kar si mora sama preskrbeti, zato se je po pomoč skupaj z mamo obrnila na to ptujsko kreatorko.
V komunikaciji z okoljem imajo gluhi veliko težav. Mir-jana si želi, da bi jih bilo čim manj, zato mora tudi širša javnost čim bolj poznati njihove potrebe. Vsi gluhi bi morali obvladati znakovni jezik, tudi tolmačev za znakovni jezik bi moralo biti veliko več. V Sloveniji je okrog 6000 gluhih, tolmačev za znakovni jezik je tre-
nutno le 28, na mariborskem območju pa smo samo štirje, je povedala Lidija Letonja. S pomočjo tolmača je marsikatera komunikacija z okoljem lažja. Na splošno morajo gluhi vložiti veliko več truda kot tisti, ki slišijo, če želijo uspeti. Mirjana pove, da jim pri premagovanju ovir veliko pomaga druženje v okviru Društva gluhih in naglušnih Podravja, ki ima podružnico že nekaj let tudi na Ptuju, in vključevanje v športne in druge aktivnosti. Pri premagovanju ovir oziroma v komunikaciji z okoljem je pomembna tudi osebna angažiranost. Včasih je hodila v disko, danes nič več.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Lutke so se igrale
Domišljija dela s polno paro
V torek so se v ormoškem Domu kulture na reviji lutkovnih skupin, ki jo je organiziral JSKD, enota Ormož, srečali mladi lutkarji. Videli smo vsega skupaj štiri skupine in če ne bi bilo skupine iz OŠ Središče ob Dravi, bi bile vse sodelujoče skupine iz OŠ Ormož.
Strokovni spremljevalec srečanja Slavko Rakuša Slavi-nec je tudi na drugih revijah v okoliških krajih opazil upad
lutkovne dejavnosti, ki ga ocenjuje na 20 do 30 odstotkov. O vzrokih lahko le ugiba; morda se v tem odraža splošno neza-
dovoljstvo v naši družbi, morda ni dovolj podpore na šolah. Po drugi strani pa so tiste predstave, ki se pokažejo na reviji, iz leta v leto boljše, pravi Slavko Rakuša Slavinec: „Vidi se, če vodstvo šole dejavnost podpira, saj lahko v takem projektu sodeluje vsa šola. V kvalitetno pripravljenih lutkovnih predstavah je mogoče zaposliti ne le lutkarje, ampak tudi glasbenike, likovnike, učence, ki se ukvarjajo z ročnimi deli, tehnike. Vsako leto je nekaj izvirnih besedil, vendar je vedno manj novih dramaturških tekstov za otroke. Na srečo so mentorice tako usposobljene, da brez težav postavijo na oder tudi pravljico in jo primerno obdelajo."
Nastopili pa so Lutkovna pripravnica osnovne šole Ormož, ki jo sestavljajo prvošolčki;
zaigrali so igrico Prepir v govorečem gozdu pod vodstvom mentorice Ksenje Šoštarič. Z iste šole je tudi skupina Ormoške marionetke, ki jo vodi Maja Korban Črnjavič. Pripravili so igrico Miška in goslice. Najstarejši lutkarji OŠ Ormož sestavljajo Lutkovno skupino Zarja, ki je skupaj z mentorico mag. Matejo Meško v projektno-raziskovalnem delu pripravila igrico Jabolko srca. Lutkovna skupina osnovne šole Središče ob Dravi pa se je predstavila s simpatično igrico Od kdaj kače nosijo očala. Na nastop je mlade lutkarje pripravila mentorica Sonja Kosi.
V nastopih smo lahko videli zelo domiselne in različne lutke, ki dokazujejo, da - kot je povedal Slavko Rakuša Slavi-nec - domišljija dela.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Markovci • Blagoslov presmecev
Foto: MZ
Letošnja cvetna nedelja v župniji sv. Marka v Markovcih je bila znova nadvse slovesna. Ta dan
se verniki ob blagoslovu zelenja množično zberejo v farni cerkvi. Pred cerkvijo pa je farni župnik Janez Maučec blagoslovil tudi presmece velikane, ki so jih k blagoslovu peš in na ramenih prinesli fantje in možje iz petih vasi markovske občine. Tako kot že nekaj minulih let so tudi letos najdaljši presmec spletli Borov-čani. Presmece velikane pa so k blagoslovu prinesli še iz vasi Bukovci, Nova vas, Markovci in Sobetinci. Tradicija izdelave tako velikih presmecev je v markovski fari živa že več kot desetletje in pomeni tudi del druženja po vaseh. Slovesno noto nedeljskemu blagoslovu pa vsako leto dodajo še člani Godbe na pihala občine Markovci, ki zaigrajo na trgu pred cerkvijo.
MZ
Markovci • Velikonočna razstava
Na cvetno nedeljo, 1. aprila, so v Markovcih v prostorih župnijske dvorane odprli velikonočno razstavo. Svoja dela so na ogled postavile članice Društva podeželskih žena občine Markovci. Velikonočna razstava v Markovcih se ponaša z večletno tradicijo, na ogled pa so velikonočnipirhi (pobarvani ali okrašeni z različnimi tehnikami), vezenine (prti in prtički), ročno izdelane velikonočne vizitke ter različne ročno izdelane figure na tematiko velike noči, kot so pleteni ali vezeni zajčki, piščančki, kokoši in petelini, zajčki iz ličja, rože iz papirja in drugih materialov, pletene oziroma vezene košarice in podobno. Razstava v Markovcih bo odprta tudi na praznični konec tedna, ki je pred nami. Na ogled bo jutri in v ponedeljek.
MZ
Budina • Prepevali in godli ob materinskem dnevu
Foto: Črtomir Goznik
Pevke ljudskih pesmi KD Jezero, ki jih vodi Ana Šori, so v soboto, 31. marca, v domu krajanov Bu-dina - Brstje, pripravile koncert ob materinskem dnevu, ki so ga naslovile Zapojmo skupaj. Poleg
gostiteljic so zapeli še člani mešanega pevskega zbora DU Ivana Rudolfa Breg, ki jih vodi Danilo Jeza, zaigrali pa so tudi Štajerski frajtonarji KD Valentina Žumra iz Hajdoš pod vodstvom Sandija Zajca. Povezovalec prireditve Marjan Nahberger je pred mikrofon povabil tudi predsednico četrtne skupnosti Jezero Marijo Cvetko in svetnika četrtne skupnosti Črtomirja Rosiča, ki sta nagovorila vse prisotne. Po zaključeni prireditvi so se nastopajoči nato še družili in skupaj zapeli ter si obljubili, da se bodo tudi v prihodnje srečevali na podobnih prireditvah, namenjenih določenim praznikom.
Marjan Nahberger
Foto: MZ
Od tod in tam
Ptuj • Sprejem za Božo Papež
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan Štefan Čelan je 28. marca sprejel Božo Papež, prejemnico zlatega znaka Javne agencije RS za varnost prometa. Papeževa je dolgoletna članica Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, učiteljica razrednega pouka in pomočnica ravnateljice OŠ Ljudski vrt. Ob tej priložnosti se ji je v imenu MO Ptuj zahvalil za vsa strokovna prizadevanja na področju prometne vzgoje mladih, ki jo je tako prevzelo, da mu posveča skoraj ves svoj prosti čas. Njeno delo je opazno tako v domačem kot tudi širšem okolju.
MG
Ptuj • Velikonočna stojnica Sožitja
Foto: DK
V sodelovanju z Ekonomsko šolo Ptuj je društvo Sožitje ponovno pripravilo velikonočno stojnico. Na
njej so dijakom in zaposlenim ponujali lastne izdelke, nastale v prostorih v Rajšpovi ulici 20, kjer v varstveno-delov-nem centru (VDC) nastajajo zanimivi in unikatni izdelki. Vsak kos v sebi nosi zgodbo, saj ga je izdelal eden izmed uporabnikov centra. S pomočjo zaposlenih v društvu Sožitje so tako nastali raznoliki izdelki iz gline, tekstila in ostalih materialov. Na razpolago so tokrat imeli velikonočni program: zanimive jajčke, zajčke, velikonočne posodice in košarice za kruh. Vse izdelke društvo ponuja tudi na svojem sedežu v Rajšpovi, kjer imajo svojo trgovino. »Lepo se nam je zdelo, da so tudi dijaki pokazali, da imajo čut za dobrodelnost. Kar nekaj jih je prišlo na našo stojnico in zelo veseli smo bili, da so domov odnesli kak naš izdelek. S tem so najbrž polepšali dan svojim mamicam, pa tudi vsem uporabnikom, ki te izdelke ustvarjajo,«pravita Rebe-ka Gulin in Uroš Kmetec, zaposlena v VDC Sožitje Ptuj.
Dženana Kmetec
Ljutomer • 7. sejem društva Janez Puh
Ljutomersko društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Janez Puh je pred društvenimi prostori na Prešernovi cesti pripravil tradicionalni, že sedmi oldtimerski bolšji sejem. Več kot 50 udeležencev je pripeljalo vse mogoče, predvsem čim bolj staro in zgodovinsko »kramo«: avtomobile, motorje, mopede, kolesa, rezervne dele, vozniško opremo, registrske tablice, čelade, diplome, plakete, značke, vozniška dovoljenja, fotografije ... Prišli so z vseh koncev Slovenije, pa tudi iz Hrvaške in Madžarske. Ves dan si je vozne starine ogledalo domala dva tisoč obiskovalcev. Tokrat je prvič v vlogi vodja prireditve bil dolgoletni član društva Janko Viher, dosedanji Franc Hriberšek je kot ponudnik spremljal sejemsko dogajanje. Sicer pa je med zanimivejše udeležence sodil 67-letni Andrej Škafar iz Prekmurja, ki se je ponosno postavljal ob tri leta starejšem motorju nemške znamke DKV. Povedal je, da se je kot poklicni šofer nenehno zanimal za jeklene konjičke, klasično obliko motornega kolesa, ki ga je pripeljal skupaj z motorjem znamke Panonija (letnik 1961), pa je predelal v vojaško verzijo.
NŠ
Sp. Podravje • Suša je, suše ni
Brez panike, tudi ce dežja ne bo dovolj
Tarnanje kmetovalcev, da jim zgodnjespomladanska suša že redci pridelek, je po besedah kmetijskega svetovalca Ivana Brodnjaka dalec pretirano: „Ne glede na to kakšna količina padavin bo padla Cez konec tedna, tudi Ce bo teh zelo malo, zaenkrat strahu pred izpadom pridelka zaradi suše še ni."
Brodnjak sicer priznava, da se zaradi daljšega obdobja brez padavin pozna manjko vode v podtalnici: „Tudi tla niso idealno vlažna, vendar rastline v tem času še niso v tako intenzivni rasti, da bi bila to velika težava. Najmanj težav bodo imeli tisti kmetovalci, ki so upoštevali tehnološka navodila, kar pomeni, da so jeseni pravočasno izvedli setev. Ta žita so doslej že razvila dovolj globok koreninski sistem in se dobro razraščajo kljub suhemu obdobju. Problematične pa lahko postanejo pozne setve, ker še zaradi pomanjkanja vlage in možnosti razrasta plevela, ni prišlo do polnega razraščanja rastlin. Prednost v takšnem obdobju imajo tudi tisti posevki, ki so bili zgodaj dognojeni, kljub temu da ni bilo močnejšega dežja. Ta hranila so namreč vseeno prišla v tla in pomagajo pri razraščanju koreninskega sistema."
Brodnjak ob tem opozarja, da se dušična hranila, ki so bila vržena zgodaj spomladi, doslej še niso porabila, zato naj se kmetje nikakor ne lotevajo novega dognojevanja, ker to nikakor ni potrebno, še manj smotrno: „To bo potrebno šele okoli 15. aprila, ko bodo, recimo, žita dobila drugo kolence. Je pa smiselno posevke žit zdaj prečesati s česali. S tem se razrahlja zgornja plast in se zmanjšuje izhlapevanje vlage iz zemlje, obenem pa se dokaj dobro tako uničijo tudi pleveli. Na površinah, ki so pripravljene za buče, koruzo in druge jare
—«-
Ceprav se prve dežne kaplje napovedujejo šele te dni, kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak pravi, da panika zaradi suše ni potrebna: „Tudi če bo padlo le malo dežja, zaenkrat ni nobene nevarnosti za posevke. Pravzaprav zna biti slabše, če bo dežja preveč."
posevke, pa je smiselno brazde čim prej zapreti, da ne bo dodatnega izhlapevanja."
Ne glede na to, ali bo te dni deževalo ali ne, je panika zaradi suše preuranjena: „Idealno bi bilo, če bi te dni padlo recimo vsaj 30 litrov dežja na kvadratni meter, nič hudega pa ne bo, če ga bo več ali manj. Pravzaprav bi bilo bolje, če bi ga bilo premalo kot preveč, kajti rastline so zdaj še majhne in ne potrebujejo toliko vode. Večjo škodo zna narediti preveč padavin. Pri omenjeni idealni količini padavin se tla navlažijo do globine približno 20 centimetrov, v tej globini pa je večina rastnih korenin. Težave zaradi suše se bodo začele kazati le, če tja do sredine aprila ne bi bilo niti kapljice
dežja, ker v tem primeru pa bodo posevki res prered-ki. Pridelek žit se bo potem zmanjšal, vendar, kot pravim, šele če še dober teden ne bo dežja. Je pa tudi res, da je pri žitih zdaj šele začetek rastne dobe in zanje je značilno, da po padavinah zelo hitro nadomestijo izgubo. Predvsem za novejše sorte je značilno, da če so nekoliko bolj redke (kot posledica suše, op. a.), potem je klasje toliko večje in bolj polno, tako da izgube praktično ni. Zelo pomembno pa je, da se zdaj odstranijo pleveli; s tem se ne sme čakati, ker plevel jemlje vlago in hranila posevkom!"
Brodnjak pojasnjuje še, da bo do prave eksplozije rasti prišlo ob prvem deževju, pa
naj bo to te dni ali šele čez teden oziroma dva.
„Ponavljam, da zdaj res ni nobene potrebe po kakšni paniki, kakorkoli se bo že obnašalo vreme. Žita so najbolj problematična v času polnjenja klasja, ne zdaj. Če v tistem poletnem času, ko so visoke temperature, ni dežja, je to veliko bolj problematično, kot če je sušno obdobje zdaj."
Tudi za vrtičkarje velja, da strah zaradi suhih dni ni potreben: „Na vrtu se lahko vrtnine tudi zalijejo in pokrijejo, za jagode in tiste rastline, pri katerih je možno, pa je dobro narediti zastirko s slamo, ki zadržuje vlago v zemlji,"je še povedal Brodnjak.
SM
Slovenija • Zavod za gozdove razglasil drevo leta
Drevo leta je beli ali gorski javor
Zavod za gozdove Slovenije je tudi letos kot že veC let zaporedoma razglasil letošnje drevo leta. To je beli ali gorski javor, ki velja za najboljši les med javorji, uporaben zlasti za pohištvo, parket in glasbila.
Beli ali gorski javor zraste do 40 metrov visoko in ima gosto široko krošnjo, deblo pa je ravno in močno. Lubje je pri mladem javorju gladko in sivo, kasneje pa razpoka in se lupi v velikih zaplatah.
Beli ali gorski javor je enodomna ali poligamna žužkocvetna vrsta, cveti pa maja. Cvetovi so zelo medeni in so odlična paša za čebele, javorjev med pa je svetel in izjemno okusen.
Kot rečeno, velja za najboljši les med javorji in se lepo obdeluje, ni pa obstojen na prostem, zato se praviloma uporablja za notranje pohištvo in parkete. Nekoč so iz njega izdelovali ročaje za ročno orodje, cenijo ga rezbarji in kolarji, uporablja pa se tudi za kuhinjske pripomočke (kuhinjske deske, kuhalnice, valjarje). Listi vseh vrst javorjev
so odlična živinska krma, sicer pa javor velja tudi za priljubljeno okrasno drevo. Zaradi odpornosti na sol ga pogosto sadijo v mestih in ob ceste, kjer s svojo gosto krošnjo ustavlja sunke vetra, soljenje cest pa temu drevesu pozimi ne škoduje. „Drevo leta" je projekt Zavoda za gozdove Slovenije (ZZG), katerega namen je spodbuditi zavedanje in povečati vedenje o drevesih kot dragocenih, a pogosto prezrtih sooblikovalcih kulturne krajine. Vsako leto je izbrano drevo, ki s svojim simbolnim, estetskim ali ekološkim pomenom bogati, nagovarja in navdihuje. V preteklih letih so bila za drevesa leta izbrana celjska platana pred železniško postajo (2006), Pe-terlinova bukev na Tinski gori (2007), šmohorske lipe (2008),
Lipovškova bodika v Mali Reki nad Preboldom (2009), grajska hruška v Slovenskih Konjicah (2010) in Mrazov skorš v Loki
pri Žusmu (2011). Ob razglasitvi drevesa leta ZZG izda plakat in razglednico o tem drevesu.
SM
Zavod za gozdove Slovenije je za drevo leta 2012 razglasil beli ali gorski javor.
Foto: CG
Foto: SM
Ptuj • Volitve predsednika Zveze združenj rejcev prašičev
Bitka med pomurskim in podravskim lobijem
Na rednem občnem zboru Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije (ZZRP), ki je tokrat potekal na Ptuju, so prisotni delegati lokalnih društev izvedli tudi izredne volitve novega predsednika in podpredsednika ZZRP. Toda preden je bilo znano, kdo bo novi nosilec funkcije, se je v dvorani, v kateri so zasedali, razvnela prava bitka med pričujočimi, ki so se jasno razdelili na dva nasprotna bregova.
Foto: SM
Po grdem, vročekrvnem in dolgo trajajočem prepiranju so se zbrani najprej odločili za tajno glasovanje, sicer pa je bilo tudi med njimi slišati precej kritike na račun kandidatke za predsednico ...
Razlog za hud spor sta bila predlagana delegata za predsednika; Daniela Varagazona so podpirali prašičerejci s prekmurske regije, Darjo Prevalnik pa tisti s podravske regije ... Spor se je sprožil najprej že ob vprašanju, ali naj se novega predsednika oziroma predsednico voli javno ali tajno. Na koncu je pretehtal glas tistih, ki so zahtevali tajno glasovanje, kar sicer ni ravno običajna praksa. Vendar se s tovrstno odločitvijo vroča kri med člani še zdaleč ni ohladila.
Tako so zbrani na dan privlekli celo vprašanje veljavnosti starega statuta, češ da bi bil tako in tako potreben že novi, obregnili pa so se ob vprašanje, ali je Prevalnikova po statutu sploh možna oz. ustrezna kandidatka za predsednico, po dvorani pa so padale vedno težje besede. Janez Golob, ki je vodil delovno predsedstvo občnega zbora, je počasi začel izgubljati potrpljenje: „Ali bomo zdaj ta občni zbor izpeljali do konca ali prekinili?! Če sem danes tudi jaz tukaj kamen spotike, kar povejte, ne pa, da se nekaj šušlja za mojim hrbtom in tečejo neki skriti telefonski pogovori in dogovori!"
Predsednik praši-čerejcev brez prašiča doma?!
Viktor Časar, ki je odkrito nasprotoval kandidaturi Pre-
valnikove, je javno kritiziral: „Pa kako je sploh lahko predsednik Zveze nekdo, ki doma nima niti enega prašiča?!"
Darja Prevalnik, sicer kmetijska svetovalka na ptujskem KGZ, je bila z odgovorom zelo hitra: „Če je to res edini problem, imam lahko že jutri eno plemensko svinjo doma..."
Časar pa ni odnehal: „Veste kaj, mi prašičerejci pač ne verjamemo, da lahko naše težave in interese zastopa svetovalka, zaposlena v javni službi. Morate se vendar zavedati, da vi živite na prašičereji, mi pa od prašičereje, ne poznate in ne občutite naše krize. Poleg tega dvomim, da se boste sposobni upreti zahtevam nadrejenih, tudi ministrstva, če bodo te v nasprotju z našimi zahtevami. Naš dvom je upravičen, saj ne verjamemo, da si bo svetovalka, plačana od države, upala povedati vse, kar nas žuli, kaj je narobe, dvomimo, da se bo znala postaviti za nas prašiče-rejce do konca, tudi če bo šlo za stavko!"
Vmešal se je predsednik Golob: „Čas je, da glasujemo. Odločili ste se za tajno glasovanje, torej oddajte svoje glasove. Če pa kdo misli, da je funkcija predsednika Zveze dobro plačana, se hudo moti! In kdorkoli bo novi predsednik, bo imel zelo težko delo. Sami veste, da potrebujemo vodstvo in predsednika in če ne bomo soglasni in sodelovali med seboj, se lahko že poslovimo od prašiče-rejske panoge!"
¡gst
j>
Ur
W /jr
Foto: SM
Za novo predsednico Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije je bila izvoljena svetovalka iz ptujskega kGz Darja Prevalšek.
Med mrmranjem nezadovoljnih delegatov, ki so izpolnjevali lističe, se je nato odvilo tajno glasovanje. Še preden je bil znan rezultat, pa je zbrane nagovorila Milena Kovač z biotehniške fakultete: „Prav bi bilo, da združite svoje sile, danes pa je tukaj videti vse kaj drugega kot to! Morali se boste poenotiti, to je nujno. Upam, da boste izvolili pravega in dobrega predsednika, niti ni važno, kdo je to. Pomembno pa je, da ga podprete vsi in mu vsi tudi pomagate, da se bo vaš glas lahko slišal. Z notranjimi razprtijami boste le nagajali sami sebi in uničevali sami sebe!"
Kot gost občnega zbora se je oglasil tudi Danilo Potokar s KGZS: „Tudi v zbornici si želimo dobrega sodelovanja z Zvezo. To je krovna organizacija, ki naj bi povezovala vse
prašičerejce v državi. Ne glede na spore, ki so vedno bili in tudi bodo, se potrudite, da bodo končna stališča Zveze za javnost vedno enotna!"
Zmaga podravskega lobija - izvoljena Prevalnikova
Za konec je svoje povedal še strokovni sodelavec Zveze Peter Pribožič: „Prašičerejski sektor pri nas je očitno precej
razglašen orkester. Namesto sporov bi bilo bolje, da se pra-šičerejci dobro poslovno organizirate na področju prodaje! Domača reja se vsak dan bolj uničuje z vedno večjim uvozom in če se to ne bo ustavilo, bo mesa v Sloveniji čez pol leta primanjkovalo! V tem trenutku bi potrebovali 200 kmetij, ki bi vhlevile vsaj po 50 prašičev; nujno bi bilo namreč vzrediti doma vsaj 10.000 pujskov več. Domača reja danes pokriva le še 27 odstotkov potreb. Prav je, da se sporne zadeve prečistijo. Za to so sestanki, ampak konč-
na stališča morajo biti enotna, če želite kaj doseči!"
Med nagovori je komisija preštela oddane glasovnice in rezultat je pokazal, da je od 40 veljavnih glasovnic 24 v znak podpre prejela Darja Preval-nik, 16 glasov pa Daniel Varga-zon.
Tako je po ostrem prepiru zmaga šla v roke podravskemu prašičerejskemu lobiju, vendar je vprašanje, ali je s tem dobljena tudi vojna: podpredsednika Zveze sta namreč ostala Daniel Vargazon in Dušan Fister ... Med podporniki Vargazona, ki je poraz na volitvah navzven prenesel zelo dobro, je bilo namreč slišati kar precej neodo-bravanja in razočaranja.
Če se bodo Fister, Vargazon in Prevalnikova uspeli dogovoriti o uspešnem sodelovanju, bo dobro, če ne, pa se zna Zveza kaj hitro najti pred novimi izrednimi volitvami. Na ta (morebitni) problem je v zalivali za zaupanje med vrsticami opozorila tudi Prevalnikova: „Upam, da bomo delali dobro, in upam, da me bo upravni odbor Zveze podprl - brez tega moje delo ne bo možno."
Darja Prevalnik je sicer plan dela za leto strnila v nekaj stavkih: „Prizadevali si bomo za ponovno oživitev plemenskih rej, ohranjanje staleža in selekcij-skega dela ter za podporo nakupom plemenskih živali, pri čemer računamo na finančno podporo ministrstva za kmetijstvo in okolje. Prizadevali si bomo tudi za izgradnjo novih hlevov v skladu s standardi in druge investicije v prašičerej-sko infrastrukturo, za olajšanje postopkov spremembe namembnosti kmetij skih zemljišč za novogradnje, seveda tudi za poslovno organiziranost rejcev, pa tudi za zastopanje interesov naše panoge in za sledlji-vost mesa v tržni verigi."
SM
Slovenija • O gradnji čistilnih naprav v prihodnosti
Eni z evropskim denarjem, drugi le s svojim?!
V okviru gornjeradgonskega sejma Megra, Kogra in Engra je bilo v minulih dneh izvedenih veliko zanimivih delavnic in srečanj. Eno izmed njih je bilo posvečeno tudi problematiki komunalne infrastrukture.
Dejstvo je, da naj bi po aktualni zakonodaji vsa slovenska (in evropska gospodinjstva) bila do leta 2017 priključena na (javno) kanalizacijsko omrežje. Vendar pa kot kaže realna življenjska slika, to nikakor ne bo možno, zato bo edina rešitev zanje postavitev individualnih ali skupinskih (manjših) čistilnih naprav.
Po oceni Agencije RS za okolje bo treba tako v Sloveniji zgraditi okrog 100.000 malih (hišnih) čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 populacijskih enot (PE) in okrog 2.200 čistilnih naprav z zmogljivostjo od 50 do 2000 PE. Doslej je zgrajenih šele deset odstotkov potrebnih čistilnih naprav, zato je časa le še malo. Tega se zavedajo v marsikateri občini. Žal bodo morali, kot je bilo slišati na posvetu, vsaj za majhne individualne čistilne naprave
denar v glavnem zagotoviti uporabniki sami oziroma bo to odvisno od odločitve matičnih občin, saj so v nekaterih pripravljeni male čistilne naprave tudi subvencionirati. Občine imajo možnost te čistilne naprave sofinancirati iz komunalnih taks, s posojili ... Udeleženci posveta pa so opozorili tudi na to, da je stanje na trgu malih čistilnih naprav za sedaj še precej neurejeno in je treba pri nakupu biti previden. Gospodarska zbornica Slovenije sedaj že sestavlja seznam proizvajalcev malih čistilnih naprav, ki ustrezajo vsem zahtevam.
Na problematiko financiranja individualnih čistilnih naprav za eno gospodinjstvo oziroma manjših čistilnih naprav za dve ali tri gospodinjstva je že pred dobrim letom opozarjal župan občine Žetale Anton Butolen; zelo jasno je
Velike čistilne naprave in kanalizacijski sistemi se danes gradijo z evropskim denarjem; za male čistilne naprave za eno oz. več hiš pa bodo občani očitno morali poskrbeti le s svojim denarjem in morda s pomočjo občine, če bo slednja sploh imela kaj denarja v proračunu za te namene ... (na posnetku je primer male čistilne naprave s 5 PE, ki jo je zgradilo podjetje IPI iz Rogaške Slatine).
povedal, da se mu (sedanji) sistem sofinanciranja večjih čistilnih naprav z evropskim in državnim denarjem ne zdi pravičen, če ne bodo do tovrstnega sofinanciranja upravičeni tudi tisti državljani, ki se zaradi objektivnih okoliščin pač ne morejo priključevati na velike javne kanalizacijske sisteme. S tem se strinjajo tudi številni drugi župani, saj v Sp. Podravju praktično ni občine, ki bi lahko prav vsem zagotovila in omogočila priključitev na skupen sistem.
V ozadju problematike financiranja majhnih skupinskih in individualnih čistilnih naprav pa se zna pokazati (socialno) razslojevanje tudi med samimi občinami; nekatere bodo namreč verjetno sposobne svojim občanom finančno pomagati pri ureditvi čistilnih naprav (sofinanciranje manjših skupinskih čistilnih naprav za nekaj hiš je tako že pred letom dni obljubljal cirkulan-ski župan), medtem ko bodo v drugih občinah z nizkimi in povrhu še zakreditiranimi občinskimi proračuni občani prepuščeni sami sebi ...
SM
Foto: SM
Ptuj • Predavanje dr. Vesne Vuk Godina
Moški, ki ni služil JLA, ni pravi moški
Priznana sociologinja, antropologinja in publicistka dr. Vesna Vuk Godina, znana po tem, da o vseh stvareh govori brez dlake na jeziku, je minuli teden predavala na Ptuju. Predavanje, ki je trajalo več kot tri ure, je minilo, kot bi trenil z očesom. Spregovorila je o tem, kdaj je posameznik funkcionalno odrasel in zakaj po njenem moški, ki ni služil v jugoslovanski vojski, ni pravi moški, ter kako to vpliva na vzgojo otrok.
Klub ptujskih študentov je v sklopu projekta Humanistična ofenziva 2012 v petek v Grand hotelu Primus organiziral predavanje dr. Vesne Vuk Godina. Priznana sociologinja, antropologinja in publicistka je profesorica, obenem pa tudi avtorica strokovnih in poljudnih člankov, kolumn ter več knjig.
Na Ptuju je predavala o več rečeh, osredotočila pa se je na vzgojo otrok ter posledice, ki jih ima kapitalizem na razvoj naše družbe.
Predavanje je pričela z aktualno temo: družinskim zakonikom. Kot je dejala, je ta ponujal le dve opciji: cerkve ali kapitala. Tretje, ki bi dejansko predstavljala zaščito otrok, po njenem mnenju v zakoniku ni bilo. „V tej državi ni subjekta, ki bi zagovarjal interese ljudi. To je dovolj žalostno dejstvo," je med drugim dejala Vuk Godi-nova, ki je prepričana, da zato čez 200 let tu ne bo nobenega Slovenca več.
Za to naj bi bil kriv„kapital", ki je ugotovil, kako „sprogra-mirati" prave potrošnike že od majhnega. „Otroke poškodujejo na poseben način," pravi predavateljica, ki se sprašuje, kako smo prišli do te točke, da kupujemo nepotrebne stvari, ki jih nikoli ne uporabimo. Kot pravi ni nobenega znaka, da bi ljudje sami po sebi bili takšni, temveč so za to krive poškodbe, nastale v otroštvu. „Kako otroke poškodovati, da dobimo potrošnika?," to je po njenem ključno vprašanje. Odgovor: vzgajati je treba funkcionalno neodrasle posameznike.
„Samo 10 tisoč moških v Sloveniji je funkcionalno odraslih!"
Kot pojasnjuje Vuk Godino-va, je ločnica med biološko in funkcionalno odraslostjo ve-
Vesna Vuk Godina
lika. Biološko odrasli smo pri 18, funkcionalno odrasel pa je le tisti, ki med fajn in prav izbere slednjo opcijo. Po izračunih psihiatra Ruglja in prepričanju Vuk Godinove naj bi bilo v Sloveniji le približno 10 tisoč moških funkcionalno odraslih. „Politiki gotovo niso med temi 10 tisoči," še pravi predavate-
ljica. Prepričana je, da moški, ki niso funkcionalno odrasli, ne bi smeli imeti otrok, saj jih, kot pravi, pri vzgoji „zaserjejo". Dekleta naj bi že prek poroda šla skozi fazo odraščanja. „Srbi so rekli, da moški, ki niso bili v JLA, niso pravi moški. In točno tako je," še pravi predavateljica.
Nekoliko v šali nekoliko pa zares pravi, da bi že v zakonu moralo pisati, da funkcionalno neodrasli moški ne smejo imeti otrok. Njihova nezrelost naj bi se namreč odražala na otrocih.
Po prepričanju priznane antropologinje moramo pri vzgoji otroka ločiti različne faze. Prva je tista, ko je otrok star od 1 do 3 let in se šele uči razlikovati med NE in DA. „Otrok, ki pri tej starosti uboga vsako zadevo, je duševno zaostal," pojasnjuje in dodaja, da so mali otroci empiriki. V drugi fazi, ki traja od 3 do 6 leta, pa otrok postaja funkcionalno odrasel. „ Ko otrok krši NE, ga je treba kaznovati, sicer ne more odrasti," še dodaja predavateljica. To pa ne pomeni, da bi ga bilo treba nujno fizično kaznovati. „Cilj fizične kazni ni bolečina, ampak to, da se otrok ustavi. To Slovencem ni jasno. Bolečina kot kazen pa je problem," še dodaja.
Droge in CIA
Po besedah Vuk Godinove odvisniki in pravi potrošniki nikoli ne postanejo funkcionalno odrasli. Takšno stanje ljudi pa naj bi bilo v korist kapitala. Kot pravi 95 odstotkov denarja od trgovine z drogami pobere CIA in ga spravi v ameriško blagajno. „Zato preprečujejo, da otroci funkcionalno odrastejo," še dodaja predavateljica, ki je prepričana, da zato danes živimo v sistemu, ki je infantilizem raztegnil na vse življenje. Ideja, da lahko otroci prijavljajo starše, naj bi obstajala samo v totalitarnih sistemih. „Da ne bi mislili, da res živite v demokraciji. Hitler, Stalin in mi imamo prakso, da lahko prijavimo svoje starše," dodaja. To naj bi bil eden izmed načinov, kako nas kapital kontrolira.
In kako doseči, da otroci funkcionalno odrastejo? Z dvo-tirno vzgojo: ljubečo materjo in očetom, ki opravlja svoje naloge. „Starši morajo biti otrokov največji sovražnik. Funkcija očeta ni, da ljubi, ampak, da disciplinira," je prepričana antropologinja, ki zaključuje, da v kolikor otrok do 6 leta funkcionalno ne odraste, ne bo nikoli. Poškodovani posamezniki, ki ostanejo funkcionalno nepismeni, pa so najboljši potrošniki, kar si jih kapital lahko želi.
Dženana Kmetec
Ptuj • Koncert zasedbe Perpetuum Jazzile
Skupina, ki te pelje v glasbena nebesa
Sodeč po ogledih na YouTubu, je na svetu vsaj 13 milijonov ljudi, ki bi želeli prisluhniti skladbi Africa v izvedbi zasedbe Perpetuum Jazzile. Ptujčani pa smo imeli to čast, da so po nekaj letih spet obiskali naše mesto. Privabili so neverjetnih 1600 poslušalcev, ki so se prepustili vokalni ekstazi mladih nadarjenih glasbenikov. Rezultat: noro in neponovljivo glasbeno doživetje!
Športna dvorana OŠ Ljudski vrt Ptuj je v nedeljo pokala po šivih. Po pričakovanjih je bil koncert, ki ga je zasedba Perpetuum Jazzile izvedla v sklopu vseslovenske turneje, razprodan.
Odličen pa ni bil le obetaven obisk, ki je presenetil celo same člane zasedbe, vajene velikih odrov, ampak tudi program, ki ga je skupina izvedla. Potem ko so nastopili v Ajdovščini in Trbovljah, so mladi talenti navdušili tudi v našem mestu. Vokalna ekstaza, ki je
trajala uro in pol, nas je popeljala v glasbena nebesa. Izjemni vokalisti so le še potrdili svoj sloves enkratne neponovljivosti. S sleherno uspešnico, kot so True color, Umirem sto puta dnevno, Poletna noč, Prisluhni školjki in Africa, ki ima na You tubu že več kot 13 milijonov ogledov, so poželi glasen aplavz publike. Ravno slednja skladba je postala „himna" skupine, ki jih je dobesedno izstrelila v glasbeno orbito. Tudi tokrat je njihova interpretacija, za priredbo katere je poskrbel
njihov nekdanji umetniški vodja Tomaž Kozlevčar, bila odlična. Tako kot vse ostale skladbe v njihovi interpretaciji.
Sicer pa skupino od lanskega leta naprej vodi Peder Karls-son, pevec, komponist, učitelj in dirigent, ki se na vaje prevaža iz daljne Švedske. Tokrat ga sicer ni bilo, a njegova odsotnost ni prav nič vplivala na izvedbo koncerta. Zelo uspešno ga je namreč nadomestila Sandra Feketija, ki v zasedbi prepeva že od leta 2004 naprej. Zboru pa se je lani pridružil
tudi Ptujčan Tadej Premužič, sicer študent prava, ki bo odvetniško haljo kombiniral z mikrofonom.
Da je glasba, ki so jo brez instrumentalne spremljave, le z ustvarjanjem glasbe z glasovi, zvenela perfektno, pa je veliko prispeval tudi „beat boxer" Sašo Vrabič. V zasedbi Perpetuum Jazzile nastopa od leta 2001 naprej. Akademski slikar, ki pravi, da je v zboru zrasel in da je zbor zrasel v njem, je ptujsko publiko poskušal tudi kaj naučiti in jim prenesti delček svojega znanja.
Ko ima vsak glas svoje mesto ...
Kar je v zasedbi Perpetuum Jazzile povsem jasno slišno je to, da je sleherni član v skupini s pravim razlogom. Vsak ima svojo nepogrešljivo vlogo, glasovi pevcev pa so tako usklajeni, da tvorijo perfektno celoto. Tako tonsko kot scensko je bil njihov ptujski nastop v celoti dovršen: popolna kombinacija dobre glasbe in simpatičnega, nevsiljivega, a pomenljivega gibanja. Zgodbi, ki jo pripovedujejo mladi glasbeniki, enostavno morate verjeti! Vsaka skladba, ki jo izvedejo zveni pristno, kot bi bila dejansko napisana le zanje. Zato prav gotovo ni presenetljivo dejstvo, da že osvajajo svetovne odre in glas naše Slovenije nosijo tudi izven meja naše države.
Že jeseni se bodo odpravili na nemško turnejo, velike uspehe pa so še pred vseslovensko turnejo poželi tudi v Ameriki.
Kjerkoli nastopajo, je eno jasno: njihove vokalne sposobnosti in neponovljiva, zabavna energija dejansko pričarajo obljubljeno vokalno ekstazo.
Da člani zasedbe niso le odlični pevci, temveč da jih dela posebne tudi njihova energičnost in socialna nota, pa so dokazali tudi to pot. Del izkupička s ptujskega koncerta bodo namreč predali sekciji za downov sindrom, ki deluje v okviru društva Sožitje. Ob tem, da smo vsi poslušalci neizmerno uživali v absolutno vsaki minuti nepozabnega koncerta, ki zagotovo nikogar ni pustil ravnodušnega, so poslušalci z nakupom vstopnic prispevali tudi k dobrodelni akciji zbiranja sredstev za omenjeno sekcijo.
Dženana Kmetec
Pevci Perpetuum Jazzile so dokazali, da so izjemni izvajalci.
Cven • Vinsko-kulinarični večer
Na izletniški kmetiji Na koncu vasi na Cvenu pri Ljutomeru so prvič pripravili vinsko-kulinarični večer po scenariju vinske kraljice Martine XVI. Sandre Vučko.
Gostje so ob odlični domači hrani pokušali vina ljutomerskih vinogradnikov; degustaci-jo je vodila enologinja Cvetka Sakelšek. Za popestritev sta poskrbela glasbenik Tomi Baaron in prleški pesnik Marko Kočar. Med udeleženci večera je bila tudi Marija Fras, znana pomurska avtorica devetih kuharskih knjig. Najnovejšo je ob tej priložnosti poklonila voditeljici prireditve Suzani Kolbl.
NS
Vino, hrana, pesem
¿ Vinska kraljica Sandra Vučko (desno) pri večerji
Foto: DK
Foto: DK
Foto: NS
Ptuj • Regijsko srečanje mladih raziskovalcev
Lahko s telefonom zabijemo žebelj?
Dijaki in osnovnošolci Spodnjega Podravja in Prlekije so se minuli teden udeležili srečanja, na katerem so predstavljali svoje raziskovalne naloge. 15 jih je bilo tako dobrih, da jih je komisija poslala na majsko državno tekmovanje.
Na zadnji marčevski dan je Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj organiziralo jubilejno, 20. srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije. V prostorih Gimnazije je svoje naloge predstavljalo kar 79 raziskovalcev. Ti so s pomočjo mentorjev izdelali 35 nalog, ki so pokrivala raznolika področja.
Po mnenju recenzentov, ki so naloge ocenjevali, si je bronasto priznanje prislužilo šest nalog, srebrno 13, zlato pa kar 15 predstavljenih raziskovalnih nalog.
Med osnovnošolci so se najbolje odrezali učenci osnovnih šol Žetale, Cirkovce, Destrnik -Trnovska vas, Ljudski vrt, Mladika, Borisa Kidriča Kidričevo, Ormož in Olge Meglič, vsi pa bodo svoje naloge predstavljali tudi na državnem tekmovanju. Lotevali so se raznolikih tematik. Med zanimivimi naslovi, ki so jih obdelovali, so na primer raziskovalne naloge z naslovi: Ali se najstniki znajo spopri-
Na regijskem srečanju mladih raziskovalcev je bilo predstavljenih 35 nalog, osnovnošolci in dijaki pa so jih pripravili s pomočjo 41 mentorjev.
jeti z jezo, Smo funkcionalno pismeni, Možnosti varčevanja pri peki kruha ...
Med srednjimi šolami pa bodo našo regijo na državnem tekmovanju zastopali dijaki Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj, Gimnazije Ptuj, Gimnazije Ormož in Strojne šole Ptuj. Ena izmed nalog je nastala kot plod sodelovanja srednje in osnovne šole. Dija-
ki Elektro in računalniške šole Ptuj in učenci OŠ Dornava so se namreč v skupni raziskovalni nalogi spraševali, ali lahko s telefonom zabijemo žebelj.
Na tokratnem srečanju so osnovnošolci in dijaki ponovno dokazali, da raziskovanje in radovednost ne poznata meja. Z zanimivimi nalogami so se lotili različnih tematskih področij in delčke psihologije,
biologije, zgodovine, elektrotehnike, ekologije, varnosti v cestnem prometu in marsikaterega drugega področja prikazali na drugačen in zanimiv način.
Za vse mlade raziskovalce je bilo regijsko tekmovanje vsekakor zanimiva izkušnja več, za tiste, ki so bili po mnenju recenzentov najboljši, pa popotnica na državno tekmovanje. To bo potekalo 21. maja, našo regijo pa bo zastopalo 15 nalog.
Kot poudarjajo organizatorji regijskega srečanja mladih raziskovalcev Spodnjega Po-dravja in Prlekije Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, 20-letnica srečanj kaže na odlično delo vseh sodelujočih inštitucij pri tem projektu. Kombinacija za uspeh pa se nahaja v kvalitetnem delu organizatorjev, recenzentov in seveda šol, ki s svojimi mentorji in učenci zmeraj na srečanje prinesejo nove ideje.
Dženana Kmetec
Hajdina • Šola gostila mednarodni projekt Comenius
Obisk učiteljev iz osmih držav
V osnovni šoli Hajdina se trudimo biti dobra šola in to prav gotovo dokazujejo uspehi naših učencev na različnih tekmovanjih, vključevanje v različne projekte in uspešno sodelovanje z lokalno skupnostjo.
V Comeniusov projekt Gozdni vrt smo stopili na pobudo osnovne šole St. Fagans Church of Wales Primary School iz Walesa, ki je tudi koordinatori-ca projekta; šola je na internetu našla naše podatke, predstavila projekt in nas novembra 2010 povabila na pripravljalni obisk v Cardiff. Tam smo predstavnice šol iz petih držav - Velike Britanije, Slovenije, Finske, Latvije in Portugalske - izpolnile prijavo in opredelile cilje projekta. Kasneje so se projektu priključile še šole s Poljske, Madžarske, Italije in Španije. Koordinatorica projekta na šoli Hajdina sem bila Tatjana
Lukovnjak, učiteljica angleškega jezika
Namen projekta je, da bi učenci vseh šol, vključenih v projekt, ustvarili svoj gozdni vrt, zanj skrbeli, ga proučevali, pobirali izdelke in iz njih pripravljali jedi. Oblikovali bodo spletno stran projekta in izdali skupen naravoslovni slovar ter knjigo receptov. Ves čas bodo potekale video konference, predstavitve aktivnosti in izmenjave pisem, čestitk ... Učenci bodo tako še bolj spoznali projektno delo, se srečali z drugačnimi kulturami in običaji, komunicirali v angleščini in nenazadnje promovirali svo-
je naravno in kulturno okolje. Na šoli sedaj komaj čakamo, da bomo lahko začeli urejati vrt v bližini šole, saj pomlad že trka na vrata.
V okviru projekta je predvidenih šest srečanj. Prvo je bilo na Poljskem, gostitelj drugega srečanja pa je bila naša šola. Srečanje je potekalo od 21. do 25. marca 2012. Učitelji iz osmih različnih držav so si v okviru obiska ogledali našo šolo, pri čemer so se naši učenci izkazali za izvrstne vodiče. Učitelji so tudi hospitirali pri pouku, spoznavali naš učni načrt ter začutili klimo v razredih. Obiskali so sedež hajdinske občine, si
Foto: arhiv OS Hajdina
Predstavniki osmih evropskih držav na Hajdjni s podžupanom Francem Mlakarjem, direktorico Valerijo Šamprl in predstavniki zaposlenih na OŠ Hajdina
ogledali cerkev sv. Martina, v vinski kleti pokusili vino ter si ogledali 1. mitrej. Za večerjo v šoli so en dan poskrbela različna društva (Društvo gospodinj Draženci, Društvo žena in deklet Gerečja vas, Društvo žena in deklet občine Hajdina, Društvo žensk Hajdoše), ki so pripravila pokušnjo tipičnih jedi s tega področja. Drugi dan je na šoli potekala »evropsko« obarvana prireditev; najprej je kratek program pripravila naša šola, nato pa so se predstavile vse partnerske šole. V nadaljevanju njihovega obiska smo gostom razkazali tudi Ptuj in Maribor.
Da so bili naši gostje zadovoljni in da je vse potekalo tako kot mora, velja zahvala lokalni skupnosti, društvom, posebej kmečkim ženam, dekletom in gospodinjam, podžupanu Francu Mlakarju in direktorici občinske uprave Valeriji Šam-prl, župniku Marjanu Feslu, letošnjemu kletarju Francu Drevenšku, ravnateljici Vesni Mesarič Lorber, vsem sodelavkam in sodelavcu, ki so pomagali pri organizaciji.
Še tako dober in zanimiv projekt ne more resnično zaživeti, če v kolektivu ni razumevanja in sodelovanja med vsemi zaposlenimi. In ob tej priložnosti smo vsi skupaj pokazali, da to zmoremo. Zato ta projekt gotovo ne bo zadnji.
Tatjana Lukovnjak
Tednikova knjigarnica
Velika skrivnost
VELUC
SkRIVNOS
Skrivnost je samostalnik ženskega spola, pojasnjuje Slovar slovenskega knjižnega jezika (na strani 1237, DZS, 1994) in pravi, da je skrivnost, kar se ne da razumeti, dojeti, pojasniti. Takšna sta primera iz navedenega slovarja: nekatere stvari so za človeka še vedno skrivnost; skušal je razrešiti skrivnost. Kar kdo ve, mu je zaupano in se ne sme pripovedovati drugim, je tudi skrivnost. Recimo: nahajališče gob je skrivnost, kar pomeni, da se o tem, kje rastejo gobe, ne pripoveduje. Skrivnostnost je lastnost skrivnostnega, skrivnostnež je tak možak, skrivnostnica taka ženska.
Pesnik Niko Grafenauer (Ljubljana, 1940) je svojo med mladimi in tudi odraslimi bralci zelo priljubljeno pesniško zbirko naslovil Skrivnosti (Ilustriral Karel Zelenko.Ljubljana: Borec, 1986. Zbirka Liščki; še šest naslednjih izdaj) in pesem enakega naslova pravi:
Skrivnost ima skrivališče za sedmimi pečati. Do nje vodi skrito stopnišče z devetimi skrivnimi vrati.
Skrivnost je skrivnostno nedosegljiva in skrita od vsega sveta. Zato najraje prebiva v skrivnem kotičku srca...
Pesnica Barbara Gregorič Gorenc (Ljubljana, 1964), priljubljena pesnica med mlajšimi in starejšimi ljubitelji lepe besede, je svojo zadnjo pesniško zbirko naslovila Skriti grafiti (Ilustrirala Andreja Gregorič. Ljubljana: Viharnik, 2012), v kateri je tudi pesem Moja vila, ki se začenja takole:
Srečal sem te sredi aprila -prišla si
kot cvetlična vila, nežna, nasmejana, mila...
Velika skrivnost (v originalu: Le secret) je naslov avtorske slikanice Erica Battuta (Prevedla Medved-šek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012. Zbirka Velike slikanice.) in je odlična knjiga za cicibane. V tej preprosti, a izredno povedni in mikavni slikanici je glavna junakinja prav skrivnost. Ta ni ne majhna, ne velika, je dišeča okrogla oblika, ki glavno junakinjo slikanice neverjetno mika. In želijo si je, skrivnosti namreč, tudi prijatelji glavne literarne osebe, no, osebice. Ah, glavne živalce, je bolje povedano. Velika skrivnost začenja približno tako:
Nekoč, v davnih časih, ki bi lahko bili v resnici lanski časi, a nikakor ne tisti del lanskega leta, ki se mu reče pomlad, ali pa še celo ne zima, no, enkrat je bila ena hm, hm, hm, ki je, oh, oh, oh, našla eno ah, ah, ah. Nikomur ne bo povedala. To bo njena velikanska skrivnost ...
Ooo, kako lepo je imeti skrivnost, četudi le na papirju.
Pridite, cenjeni bralci, po skrivnosti v knjižnico.
Liljana Klemenčič
radioptuj
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: DK
Oddaj o kulturi z Majdo Fridl. V ponedeljek ob 18. uri.
PARKL
Pragersko do naslova šele v podaljških
Stran 12
Atletika
Po polet za novo sezono v Medulin
Stran 12
Namizni tenis
Slodej in Rojkova do zmag na DP
Stran 13
Strelstvo
Ptujčanom po štirih naslovih ekipno srebro Stran 13
Šolski šport
Skupna zmaga za judoiste OŠ Gorišnica Stran 14
Nogomet
Aluminij uspešen v 1. krogu pokala NZS
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
Operacija uspela, aktiven tudi v akciji Posodi svojo nogo
4. april je mednarodni dan boja proti minam: podporniki solidarnost s poškodovanimi na minskih poljih izražajo z zavihano hlačnico. Dejan Zavec je eden izmed ambasadorjev akcije v Sloveniji.
Dejan Zavec po zmagi proti Bethuelu Uushoni in osvojitvi naslova interkontinentalnega prvaka verzije WBO ne miruje. Najprej ga je čakal operativni poseg na desnem komolcu, aktiven pa je tudi na humanitarnem področju: sodeloval je namreč v akciji Posodi svojo nogo.
Kako je potekala operacija in kako poteka rehabilitacija?
D. Zavec: »Za operacijo ne vem, sem namreč spal (smeh). Šalo na stran: v tem trenutku vse poteka tako, kot je bilo predvideno, brez zapletov - gibljivost roke je v tem trenutku celo boljša, kot smo načrtovali. Seveda lahko gre v nadaljevanju kaj narobe, a sam raje gledam na zadevo optimistično. Pričakujem, da bom čez dober mesec že pripravljen za boksarski trening.«
Kaj je povzročalo bolečine v komolcu?
D. Zavec: »V komolcu sem imel okrušen košček hrustanca: tega so odstranili, na okru-šenem mestu pa so hrustanec obrusili.«
Tokrat si k operaciji pri-
stopil bistveno prej kot na levici, na kateri si imel že velike bolečine.
D. Zavec: »Stvar je nekako povezana: ko sem zaradi poškodbe levice bolj izpostavljal in obremenjeval desnico, je prišlo do te poškodbe. V vsakem primeru je dobro takšne poškodbe čim prej sanirati, saj se lahko samo stopnjujejo.«
Obenem si bil v zadnjem času aktiven pri akciji Posodi svojo nogo, ki opozarja na poškodbe zaradi min. Kako si prišel v stik z izvajalci akcije Posodi svojo nogo?
D. Zavec: »V kontakt z mano je stopil dr. Marko Vidnjevič iz Fakultete za humanistične študije. Gre za mednarodno akcijo proti uporabi pehotnih min, katere sem se udeležil z velikim veseljem. Menim namreč, da ima vsak pravico živeti svobodno življenje, ki vključuje tudi pravico do svobodnega gibanja. Ne glede na to, kakšno je sovraštvo med ljudmi in kakšne vojne potekajo, pri tem ne bi smeli posledic nositi nedolžni ljudje.«
JM
O izgradnji večnamenskega športnega centra Ptuj
»Upam, da vlada ne bo sama sebi preklicala sklepa ...«
S ptujskim županom Štefanom Čelanom smo se pogovarjali o izgradnji večnamenskega športnega centra Ptuj. Po neuradnih podatkih naj bi bilo namreč že od 28. februarja letos znano, da z gradnjo novih športnih dvoran v Sloveniji glede na splošno družbeno krizo in stanje v gospodarstvu ne bo nič. Sredstva, ki so na voljo za športno infrastrukturo, pa naj bi šla v Maribor, ker mora nekaj dobiti zaradi „izgube " Univerziade.
Že od samega začetka projekt izgradnje večnamenskega športnega centra Ptuj spremljajo žolčne razprave, nezaupanje in številni pomisleki. Ne glede na to so do sedaj mestni svetniki še vedno prižgali zeleno luč za vse dokumente v zvezi s to gradnjo, tudi za investicijski program, ki je bil sprejet na marčevski seji, ker je državi treba dati nek signal, da se na Ptuju misli resno z izgradnjo nove športne dvorane. Ob tem pa ste poudarili, da gradnje ne bo, če MO Ptuj tudi dejansko ne pridobi iz države 2,5 milijona evrov, kolikor jih je s sklepom MO Ptuj že dodelila prejšnja oblast, ni pa prišlo do konkretne realizacije, torej do podpisa pogodbe. V čem je
Foto: Črtomir Goznik
Bo dvorana na sedanjem pomožnem igrišču res stala?
razlog, da pogodba ni bila podpisana pravočasno?
„Vsakokratna menjava Vlade RS žal prinaša mnoge nevšečnosti. Tako je bilo tudi pri gradnji športne dvorane na Ptuju, ko je sedaj že prejšnja vlada preklicala sklep o sofinanciranju, ki ga je podpisal takratni minister dr. Milan Zver. Mi smo se sicer na takšno odločitev pritožili, a na njej nismo več vztrajali, ko smo izvedeli, da bo Ptuj eno izmed mest za izvedbo evropskega prvenstva v košarki. Žal so birokratski postopki pri nas tako počasni, da smo pred tokratnim podpisom
Nogomet • 1. SNL
REZULTATI 28. KROGA:
HIT Gorica - Maribor 0:0 Luka Koper - Mura 05 3:1 (2:0); strelci: Guberac (2.), Brečevič (19.), Pučko (55.); Fajič (85. iz 11-m)
Domžale - Rudar Velenje 1:1 (1:0); strelca: Osmanaj (7.); Majcen (91. iz 11-m); rdeči karton: Halilo-vič 90./Domžale
Celje - Olimpija 1:2 (0:2); strelci: Verbič (54.); Djermanovič (24.), Nikezič (44.)
Nafta - Triglav 1:2 (0:1); strelca: Kajtazi (67.); Burgar (4., 53.)
1.	MARIBOR 28 19 6 3 61:30 63
2.	OLIMPIJA 28 14 7 7 47:31 49
3.	HIT GORICA 28 12 8 8 41:29 44
4.	MURA 05 28 13 5 10 38:38 44
5.	LUKA KOPER 28 11 8 9 40:32 41
6.	RUDAR VELENJE 28 9 9 10 43:39 36
7.	DOMŽALE 28 9 6 13 33:34 33
8.	CELJE 28 8 7 13 36:43 31
9.	NAFTA 28 5 9 14 30:48 24
10.	TRIGLAV 28 5 5 18 13:48 20 Najzanimivejši dvoboj kroga je bil
odigran na Bonifiki, kjer sta se merili
najuspešnejši moštvi spomladanskega dela Koper in Mura 05. Gostje so bili brez kaznovanega Cipota zelo oslabljeni, kar so Primorci izkoristili in že v 20. minuti vodili 2:0. Piko na i domači zmagi je s tretjim zadetkom postavil Matej Pučko. V 2. polčasu je priložnost dobil tudi Denis Perger. Mariborčani so v štirih dneh še drugič remizirali na Primorskem, tokrat v Novi Gorici.
V derbiju začelja sta se merila Nafta in Triglav; slednjemu je le zmaga ohranjala upe na obstanek in z dvema zadetkoma Dejana Burgarja mu je to tudi uspelo. Za Lendavčane je edini gol dosegel Naser Kajtazi.
Na klopi Domžalčanov je po odhodu Birjukova debitiral dvojec Stevan Mojsilovič - Luka Elsner, ki pa ni dočakal zmage. Njuni varovanci so sicer vodili vse do zaključka tekme, ko je Denis Halilovič zakrivil še drugo 11-metrovko na tekmi (prvo je vratar Vidmar ubranil v 78. minuti) - to je realiziral Luka Majcen.
JM
pogodbe ponovno doživeli menjavo vlade.«
Glede na neuradne vire naj bi bilo že od 28. februarja letos znano, da z gradnjo novih športnih dvoran v Sloveniji, torej tudi na Ptuju, ne bo nič. Šest milijonov evrov in pol, kolikor je na voljo sredstev iz EU za športno infrastrukturo, pa naj bi šlo v celoti za obnovo dvorane Tabor v Mariboru. Kakšne pa so informacije, ki jih imate v Mestni hiši?
„O tej vaši trditvi osebno ne vem nič natančnega. Upam pa, da tokratna vlada ne bo sama sebi preklicala sklepa, ki nam ga je pred štirimi leti že izdala.
V	Mestni občini vodimo vse postopke tako, kot smo se jih z ministrstvom že dogovorili.
V	kratkem pa se nameravamo sestati z ministrom in njegovimi sodelavci in si naliti čistega vina.«
Osemnajstega aprila se bo vlada mudila na Ptujskem in Ormoškem. Pričakujete, da boste takrat dobili verodostojne informacije o tem projektu ali jih pričakujete že prej?
„Od obiska vlade si veliko obetamo tudi na vseh ostalih področjih. Še vedno namreč nismo prejeli sklepa o sofinanciranju druge faze podtalnice, odprta je investicija v nadgradnjo centra za ravnaje z odpadki CERO Gajke, pod vprašajem je razpis za šesti poziv, s katerim načrtujemo nadaljevanje prenove dominikanskega samostana in arheološkega muzeja, želimo tudi odgovore o nadaljevanju investicij v cestno gradnjo skozi Novo vas in Pod-
vince ter izgradnjo na Ormoški cesti.«
Če tega denarja torej ne bo, neuradno naj bi MO Ptuj računala na okrog 3,5 milijona evrov evropskih sredstev, torej milijon več, kot je bil sklep, mesto dvorane ne bo gradilo?
„Če državnega denarja ne bo, bomo primorani odstopiti od gradnje športne dvorane. Iz lastnega proračuna te investicije žal ne moremo izvesti, saj bi s tem onemogočili nadaljevanje vseh ostalih investicij, ki sem jih naštel v prejšnjem odgovoru.«
So možni še kakšni drugi finančni aranžmaji, da bi do te gradnje ne glede na izpad sredstev iz države vendarle prišlo? Nekateri govorijo tudi o kreditu.
„Drugih finančnih virov žal ni, saj je zakon o javno-zaseb-nem partnerstvu eno izmed največjih pravnih neumnosti, ki jih je sprejela naša politika."
Koliko denarja je bilo doslej porabljenega za projekt večnamenskega športnega centra Ptuj? 15. marca letos je zapadel že prvi obrok o sofinanciranju EPK 2013, ki naj bi ga plačala KZ Slovenije. Je do plačila že prišlo?
"Do plačila KZS še ni prišlo, ker smo štiri sodelujoče občine še vedno v usklajevanju pogodbe. Težave se namreč pojavljajo pri spoštovanju zakonodaje o javnih naročilih in financiranju zasebnega podjetja, ki ga je za potrebe izvedbe evropskega prvenstva ustanovila Košarkaška zveza Slovenije."
MG
Košarka • PARKL
Pragersko do naslova v podaljških
KK Pragersko - zmagovalci letošnje PARKL
Kolesarstvo
Marin odličen 2. na Češkem
Rokomet • Mlajše selekcije
Športna dvorana v Kidričevem je bila v soboto prizorišče zaključnega dela v košarki, natančneje 15. prvenstva v ligi PARKL. Ta je še enkrat pokazala, da je to resno in dobro organizirano tekmovanje, ki ga v sezoni na tribunah dvoran spremlja vedno več obiskovalcev.
V pravem košarkarskem vzdušju, pred lepim številom gledalcev, sta se drugič zapored v finalu srečala Pragersko in mariborski Vinag MCApro. Lansko finale je bilo napeto, razburljivo, letos pa sta tekmeca dodala še svoje, saj je bil zmagovalec znan šele po podaljških. Petič je prestižni naslov prvaka in pokal pristal v rokah igralcev KK Pragersko.
Začetek tekme sicer ni minil po željah večkratnih prvakov. Uvodnih 6:0 za Vinag je bil razlog, da so prvaki že po nekaj minutah vzeli minuto odmora, da se še enkrat zberejo. Skozi celotno prvo četrtino je največjo nevarnost za Prager-čane predstavljal Vrečko, ki je v nekaj minutah zbral 8 točk. Pragerčani so v nadaljevanju zaigrali bolje in 1. četrtino zaključili z vodstvom (17:14). Tudi druga četrtina je minila v izenačenem boju. Nekaj nezbranosti pred polčasom so iz-
Za ptujskim atletskim klubom je uspešna zimska sezona, v kateri so predvsem mladi atleti dosegli številne naslove državnih prvakov. Po njej so že v polnem teku priprave na poletno sezono, ki se bo začela v drugi polovici aprila. Kot je zdaj že tradicija, se je na priprave v istrski Medulin odpravila celotna mladinska ekipa in večina članske. Priprave
koristili Pragerčani in povedli z 38:31, kar je bila hkrati njihova najvišja prednost do tistega trenutka. V tem delu igre se je pri Pragerskem dokončno razigral Ravnihar. Tretja četrtina je prinesla še boljšo košarko. Vinag je postavil bolj agresivno obrambo in nasprotnikom v napadu ni več šlo po načrtih. Na drugi strani se je Vrečku
23 atletov v skoraj idealnem vremenu in pogojih sta vodila klubska trenerja Aleš Bezjak in Franci Ivančič. »Z delom in vloženo energijo atletov sem zelo zadovoljen. Dva treninga na dan nam dajeta dobro osnovo za tekmovalno sezono. Za začetek bomo nastopili kar na domačem stadionu, na katerem bomo čim boljše rezultate poskušali doseči na ekipnem
strelsko pridružil Stojkovič, svoje prve točke iz igre pa je dodal še Auer. Mariborčani so v 25. minuti tekme prišli v vodstvo. Najvišjo prednost so imeli 6 minut pred koncem tekme, ko so po trojki Stojkoviča vodili za 10 točk (68:58). Ko se je že zdelo, da se tekma lomi, so z nekaj napakami v napadu in slabim izvajanjem prostih metov dopustili Pragerskemu, da se je spet približalo. Nekaj sekund pred koncem tekme so Pragerčani izenačili po uspešno izvedenih prostih metih. Zadnji napad v rednem delu so imeli Mariborčani, a žoga kljub trem poskusom ni hotela skozi obroč. Prava borba za vsako žogo se je nadaljevala tudi v podaljšku, v katerem pa Vinag ni mogel računati na razpoloženega Stojkoviča (23 točk) in Novaka, ki sta s petimi osebnimi morala na klop. Pragersko je v svojem zadnjem napadu
mladinskem državnem prvenstvu. Tekmovanje bo na ptujskem stadionu potekalo 13. maja. Večjih težav na pripravah nismo imeli, vendar se na žalost nismo mogli izogniti vsem težavam,« je priprave ocenil Bezjak.
Klubskih priprav se je udeležila tudi Tatjana Majcen Ljubič, ki se pripravlja na nastop na paraolimpijskih igrah
povedlo za dve točki, Vinagu pa je ostalo še 15 sekund. Tudi tokrat zadnji napad ni bil uspešen. Odprt met iz razdalje, ki bi morda pomenil celo zmago, je zgrešil cilj in zmage so se veselili Pragerčani. Pri prvakih sta bila strelsko najbolj razpoložena Kozar (22) in Ravnihar (29), ki je bil izbran tudi za najboljšega igralca finala, pri poražencih pa Vrečko s 27 točkami.
Ptujsko čast na finalnem turnirju so branili Good Guysi in Klub ptujskih študentov. Oboji so sezono zaključili uspešno. Guysi so na tekmi za 3. mesto v napeti končnici, ki se je prav tako končala šele s podaljškom, ugnali igralce iz Starš. Preboj v 1. ligo pa si je zagotovila ekipa Kluba ptujskih študentov. Kljub porazu v drugi tekmi so v seštevku dveh tekem slavili zmago nad ekipo iz Rač.
Danilo Klajnšek
v Londonu. »Letos sem se prvič udeležila klubskih priprav in moram reči, da se počutim prav super v družbi mladih atletov. Uspela sem pozabiti na vsakdanjik in se 100 % posvetiti treningom, na katerih mi pridno pomaga Rok,« je vtise s priprav strnila Majcen Ljubičeva. »Na pripravah je fe-nomenalno: lepo vreme, super hotel, pri treningu pa lahko spremljam tudi Primoža Koz-musa, ki je odličen športnik. Kljub majhnemu zvinu gležnja treningi potekajo po planu, ob tem pa se bodrim z motom 'jaz zmorem, jaz bom, jaz hočem!',« je visoko motiviranost pred poletno sezono pokazala Veronika Domijan, v zimski sezoni najboljša mladinka v metu krogle in diska v Sloveniji.
Trenutno najhitrejši Ptujčan Aljaž Brlek pa je poleg kvalitetnega treninga izpostavil še zabavni del med in po treningih: »Voda je bila sicer še mrzla, a se je našel kakšen hrabri pogu-mnež, ki je skočil v morje. Moj moto za priprave je 'spati, jesti in trenirati'«. Članica Laura Pajtler, ki lovi odlično formo izpred nekaj let, se je na pripravah imela odlično. »Treningi so bili naporni in upam, da se bo vloženi trud obrestoval na tekmah. Za sezono, ki prihaja, ne bom nič napovedovala, ker boste vse videli na bližajočih se tekmah,« je skrivnostno optimistična Pajtlerjeva.
Uroš Esih
Ptujski kolesar Matej Marin (na fotografiji) je dolga leta branil barve Perutnine Ptuj, v letošnji sezoni pa je - ko je postalo jasno, da na Ptuju ne bo članske ekipe - oblekel dres avstrijske »continental« ekipe Gourmetfein Wels. Marin je na nedeljski mednarodni preizkušnji na Češkem osvojil odlično 2. mesto. Dirka, imenovana GP Hlohovec, je sodila v sklop češkega pokala. Na težki dirki, ki je bila dolga 112 km in kjer je kolesarje motilo tudi sneženje, je v cilj prispelo manj kot 20 kolesarjev, za zmago pa se je udarila skupina šestih. Boljši od 31-letnega Ptujčana je bil domačin Stanislav Kozubek.
tp
Jeruzalem Ormož bogatejši za nove udeležence zaključnega turnirja
STAREJŠI DEČKI A
ŠMARTNO - JERUZALEM GORIŠNICA 27:30 (12:14)
JERUZALEM: Tement (10 obramb); V. Lukman 5, Šandor 7, Bezjak 2, Kociper 4, Štumberger 2, Topolovec 4, Kolmančič 6.
V	43. minuti je Šmartno povedlo 24:22, ob tem sta si pri Jeruzalemu izključitvi prislužila Miha Kolmančič in Matic Topolovec. Domačini so slabo izkoristili kar dva igralca več in jeruzalemčkom je uspel čudežen preobrat. Ekipa Jeruzalema Gorišni-ce se bo letos borila za mesta od 5. do 8., kar je glede na vložen trud ekipe maksimalen izkupiček.
STAREJŠI DEČKI B
JERUZALEM - DOL HRASTNIK
35:27 (17:15)
JERUZALEM: Caf, Fekonja; D. Ozmec 5, Kosi 9 (3), Žižek Cvetko 7, Horvat 6 (1), Kavčič 4, T. Sok 2, Zi-darič, M. Hebar, Luci, Plavec, Ulaga, Lukner, Grabovac 2.
Jeruzalemčki so proti Dol Hrastniku dosegli sedmo zaporedno zmago in potrdili nastop na zaključnem turnirju, ki bo potekal 21. in 22. aprila v Celju. V zaostali tekmi so Ormožani v sredo, 4. aprila, še enkrat ugnali Dol Hrastnik, tokrat v gosteh s 27:21.
MLAJŠI DEČKI A
Z ZMAGO PROTI KRKI NA FINAL 4: JERUZALEM - KRKA 23:19 (10:9)
JERUZALEM: Rizman, Firšt Šeru-ga; G. Hebar, Notersberg, T. Šulek, Niedorfer 3, Zidarič 4, M. Hebar 6 (1), Voljč 1, Kozel, Jovanovič, Ž. Kociper, Petek, L. Voršič 1, Šoštarič 6, Škorjanec 2.
V	derbiju, ki je odločal o potniku na Final 4, so Ormožani zasluženo ugnali močno zasedbo novomeške Krke. Gostje so v zadnjih tekmah igrali odlično in tudi začetek tekme je bil popolnoma v znamenju Krke, ki je povedla 6:2. Že v 7. minuti je domača klop morala reagirati z minuto odmora, ki se je obrestovala, saj je gostiteljem uspel delni izid 6:0 (8:6). Nazadnje je izid bil izenačen na 12:12, nato pa so jeruza-lemčki počasi svojo prednost višali na končnih + 4. Pohvaliti je treba vratarja Reneja Rizmana in Žana Firšta Šerugo, ki sta skozi celotno tekmo igrala na visokem nivoju. Tudi vsi preostali igralci si zaslužijo čestitke za prikazano igro.
MLAJŠI DEČKI B
ŠE ŽIVI UPANJE NA FINAL 4: JERUZALEM - SLOVENJ GRADEC 22:14 (10:9)
JERUZALEM: Firšt Šeruga; G. Hebar, Notersberg 8 (1), T. Šulek 4,
Vrankovečki 3, P. Ozmec 5, G. Cvetko, Torič, Sovič 2, Ivanuša.
Zaradi bolezni je ekipa ostala brez Aljoše Munde ter Reneja Šker-janca in tako so večjo minutažo dobili nekateri drugi igralci. V prvi vrsti sta svoje minute odlično izkoristila Primož Ozmec in Matej Vrankoveč-ki. Pri rezultatu 13:11 je domačinom uspela serija 6:0 (19:11) in zmagovalec je bil odločen. V zadnjem krogu polfinalne skupine C Ormožani gostujejo pri Krškem, ki je jeruzalemčkom na Hardeku od-ščipnilo točko (16:16) in jih oddaljilo od uvrstitve na Final 4.
MLAJŠE DEKLICE B
NAZARJE - JERUZALEM ORMOŽ 12:25 (4:12)
JERUZALEM: Polič; Kolenko 5, Hergula 6, Škorjanec 5, Rodi 8, Pintarič 1, Kociper. Trenerki: Tjaša Brumen in Vesna Havlas.
Deklice Jeruzalem Ormoža so si po zmagi proti Braniku in Celju priigrale še tretjo zaporedno zmago, in sicer na gostovanju v Nazarjah. Visoka zmaga je posledica predvsem dobre igre v obrambi, ki smo jo na predhodnih tekmah pogrešali. Zaradi praznikov ta vikend tekme odpadejo, naslednji vikend pa čaka Ormožanke domača tekma proti Ve-lenjčankam.
ZELENE DOLINE ŽALEC - MER-CATOR TENZOR PTUJ 10:15 (5:8)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: N. Bedrač 3, K. Hliš, N. Puž 6, N. Vi-dovič, S. Šegula 1, P. T. Malek 4, A. Jakomini 1, Š. Topolnik, I. Zidarič, L. Škrabl. Trenerja: Ana Mihaela Ciora in Ladislav Sabo.
MLAJŠE DEKLICE A
DRŠAM ALEN MIHALJ - MER-CATOR TENZOR PTUJ 18:12 (7:6)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
T. Žibrat, P. Knavs, K. Belca, T. Va-lenko 1, M. Živko, T. Širec 2, L. Ši-rec 2, J. Drevenšek, L. Čagran 1, S. Čagran 4, N. Puž 2, N. Bedrač. Trenerja: Ana Mihaela Ciora in Ladislav Sabo.
STAREJŠE DEKLICE
MERCATOR TENZOR PTUJ -Ž.U.R.D. KOPER 25:26 (12:13)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Saša Lazar, Saška Kozel, Gabrijela Kukovec, Barbara Borovčak 11, Tonja Kolednik 6, Sindi Zorec 2, Manja Grabrovec 4, Sandra Šrajner 1, Ana Ambrož, Doroteja Lah 1, Marina Majcen, Eva Sirc, Mia Kopold -Metličar. Trener: Sašo Petek.
V soboto, 31. 3., so starejše deklice Mercator Tenzorja odigrale tekmo 3. kroga razigravanja za prvaka in na domačem igrišču klonile proti Kopru. Dekleta so igrala v prevelikem krču, kar je posledično prineslo drug poraz. Pred njimi je še 6 težkih srečanj: v nedeljo, 15. 4., mlade Ptujčanke čaka srečanje z ekipo Naklega, ki je še neporažena in ima največje možnosti za osvojitev naslova državnega prvaka.
ku, tp
Jedro obetavne mladinske ekipe je skupaj z delom članske konec marca treniralo v odličnih pogojih v tradicionalni pomladanski pripravljalni bazi - v hrvaškem Medulinu.
FINALE: KK Pragersko - Vinag MCApro 92:90 (17:14, 21:17, 16:25, 26:24, 12:10);
KK Pragersko: Jeršič, Ravnihar 29, Kozar 22, Šalamun 2, Leskovar 6, Prelog 11, Drame 4, Borkovič 2, Bunta 2, Godec 8, Novak Bojan 6.
Vinag MCApro: Keršič 3, Šeško, Stoj kovic 23, Planinšec 2, Vrečko 27, Toplak , Novak Branko 8, Auer 12, Lovše 3, Petrovič 6, Ternjak 6, Kočevar.
TEKMA ZA 3. MESTO: KK Starše - Good Guys Felnar 85:88* (18:12, 13:19, 22:25, 21:18, 11:14);
KK Starše: P. Trifkovič 10, V. Trifkovič 5, Ploj 24, Vodušek 2, Šabotič 18, Besedič 18, Vinko, Pesek, Omer 8.
GG Felnar: Rojko 26, Ilijevec 7, Jagarinec 4, Majal 14, Pihler Ladič 8, Arnuš, Gojčič 8, Drevenšek 14, Bojnec 7.
Atletika • AK CP Ptuj
Po polet za novo sezono v Medulin
Nogomet • 2. SNL
V Šmartno k Marjanoviču
Nogometaši Aluminija imajo osem krogov pred koncem prvenstva v 2. ligi praktično vse pod kontrolo. Na prvenstveni razpredelnici imajo 14 točk prednosti pred drugo-uvrščenim Dobom, na vrhu liste strelcev 2. lige je Robert Kurež (11 zadetkov), le v točkovanju za ferplej so na 2. mestu (prvi je Simer Šampion).
Zadnje srečanje proti Dravi-nji je pokazalo, da bodo Kidri-čani tudi preostanek prvenstva morali igrati maksimalno zbrano, saj so vse ekipe proti njim zelo motivirane. Dravi-nja ni bila nobena izjema: pri minimalnem porazu so jim nekoliko »pomagali« tudi Ki-dričani sami, saj so iz številnih priložnosti zadeli le enkrat.
V soboto bodo nogometaši
Aluminija gostovali v Šmar-tnem ob Paki, kjer jih bodo pričakali »ranjeni« domačini. Ti se nahajajo na predzadnjem mestu in iščejo izhod iz krize. Vprašanje je, ali jih bo uspel prebuditi njihov novi strateg Marjan Marjanovič, ki je imel nekdaj kot trener Dravinje kar dober recept za ustavitev Aluminija. Ta je v letošnjem prvenstvu že dvakrat premagal Šmartno: v gosteh 0:1 in v Kidričevem kar 8:1. To je še vedno najvišja zmaga Aluminija v letošnjem prvenstvu. Na omenjenem srečanju je kar 4 zadetke dosegel Robert Ku-rež, ki je doslej v spomladanskem delu zadel le enkrat. Lahko tokrat ponovi predstavo iz 7. kroga?
Danilo Klajnšek
Ples • Ana Ekart in Nejc Fir
Uspešen nastop na SP
Namizni tenis • 1. SNTL (m), DP U-21 in U-13

Foto: Črtomir Goznik
Matic Slodej (NTK Ptuj) je na DP U-21 v Cerknici osvojil 2. mesto med posamezniki, med dvojicami pa je slavil skupaj s Patrikom Roscem (Tempo Velenje).
24. marca sta se Ana Ekart in Nejc Fir (na fotografiji) udeležila svetovnega prvenstva v standardnih plesih v Moskvi. Prireditev je bila odlično organizirana, mlada plesalca pa sta tekmovala v kategoriji mladincev. Pravico nastopa na svetovnem prvenstvu imata dva najboljša para iz vsake države. S svojim prvim nastopom na svetovnem prvenstvu sta zadovoljna, saj sta prehitela polovico tekmovalcev in zasedla 30. mesto. Pri tem je treba upoštevati, da hkrati trenirata tudi latinsko-ameriške plese in se pripravljata na državno prvenstvo. Svojo pripravljenost sta preizkusila že naslednji dan na tekmovanju Brno Open na Češkem in ob močni mednarodni udeležbi dosegla odlično 6. mesto.
Drug slovenski par, Ana Mesec in
Po polovici še nič odločenega
Za nami je pet odigranih krogov ali dobra polovica letošnjega spomladanskega tekmovanja. Prvaki zadnje lige ekipa Saška bara so tudi tokrat pri vrhu, povsem enakovredna (celo z boljšimi ekipnimi rezultati) je ekipa VGP Drava. Visoko sta še naprej ekipi MP Ptuj in Da-MoSS, ki sta najprijetnejši presenečenji lige. Visoke rezultate dosegata tudi Radio-Tednik in Tames, a nekoliko zaostajata za vodilnimi. Talum išče priključek z vrhom, lestvico pa zaključujejo Elektro Maribor, MO Ptuj in Boxmark team. Prva dva sta posegala že po višjih mestih, Boxmark pa je po obetavnem začetku nekoliko popustil.
Tudi v 5. krogu je bilo nekaj izenačenih dvobojev, predvsem Radio-Tednik in DaMoSS sta si priborila dragoceni zmagi. Med posamezniki je še četrtič na vrhu kroga končal Črtomir Goznik, med najboljšimi desetimi pa je znova predstavnica nežnejšega spola, tokrat je to Danica Šegula (Tames).
Rezultati 5. kroga: Tames - Elektro Maribor 6:2, MP Ptuj, d. o. o. -Radio-Tednik Ptuj 3:5, Talum - DaMoSS 3:5, VGP Drava - Boxmark Team 8:0, Mestna občina Ptuj - Saška bar 0:8.
1.	VGP DRAVA 5 2773 31 174,3
2.	SAŠKA BAR 5 2686 31 160,7
3.	MP PTUJ, D. O. O. 5 2624 26 162,5
4.	DAMOSS	5 2577 25 161,1
5.	RADIO-TEDNIK 5 2738 23 171,6
6.	TAMES	5 2743 20 167,1
7.	TALUM	5 2360 17 148,6
Jure Bergant, se je uvrstil na 26. do 27. mesto.
UR
Najboljši posamezniki 5. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 752, 2.
Jani Kramar (DaMoSS) 747, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 741, 4. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 736, 5. Aleš Korošec (Saška bar) 727, 6. Robi Kurež (Saška bar) 712, 7. Robert Šegula (Tames) 708, 8. Zvonko Čerček (MP Ptuj d. o. o.) 700, 9. Danica Šegula (Tames) 691, 10. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 686.
8.	ELEKTRO MARIBOR 5 2350 13 145,2
9.	MO PTUJ	5 2435 7 143,1
10.	BOXMARK TEAM 5 2127 7 135,6
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 209,2, 2. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 187,5, 3. Jani Kramar (DaMoSS) 182,9, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 182,6, 5. Zvonko Čerček (MP Ptuj, d. o. o.) 175,6, 6. Robert Šegula (Tames) 174,7, 7. Silvo Strauss (DaMoSS) 171,3, 8. Andrej Trunk (Tames) 169,8, 9. Joži Mohorič (Ra-dio-Tednik Ptuj) 169,1, 10. Robert Kolarič (MP Ptuj, d. o. o.) 166,8.
Marko Drobnič, (Talum) 212,8 in Gregor Miložič (Saška bar) 181,8 imata manj kot tretjino odigranih iger.
Pari 6. kroga (ponedeljek, 16. 4.): ob 17.30: Talum - Elektro Maribor, Mestna občina Ptuj - Tames; ob 20.00: Saška bar - Radio-Te-dnik Ptuj, VGP Drava - DaMoSS, Boxmark Team - MP Ptuj, d. o. o.
JM
m v
1. SNTL (m)
REZULTATI 16. KROGA: Ilirija -Krka 5:3, Zav. Maribor - Muta 5:0, Kema II - Tempo 4:5, Ptuj - Sobota 2:5. Srečanje Kema I - Mengeš bo odigrano naknadno.
1. ZAV. MARIBOR	16	15	1	30
2. KEMA I	15	13	2	26
3. NTK PTUJ	16	10	6	20
4. KRKA I	16	10	6	20
5. TEMPO	16	10	6	20
6. SOBOTA	16	9	7	18
7. MENGEŠ	15	5	10	10
8. ILIRIJA	16	4	12	8
9. KEMA II	16	3	13	6
10. MUTA	16	0	16	0
PTUJ - SOBOTA 2:5
Slodej - Roudi 1:3, Pavič - Kocuvan 1:3, Piljak - Kolbl 3:1, Pavič -Roudi 3:0, Slodej - Kolbl 0:3, Piljak - Kocuvan 2:3, Pavič - Kolbl 2:3
Igralci NTK Ptuj so v sredo iz rok izpustili lepo priložnost za utrditev 3. mesta v 1. ligi. V domači dvorani so namreč izgubili z enim izmed neposrednih tekmecev, prekmursko Soboto. Za goste sta dve točki nepričakovano osvojila Gregor Kocuvan in mlad Mario Kolbl, eno je prispeval Tomaž Roudi. Gostje so povedli 0:2, Piljak in Pavič pa sta rezultat izenačila. Slodeja je nato ugnal Kolbl, odločilna sta bila tesna poraza Piljaka in Paviča v šestem in sedmem dvoboju.
Ptujčane čaka sedaj težko delo pri ubranitvi 3. mesta: v zadnjih dveh krogih igrajo z Mengešem in Kemo I. Ker se bosta tudi Krka in Tempo pomerila med seboj, bo boj odločen šele v zadnjem krogu.
Rojkova in Slodej do naslova
V Cerknici je konec tedna potekalo državno prvenstvo
Preteklo soboto je na centralnem strelišču v Ljubljani potekalo državno prvenstvo veteranov v streljanju z zračnim orožjem, s serijsko zračno puško in standardno zračno pištolo. Na prvenstvu so iz spodnjepodravskih strelskih društev zelo uspešno tekmovali Ptujčani, ormoški strelci Tovarne sladkorja Ormož in Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu.
V	kategoriji veteranov z zračno pištolo 50 + je s 186 krogi zmagal Štefan Balaško (SD Štefan Kovač Turnišče). Med Ptujčani se je najvišje na 7. mesto s 174 krogi uvrstil Franc Bedrač, na 8. mestu mu je sledil Dragoljub Poledica s 173 krogi, Borut Saga-din je s 157 krogi osvojil 12. mesto. V ekipni razvrstitvi so Ptujčani dosegli 504 kroge in osvojili 2. mesto ter za 11 krogov zaostali za zmagovito ekipo iz Kranja.
V	starejši kategoriji veteranov s pištolo 60 + je naslov državnega prvaka s 181 krogi osvojil miklavški strelec Jožeta Kerenčiča Alojz Trste-njak in na 2. mestu premagal Ptujčana Milana Stražišarja s 180 krogi. 3. mesto je osvo-
v kategorijah U-21 in U-13 (mlajši kadeti). Tekmovanje je potekalo po zelo zgoščenem urniku, saj je bilo veliko nastopajočih, igrali pa so posamezno in v parih.
DP U-21
Nastopilo je 44 fantov in 23 deklet, NTK Ptuj sta zastopala Matic Slodej in Anja Bezjak, Luka Krušič je manjkal zaradi poškodbe prsta. Anja je še kadetinja, a je kljub temu v svoji predtekmovalni skupini dosegla eno zmago, blizu pa je bila tudi drugi (poraz 2:3 z Rebeko Lukič). Slodej je bil na turnirju 1. nosilec in je do finala nanizal 6 zmag: najtežji je bil dvoboj osmine finala, ko je s 4:3 ugnal Jurija Zdovca. V finalu sta se merila trenutno dva najboljša igralca v tej starostni kategoriji, Slodej in Pa-trik Sukič. Član ptujskega kluba je povedel 2:1, nato pa je Sukič dobil naslednje tri nize in zmagal.
jil Karl Vidmar iz Impola iz Slovenske Bistrice s 176 krogi. Preostala ptujska strelca Stanislav Golc in lanskoletni državni prvak Zvonko Hajduk sta z rezultatoma 172 in 167 krogov dosegla 7. in 10. mesto. V ekipnem seštevku je ptujska ekipa med vsemi ekipami s pištolo s 519 krogi dosegla najvišji rezultat dneva ter lanskoletni dosežek s 510
končnica
Slodej je v konkurenci dvojic (21 nastopajočih) združil moči s Patrikom Roscem (Tempo Velenje). Kombinacija se je izkazala za uspešno, saj je osvojila naslov državnih prvakov! Med dekleti je bila najuspešnejša igralka državnega prvenstva Ptujčanka Vesna Rojko (članica kluba z Mute), ki je slavila tako med posameznicami kot med dvojicami (skupaj s Katjo Šapek).
DP U-21, rezultati finala:
fantje, posamezno: Matic Slodej (Ptuj) - Patrik Sukič (Kema) 2:4;
dvojice: Slodej/Rosc (Ptuj/ Tempo) - Paulin/Kožul (Arri-goni/Logatec) 3:1;
dekleta, posamezno: Vesna Rojko (Muta) - Nika Veronik (Fužinar) 4:1;
dvojice: Rojko/Šapek (Muta/Fužinar) - N. Veronik/Z. Veronik (Fužinar) 3:1.
krogi še izboljšala. Med ženskami je v kategoriji veterank s pištolo 60 + zmagala ormoška strelka Tovarne sladkorja Vesna Mele z dobrim rezultatom 173 krogov.
V drugi disciplini s serijsko puško je med veterankami 40 + zmagala Pirančanka Danijela Ravnič Budin s 183 krogi, v tej kategoriji pa so tekmovale tudi ormoške strelke Tovar-
DP mlajših kadetov
V mlajših kategorijah je bila konkurenca še številčnejša, saj je pri fantih nastopilo 63 igralcev, pri dekletih pa 44. Izmed članov ptujskega kluba je bila najuspešnejša Katja Krajnc, ki se je med posameznicami prebila med osem najboljših (5-8. mesto). V četrtfinalu jo je ugnala kasnejša zmagovalka Katrina Sterchi (Arrigoni). Na glavni turnir (med 22 najboljših) sta se iz skupine prebili tudi Sara Štumberger in Eva Gojkovič. Katja se je skupaj z Evo Gojkovič tudi med dvojicami uvrstila med osmeri-co, stopničko prej sta izpadli Sara Štumberger in Daniela Tomanič Butkovska.
Fantje so se iz skupin vsi prebili na glavni turnir (32 najboljših), tam pa so v 1. krogu izpadli Sašo Malovič, Aljaž Mohorič in Jernej Masten Toplak, v drugem pa še Marsel Šegula. Med dvojicami sta se Aljaž in Jernej uvrstila med 16 najboljših, Marsel pa se je skupaj Trtnikom (Vesna) uvrstil stopničko višje, torej med osmerico.
JM
Katja Krajnc in Eva Gojkovič
ne sladkorja, med katerimi je najboljši dosežek uspel Vesni Mele, ki je s 170 krogi osvojil 7. mesto, preostali ormoški strelki Monika Ivanuša in Marija Vernik pa sta s 139 in 116 krogi osvojili 16. in 17. mesto. V kategoriji veterank 60 + je zmagala bistriška strelka Slava Lugarič s 181 krogi, uspešno pa je nastopala tudi ptujska strelka Kristina Pšajd in s 160 krogi osvojila 6. mesto. V moški konkurenci je v kategoriji veteranov 60 + zmagal Celjan Jože Jeram z navdušujočim rezultatom 187 krogov, enako kot najboljši v kategoriji veteranov 50 + Vrhničan Vladimir Ravnikar. Ptujska strelca Alojz Raušl in Franc Simonič sta dosegla 164 krogov in osvojila 26. in 27. mesto, ormoški strelec Tovarne sladkorja Branko Ve-selko pa je s 150 krogi pristal na 38. mestu.
Bolj izkušeni strelci so tako že zaključili letošnjo sezono nastopanja z zračnim orožjem, bliža pa se že vrhunec celotne domače sezone: med 13. in 15. aprilom bo v športni dvorani Lucija v organizaciji SD Portorož potekalo 21. DPZO.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gčnc
Ptujski veterani so se na prvenstvu v Ljubljani znova izkazali z dobrimi dosežki. Na sliki z leve: Stanislav Golc, Franc Bedrač, predsednik kluba Franc Simonič in Zvonko Hajduk.
Bovling • Podjetniška iiga
Strelstvo • DP veteranov, Ljubljana 2012
Ptujčanom po štirih naslovih ekipno srebro
Šolski šport • Judo, rokomet
Skupna zmaga za OŠ Gorišnica
Judo • Medobčinsko tekmovanje
Po uspešno izpeljanem Pokalu Ptuja v judu je Judo klub Drava Ptuj v nedeljo v Športni dvorani Center organiziral medobčinsko tekmovanje OŠ. Na njem so tekmovali učenci in učenke iz desetih osnovnih šol, in sicer OŠ Mladika, OŠ Olge Meglič, OŠ Juršinci, OŠ Podlehnik, OŠ Videm, OŠ Ljudski vrt, OŠ Breg, OŠ Cirkula-ne, OŠ Gorišnica in OŠ Hajdina. Glede na številno udeležbo je razvidno, da se na našem območju veliko mladih ukvarja z judom, ki očitno postaja vse bolj popularen. Največ posameznih zmag so osvojili tekmovalci OŠ Gorišnica, in sicer kar sedem. Mladi judoisti in judoistke iz Gorišnice so tudi v skupnem seštevku zbrali daleč največ točk (55). Na 2. mestu je OŠ Juršinci (38), medtem ko so si 3. mesto z 19 točkami razdelile OŠ Ljudski vrt, Mladika in Hajdi-na.
Rezultati:
učenci in učenke 1., 2. in 3. razreda: - 20 kg: 1. Zoja Munda (OŠ Juršinci); - 25 kg: 1. Erdjent
Berisha (Oš Mladika), 2. Evelin Munda (OŠ Juršinci), 3. Aljaž Aj-dič in Vasja Koren (oba OŠ Ljudski vrt); - 30 kg: 1. Matija Papdi (OŠ Olge Meglič), 2. Andi Kamare-ta (OŠ Mladika), 3. Kevin Zemljič (OŠ Juršinci); - 36 kg: 1. Jaša Dajčman (OŠ Breg), 2. Jure Mislo-vič (OŠ Mladika), 3. Luka Bolčevič (OŠ Gorišnica); - 42 kg: 1. Blan-ka Trunk (OŠ Gorišnica), 2. Žiga Bolčevič (OŠ Gorišnica); + 42 kg: 1. Nejc Gajšek (OŠ Podlehnik);
mlajši učenci (4., 5. in 6. razred): - 38 kg: 1. Tine Čeh (OŠ Olge Meglič), 2. Rene Kloar (oš Olge Meglič); - 42 kg: 1. Mitja Vučina (OŠ Juršinci); - 46 kg: 1. Rok Veselič (OŠ Gorišnica), 2. Jan Hodžar (OŠ Hajdina), 3. Niko Trunk (OŠ Gorišnica) in Niko Likavec (OŠ Breg); - 60 kg: 1. Filip Laura (oŠ Gorišnica), 2. Jure Vogrin (OŠ Ljudski vrt), 3. Jaka Valenko (OŠ Juršinci); + 60 kg: 1. Luka Šlamberger (OŠ Hajdina);
mlajše učenke (4., 5. in 6. razred): - 40 kg: 1. Viktorija Zadra-vec (OŠ Cirkulane), 2. Samanta Kajnih (OŠ Juršinci); - 46 kg: 1. Karmen Kostanjevec (OŠ Gori-šnica), 2. Kamareta Klenare (OŠ Mladika); - 52 kg: 1. Urška Vido-vič (OŠ Videm), 2. Sara Glatz (OŠ
Ljudski vrt);
starejši dečki (7., 8. in 9. razred): - 50 kg: 1. Klemen Podgoršek (OŠ Gorišnica); - 55 kg: 1. Aleks Kolarič (OŠ Gorišnica); - 60 kg: 1. Deivis Kajnih (OŠ Juršinci), 2. Miha Vinkovič (OŠ Gorišnica); - 66 kg: 1. Niko Cilenšek (OŠ Juršinci); +73 kg. 1. Gašper Vesenjak (OŠ Gorišnica), 2. Alen Mujič (OŠ Gorišnica);
starejše deklice (7., 8. in 9. razred): - 63 kg: 1. Mihaela Vogrin (OŠ Ljudski vrt); + 63 kg: 1. Nika Šlamberger (OŠ Hajdina).
DB
Rokomet • Slavje OŠ Majšperk
Na OŠ Majšperk, kjer so v zadnjih letih v ospredju predvsem uspehi košarkarjev, se lahko pohvalijo tudi z nadarjeno rokometno vrsto. Učenci letnika 1999 in mlajši so namreč slavili na medobčinskem tekmovanju, ki je 30. 3. potekalo v športni dvorani v Markovcih. Na področno tekmovanje sta se uvrstili prvouvrščeni ekipi.
Rezultati: Markovci - Majšperk 9:9, Ljudski vrt - Majšperk 10:15, Markovci - Ljudski vrt 12:10.
Končni vrstni red:
1.	OŠ Majšperk (na fotografiji)
2.	OŠ Markovci
3.	OŠ Ljudski vrt
tp
¥1
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, Liga U-14 - vzhod
1. SML
REZULTATI 22. KROGA: Aluminij
-	Celje 2:1, Bravo Publikum - Rudar Velenje 3:0, Maribor - Olimpi-ja 1:3, NOGA Triglav - FC Koper 0:0, Mura 05 - Domžale 2:3, Krka
-	IB Interblock 0:0, NŠ R. Koren Dravograd - Krško 2:4
1.	HIT GORICA 2216 5 1 66:22 53
2.	DOMŽALE 2212 8 2 59:30 44
3.	OLIMPIJA 2213 5 4 49:30 44
4.	FC KOPER 2213 4 5 47:23 43
5.	MARIBOR 2212 2 8 50:30 38
6.	RUDAR VELENJE 2210 4 8 34:35 34
7.	IB INTERBLOCK 22 9 6 7 31:30 33
8.	BRAVO PUBLIKUM 22 8 4 10 27:39 28
9.	ŠAMPION CELJE 22 8 3 11 36:49 27
10.	MURA 05 22 8 3 11 30:49 27
11.	NOGA TRIGLAV 22 6 8 8 33:36 26
12.	ALUMINIJ 22 7 4 11 24:35 25
13.	CELJE	22 3 9 10 30:43 18
14.	DRAVOGRAD 22 3 7 12 27:43 16
15.	KRŠKO 22 3 6 13 31:61 15
16.	KRKA	22 2 8 12 27:48 14 ALUMINIJ - CELJE 2:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Vindiš (10.), 1:1
Torra (48. iz 11-m), 2:1 Vindiš (80.)
ALUMINIJ: Cvetič, Cesar, Kajtna, Dvoršak - Špehar, Vindiš, Horvat, Goljat (Koren), Kobale, Damše, Sagadin (Babšek), Pulko. Trener: Primož Gorše.
1.	FC KOPER 2220 0 2 75:18	60
2.	MARIBOR 2214 2 6 60:21	44
3.	NOGA TRIGLAV 2213 4 5 48:21	43
4.	ALUMINIJ 2212 4 6 42:32	40
5.	IB INTERBLOCK 2212 3 7 42:27	39
6.	OLIMPIJA 2212 2 8 43:24	38
7.	DOMŽALE 2210 6 6 36:34	36
8.	BRAVO PUBLIKUM 2210 2 10 20:25	32
9.	RUDAR VELENJE 22 7 7 8 31:30	28
10.	CELJE	22 8 3 11 27:38	27
11.	KRKA	22 7 2 13 27:45	23
12.	DRAVOGRAD 22 5 6 11 27:50	21
13.	MURA 05 22 5 3 14 23:47	18
14.	ŠAMPION CELJE 22 5 3 14 13:52	18
15.	HIT GORICA 22 4 5 13 13:25	17
16.	KRŠKO 22 5 2 15 20:58	17 ALUMINIJ - CELJE 2:1 (1:1) STRELCI: 0:1 Vujičič (17.), 1:1
Zupanc (38. - avtogol), 2:1 Rogina (80.)
ALUMINIJ: Tetičkovič, Novak
(Dobaj), Gerečnik, Kelc, Novačan, Cafuta, Rogina, Ž. Špehonja, Petek, Krajnc, Planinšek. Trener: Bojan Špehonja.
U-14 vzhod
REZULTATI 20. KROGA: Celje -Aluminij 2:1, Rudar Velenje - Kovinar Tezno 3:2, Tehnostroj Veržej
-	Mura 05 2:2, Brežice - Šampion Celje 1:1, Železničar - Maribor 2:6, Nissan Ferk Jarenina - Nafta 4:3, Pobrežje - Žalec 8:1, Dravinja
-	NŠ R. Koren Dravograd 2:0
1.	MARIBOR 2017 3 0 86:9 54
2.	CELJE	2016 3 1 99:13 51
3.	ALUMINIJ 2016 2 2 92:6 50
4.	RUDAR VELENJE 2012 2 6 52:32 38
5.	POBREŽJE 2012 1 7 39:29 37
6.	FERK JARENINA 2010 3 7 40:36 33
1. SKL
REZULTATI 22. KROGA: Aluminij - Celje 2:1, Bravo Publikum -Rudar Velenje 2:1, Šampion Celje
-	HIT Gorica 2:0, Maribor - Olim-pija 0:2, Mura 05 - Domžale 2:0, NOGA Triglav - FC Koper 3:0, Krka
-	IB Interblock 1:2, NŠ R. Koren Dravograd - Krško 0:0
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci Aluminija so v nekaj dneh zmagali na dveh tekmah: na prvenstveni in pokalni.
7.	ŠAMPION CELJE 20 9 2 9 38:18 29
8.	MURA 05 20 8 4 8 32:35 28
9.	ŽELEZNIČAR 20 9 0 11 26:57 27
10.	NAFTA	20 8 0 1242:_46 24
11.	TEHNO. VERŽEJ 20 6 4 10 27:54 22
12.	DRAVINJA 20 5 1 14 23:79 16
13.	KOVINAR TEZNO 20 4 3 13 20:59 15
14.	ŽALEC	20 4 2 14 20:91 14
15.	DRAVOGRAD 20 4 1 15 16:49 13
16.	BREŽICE 20 4 1 15 18:55 13 CELJE - ALUMINIJ 2:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Petek (25.), 1:1
Močnik (58.), 2:1 Marcius (64.)
ALUMINIJ: Janžekovič, Ahec, Muharemi, Klanjšek, Zorec, Petek, Brodnjak, Hreljič, Brec, Šavorič (Krajnc), Gale. Trener: Borut Kolar.
Mladinski pokal NZS
ALUMINIJ - ND LENDAVA 4:2
(0:2)
STRELCI: 0:1 Vori (24.), 0:2 Vori (26.), 1:2 Damše (48.), 2:2 Goljat (62.), 3:2 Petek (78.), 4:2 Damše (88.)
ALUMINIJ: Cvetič, Kajtna, Vin-diš, Horvat, Goljat, Sagadin, Pulko, Jus, Babšek, Strel, Krajnc. Trener: Primož Gorše.
Mladinci Aluminija so v 1. krogu tekmovanja za pokal NZS gostili Lendavčane ter jih po pričakovanjih premagali. Toda gostje so jih v prvem polčasu presenetili, ko so v samo dveh minutah prišli do vodstva 0:2. V drugem polčasu so domačini dvignili ritem na višji nivo in prišli do štirih zadetkov. To je pomenilo zmago in napredovanje v naslednji krog.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA LIGA
PARI 29. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Celje - Domžale, Triglav -Rudar Velenje, Mura 05 - HIT Gorica; SOBOTA ob 18.00: Maribor
-	Nafta, Olimpija - Luka Koper
2.	SLOVENSKA LIGA
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Šmartno 1928 - Aluminij, Kalcer Radomlje - Dravinja, Bravo Interblock - Krško, Bela Krajina
-	Garmin Šenčur; TOREK 17.00: Šampion Celje - Roltek Dob
3.	SLOVENSKA LIGA - VZHOD
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Zavrč - Tromejnik G Kala-mar, Stojnci - Kovinar Štore, Malečnik - Koroška Dravograd, Čarda
-	Paloma, Odranci - Zreče; PONEDELJEK ob 10.30: Rakičan - AGA EMMI Bistrica; PONEDELJEK ob 16.00: Grad - Tehnostroj Veržej
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 16.00: NŠ Drava Ptuj - Tehnotim Pesnica, Boč Poljčane - Šmarje pri Jelšah, Marles Hiše - Šoštanj, Kovinar Tezno - Koroške Gradnje, Pohorje - Peca, MU Šentjur -Carrera Optyl Ormož
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 17. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Apače - Oplotnica, Središče
-	Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Hajdina - 1A Gerečja vas, Makole -Skorba; PONEDELJEK ob 10.30: Lovrenc - Bukovci, Videm - Rogo-znica; PONEDELJEK ob 16.00: Podvinci Agrocenter Ptuj - Gorišnica
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 14. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Zgornja Polskava - Prager-sko, Grajena - Cirkulane, Leskovec - Tržec; SOBOTA ob 19.00: Pod-lehnik - Hajdoše; PONEDELJEK ob 16.00: Slovenja vas - Spodnja Polskava, Markovci - Majšperk
VETERANI - 35
PARI 11. KROGA - PETEK ob 17.30: Cirkulane - Grajena, Pohorje Oplotnica - Dornava, Videm - Skorba VETERANI 40
PARI 11. KROGA - PETEK ob 17.30: Leskovec - Ormož, Gorišni-ca - Lovrenc, Tržec - Zgornja Polskava, Podvinci - Pragersko 75, Podlehnik - Markovci
1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
12. KROG: Maribor - Dornava (ponedeljek ob 11.00)
Nike Premier Cup
Mladi nogometaši Aluminija bodo nastopili v finalu pokala NIKE PREMIER, kjer se bodo v Kranju ob 13.30 pomerili z domačim Triglavom.
Futsal m Finale lige U-13
Športna dvorana v Kidričevem bo v soboto pozno popoldne prizorišče zaključnega dela tekmovanja v futsalu za mlade nogometaše do 13. leta starosti. Za FC Ptuj je to pomembno tekmovanje, na katerem bodo nastopili z dvema ekipama - z malo sreče se lahko srečata v finalu. Nogometaši Ray Bana so branilci naslova iz lanske sezone. Program - sobota, 7. 4.:
17.00: Restavracija PAN Kidričevo - Fragmat Extrem Ribnica 18.00: Ray Ban Kidričevo - KMN Benedikt 19.00: tekma za 3. mesto 20.00: tekma za 1. mesto
Danilo Klajnšek
Šahovski kotiček
Turnir v Zgornjem Leskovcu
V soboto, 7. 4., bo od 9. ure dalje v baru Desetka v Zgornjem Leskovcu pri Ptuju organiziran ekipni šahovski turnir. Igralni čas za partijo je 10 minut, veljala pa bodo Bergerjeva pravila. Najboljše tri ekipe bodo prejele pokale in praktične nagrade. V kolikor bo prijav za izvedbo ekipnega turnirja premalo, bo potekal turnir posameznikov.
UR
Planinski kotiček
Menina planina
Sobota, 14. aprila
Mladinski odsek PD Ptuj organizira spomladanski izlet na Menino planino, na kateri še vedno pasejo živino in s katere je prelep razgled na Kamniško-Savinjske Alpe. Menina planina je ena izmed najlepših planot v Sloveniji, polna zanimivih stvari, naravnih znamenitosti, nepojasnjenih dogajanj in še veliko vsega.
Odhod avtobusa bo v soboto ob 7.30 izpred ŽP Ptuj; vrnitev ob 17. uri. Hoje je okrog 3 ure. Oprema naj bo primerna za sredogorje. Hrana in pijača iz nahrbtnika.
Cena izleta znaša 13 € in vključuje tudi topel čaj v koči. Prijave sprejemamo najpozneje do torka, 10. 4. 2012, na PD Ptuj.
Vodila bo planinska vodnica Hermina Golc z vodniki PD Ptuj. Informacije: 031 761 829 ali hermina.golc@gmail.com (Hermina).
Logarovci • Razstava Robija Juraka
Prisluhni panonski uri v sebi
Minuli konec tedna so v priložnostni galeriji v lokalu v Logarovcih odprli razstavo Panonska ura, oblikovalca Roberta Juraka. Ob tej priložnosti so o umetniku in njegovem delu spregovorili likovni snovalci mag. Franc Obal, Ignac Premoša, Zlatko Jakovljevič in umetnik življenja Biobajker.
Mag. Obal je menil, da umetnost ni v krizi, saj vedno v sebi najde nove poglede in izvor. Kriza je morda v prezentaciji del, nikakor pa ne v sami ustvarjalnosti. Za dela Robija Juraka pa je povedal, da se v njih vidi, da je na delu vešča roka in bister um, ki se lepo dopolnjujeta v ustvarjalnem delu, ki bi si zaslužilo stalno razstavo. Ignac Premoša pa bi Juraka, ki ga že od malih nog žene v ustvarjalnost, rad videl kot kiparja, ne le kot oblikovalca, kajti moč kovine zna obrniti v prid izrazu kot le malokdo.
Zadnjo razstavo je Robi Ju-rak pripravil pred desetimi leti
Foto: Viki Ivanuša
Robi Jurak je na ogled postavil svoje panonske impresije, med njimi je zlasti veliko ribjih motivov.
Foto: Viki Ivanuša
Veličasten prestol za Dejana Zavca išče lastnika.
na Metelkovi. Dela tokratne razstave pa so nastala v zadnji zimi, ko ga je pograbila ustvarjalna energija, ki se ji ni mogel upreti. Ustvarja predvsem iz kovine, lesa, kamna in keramike, čeprav je kovina njegov osnovi element, ki ga spremlja tudi v oblikovanju in opremljanju notranjosti lokalov. To je namreč Jurakova osnovna dejavnost, s katero, kot pravi sam, poskrbi za ljubi kruhek, za svojo dušo pa v zimskih večerih doda še umetniško nadgradnjo. „Če bi imel finančno zaledje, bi se ukvarjal samo s kiparstvom, saj imam premalo glavo za vse te ideje, ki se mi porajajo. Za vsako od razstavljenih reči, bi
dejansko lahko brez težav naredil cel ciklus. Rad bi kot Kristus z ribo nahranil svet, vendar se mi pri tem podira finančna konstrukcija. Rad delam ribe. Čutim se kot del panonskega sveta, vedno bolj me preveva panonska nostalgija," je povedal Robi Jurak.
Med njegovimi deli je veliko domišljijskih in skeletnih rib ter drugih panonskih bitij, vse do štorkelj. Privlačita ga tudi figuralika in portreti. O svoji „panonski uri" je povedal, da se vrti povsem drugače kot drugim ljudem, kar je značilnost umetnikov, zato je pogosto vprašanje, ali jih svet okoli njih razume in sprejema.
Na dvorišču pred razstaviščem je obiskovalcem pričakal impozanten stol, ki ga je Robi Jurak že pred časom naredil za Dejana Zavca. „To je človek, ki je ogromno naredil za Slovenijo, njegovi uspehi so me prevzeli,
Prejeli smo
prežele so me emocije in sem ga enostavno moral narediti. Podaril sem mu ga po meču za svetovni naslov, a se je v vsem tistem vrvežu izgubil. Verjetno si ga je kdo „sposodil". Čez leto dni sem ga popolnoma nepričakovano našel v Stožicah. In sedaj čakam na priložnost, da ga vrnem dejanskemu lastniku Dejanu Zavcu," je povedal Robi Jurak in dodal, da človeka v življenju žene naprej naklonjenost in družba ljudi, za katere je hvaležen, da jih je v življenju srečal. Med njimi ima posebno mesto družina. Panonska ura ga vrača v njegov otroški čas, ki
Foto: Viki Ivanuša
Kdor ne razume preteklosti jema, ne more biti učinkovit
Nismo se nameravali odzvati na članek, objavljen v Štajerskem tedniku 27. 3. 2012 v rubriki Prejeli smo, avtorice Barbare Zafošnik iz Lovrenca na Dravskem polju, vendar ker gre za nečakinjo aktualnega župana občine Kidričevo Antona Leskovarja in v bistvu za njegovo strankarsko razmišljanje, smo se v Nestrankarskem gibanju ZA Kidričevo odločili, da odgovorimo na kulturen in strpen način.
Na zapis v časopisu so nas opozorili tudi številni intelektualci Kidričevega in nas zgroženo nagovarjali, da se moramo odzvati. Ogorčeni pa niso bili le nad prispevkom, ampak nad samo objavo.
Tudi člani in podporniki našega civilnodružbenega gibanja ne moremo razumeti, da lahko tako mlada gospa v javnosti uporablja tako nizkoten diskurz. Še na pamet nam ne pride, da bi si privoščili to, da bi tako podlo obravnavali na primer predsednika vlade Janeza Janšo, kot si je to dovolila avtorica prispevka in oblatila bivšega predsednika Republike Slovenije Milana Kučana. Ob tem se sprašujemo o nivoju izobraževalnega sistema (kaj je z domovinsko vzgojo!?, kje je državljanska vzgoja!?) v Sloveniji, o nivoju družbenega duha pri nas, predvsem pa o revanšistič-nih izpadih naše mladine (ki to sploh niso, ker ne morejo biti)
je bil najlepši, ima pa tudi komično razsežnost, saj ima Jurak kot vsi umetniki težave z uro.
Viki Ivanuša
in je ne spre-v prihodnosti
blizu obstoječi oblasti.
Mi se zgodovine ne sramujemo, niti je ne potvarjamo, ampak jo preprosto sprejemamo kot dejstvo. Zato ponovno citiramo Winstona Churchila, ki pravi: »Če začnemo prepir med preteklostjo in sedanjostjo bomo uvideli, da smo izgubili bodočnost,« in se tega še kako zavedamo ter tako tudi delujemo.
Za konec apeliramo na vse, zlasti mlade, bodimo strpni, bodimo kulturni, predvsem pa človeški, kajti preveč imamo drugih težav, da bi netili še tovrstno sovraštvo. Tega nam res ni treba.
Vodja Nestrankarskega gibanja ZA Kidričevo, Branko Štrucl
SUPERMARKET Ptuj
OD 9. 4. 2012 ZAPRTO
2
PRENAVLJAMO
ENGROTUŠ d.d., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje
Kuharski nasveti
Velikonočne jedi
Najbolj tradicionalne jedi za veliko noč so šunka, meso iz razsola in tunke, domače klobase, potice, beli kruh, pisan-ke, hren in še kakšne posebnosti posamezne vasi, kraja, področja oziroma regije. Vsakdo ima svojo majhno posebnost, s katero poskuša razveseliti svoje najbližje in si polepšati praznike.
Najbrž v nobenem delu leta ne pripravljamo toliko jedi iz prekajenega in razsoljenega svinjskega mesa kot te dni. Na sočnost mesa v veliki meri vpliva tudi postopek kuhanja. Zato prekajeno šunko najprej s krtačo dobro oribamo, če je potrebno, in jo v mlačni vodi operemo. Če imamo celo šunko s kostjo vred, pri sklepu odrežemo kračo in oboje položimo v večji lonec ali kozico. Prilijemo toliko vrele vode, da je meso pokrito.
Tisti, ki se izogibate soli ali če je meso preveč slano, lahko med kuhanjem vodo odlijete in prilijete svež krop in počasi kuhate dalje. Šunka je kuhana takrat, kadar vilice z lahkoto za-bodemo do kosti in jih z lahkoto tudi izvlečemo. Celo šunko kuhamo okrog 2 uri. Če pa imamo posamezne dele in šunko, pri kateri je kost odstranjena, se čas kuhanja močno zmanjša. Šunko tudi hladimo več ur. Hladimo jo v primernem hladnem prostoru in ne v kuhinji, ki je te dni zaradi obilice peke še toplejša. Hladimo jo lahko tudi v vodi, v kateri smo kuhali šunko. Takrat postopek kuhanja nekoliko skrajšamo, saj se meso zmehča še s pomočjo vrele vode, v kateri se šunka hladi. Tako jo lahko ohlajamo tudi skozi noč.
Če šunko hladimo v vodi, jo naslednji dan dobro obrišemo, saj lahko količina vode, ki ostaja na površini, vpliva na kasnejši
kvar. Enako ravnamo pri ostalih kosih prekajenega mesa. Vode, v kateri kuhamo prekajene kose mesa, ni treba dodatno začiniti ali odišaviti; ne dodajamo niti nobenih ostalih dodatkov, saj tako ohranimo naravno aromo in okus prekajenega in drugega suhega mesa.
Danes prekajene kose mesa lahko nadomestimo tudi z dietnimi mesnimi proizvodi. Ti izdelki so z manj maščobe ali manj natrija. Živalske maščobe pri nekaterih proizvodih zamenjamo z rastlinskimi olji, s čimer izdelki pridobijo na količini nenasičenih maščobnih kislin. Izdelki z manj maščobami in manj natrija torej vsebujejo manj dodatkov in so manj slani.
Za te praznike pripravljamo tudi bogatejši kruh oziroma kruh z dodatki. Tako pogosto osnovnim sestavinam kruha dodamo še rumenjake ali cela jajca, sladkor, suho sadje, kot so rozine, in ga zgnetemo s pomočjo toplega mleka. Tako zgneteno testo je mehkejše in zato primernejše za oblikovanje. Prav zaradi tega je lepše oblike - pogosto tako zgneten kruh oblikujemo v ple-tenice. Če ga v prvi meri uporabimo kot okras ali darilo, pa med trakove vstavimo še pisanke.
Te praznike močno simbolizirajo tudi različne pisanke. Ker jih kar nekaj dni vključujemo v pogostitev, je pomembno, da izberete kvalitetna, sveža in nepo-
Tu mislim predvsem na bolhe in povzročitelje garij ter kožnega parazita, imenovanega de-modex. Zraven sodi tudi borba proti klopom kot prenašalcem izredno nevarnih in pogosto tudi smrtnih bolezni pri malih živalih ter borba proti glivicam, predvsem malaseziji, ki je prav tako pogosto vzrok kožnih vne-
Velikonočne jedi
škodovana jajce. Kuhamo jih v hladni vodi, da tako kljub vsemu še enkrat preverimo svežost, in sicer dobrih deset minut po tem, ko je voda začela vreti. V kolikor pa želimo, da bo jajčni rumenjak razporejen točno na sredino beljaka, pa jih v prvih treh minutah rahlo mešamo.
Na velikonočni mizi ne smeta manjkati potica in hren. Še vedno najpogosteje pripravimo orehovo potico, z bogatim orehovim nadevom. Da nekoliko omilimo energijsko vrednost, lahko del orehov nadomestimo z lahkimi fino naribanimi piškoti. Nekateri pa del orehov nadomestijo tudi z navadnimi krušnimi drobtinami ali lešniki, tako kot smo rekli zadnjič.
Orehovo potico pripravimo tako, da presejemo 60 deka-gramov pšenične moke. Lahko uporabimo mešanico ostre in mehke moke v razmerju ena proti ena. Moko presejemo tudi zato, da jo prezračimo. Posebej v toplo mleko damo 3 dekagrame kvasa, žličko sladkorja in žličko moke ter gladko premešamo. Postavimo na toplo, da kvas vzhaja. K moki pa dodamo 2 do 3 rumenjake, 3 žlice sladkorja, vanili sladkor in žlico limoninega soka. Nato vsipamo vzhajan kvas in prilivamo 2 do 3 decilitra toplega mleka. Ko dobimo gro-
bo testo, dodamo še 5 dekagra-mov stopljenega masla in 2 žlici ruma. Testo temeljito zgnetemo in pri tem pazimo, da ne dobimo pretrdega in ne premehkega testa. Testo damo vzhajat.
Posebej pripravimo orehov nadev, in sicer tako, da vzamemo od 35 do 40 dekagramov orehov, ki jim dodamo žlico masla in poparimo z dvema decilitroma vrelega mleka. Ko se nadev rahlo ohladi, dodamo malo soka limone, po želji rum, sladkamo z medom ali 4 žlicami sladkorja in odišavimo z mletim cimetom. Na koncu dodamo še trd sneg dveh beljakov.
Vzhajano testo razvaljamo za prst na debelo, ga premažemo s pripravljenim nadevom, trdno zavijemo in damo v pomaščeni pekač, kjer ponovno vzhaja. Preden damo potico peč, jo večkrat prebodemo z lesenim nabodal-cem, premažemo z razžvrklja-nim jajcem in pečemo eno uro do eno uro in pol. V prvi polovici pečenja je temperatura od 200 do 220 °C, drugo polovico pečenja pa je temperatura od 150 do 180 °C, odvisno od moči pečice. Pečeno potico vsipamo na pladenj, pokrijemo in počakamo, da se ohladi, ter pred servi-ranjem potresemo s sladkorjem v prahu.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Pravilna uporaba zdravil zoper bolhe in klope
V prejšnjem veterinarskem nasvetu sem obdelal problematiko notranjih zajedavcev (parazitov) pri malih živalih, v današnjem pa se bom posvetil pravilnemu zatiranju zunanjih zajedavcev, ki so pogosto velik in ponavljajoči se problem pri naših kosmatih prijateljih v tem letnem času in so vzrok neprijetnim alergijam s praskanjem živali.
tij in srbeče kože pri naših malih živalih.
V ambulanti pogosto zasledim, da so lastniki nezadovoljni s sredstvi (zdravili) proti bolham in klopom, ki so jih uporabili pri svojih živalih. Res je, da z leti določeni preparati izgubljajo učinkovitost, oziroma zunanji zajedavci pridobivajo na
Foto: E. Senear
odpornosti zoper njih, res pa je tudi, da lastniki malih živali vse prepogosto popolnoma nepravilno uporabijo zdravila zoper zunanje zajedavce. Največ napak oziroma nepravilnosti opažam pri sami direktni uporabi preparata na koži živali, pri kateri lastniki vse prepogosto tekočino iz majhne plastične ampule premalo skrbno nanesejo na kožo živali, tako da velik del tekočine ostane na dlaki živali. Dlako je treba s prsti razmakniti in s konico ampule tekočino vmasirati v kožo živali in to na več mestih na koži vratu in začetku hrbta. Naslednja pogosta nepravilnost je, da se uporabi preparat za lažjo žival, kot v resnici je. To pomeni, da se nepravilno oceni teža živali in zaradi tega je delovanje zdravila slabše, kakor če bi bilo naneseno v močnejši koncentraciji. Potrebno je natančno doziranje zdravila, vsekakor pa je bolje, če ga uporabimo nekoliko preveč, kakor pa premalo. Naslednja pogosta napaka lastnikov živali je uporaba preparata v predolgih časovnih intervalih, nekateri celo v razmiku vsake 3 mesece. Če hočemo doseči zadovoljivo učinkovitost delovanja preparata in njegovo kontinuite-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
to, ga je treba uporabiti najmanj v razmiku 4 tednov, še bolje pa je, da na vsake 3 tedne. Tu mislim predvsem na kožne nanose v obliki kapljic. Čeprav proizvajalci v drobnem tisku navajajo, da je preparat zoper klope učinkovit od 6 do 8 tednov, temu ni tako, in veterinarji priporočamo uporabo na najmanj 4 tedne. To ne velja za ovratnice zoper klope in bolhe, ki so učinkovite dalj časa, vendar jih je kljub temu treba v poletnih mesecih menjati vsaka dva meseca. Tudi pri uporabi šamponov, ki vsebujejo repelente zoper bolhe in klope moramo vedeti, da jih je treba uporabiti vsaj na vsakih 10 dni. Šamponi delujejo povečini na odrasle bolhe, razvojni krog bolhe pa je od 10 do 12 dni in v tem razmiku je treba žival tretirati s šamponom, če hočemo doseči učinkovitost. Veterinarji pogosto svetujemo kombinacijo različnih preparatov, npr. šampona in ampul oziroma šampona in kasneje ovratnice zoper klope in bolhe. Tudi pri šamponiranju živali moramo paziti, da je koža živali res prepojena s šamponom in da ga pustimo učinkovati vsaj nekaj minut, preden ga spere-
Kmetijska svetovalna služba
Pomen oljne ogrščice v pridelavi in predelavi ter prehrani živali
Nadaljevanje iz prejšnje števulke
Poudariti je treba, da se pri hladnem stiskanju, pri katerem pridobimo oljne pogače, delež vsebnosti glukozinulatov v primerjavi s samim semenom poveča. Glukozinulati so namreč sestavni del nemastnega dela semena. Pri oljnih tropinah pa se vsebnost glukozinulatov zmanjša zaradi samega postopka toplotne obdelave. Previsoke vsebnosti glukozinulatov bi lahko povzročile pojav golšavosti, predvsem pa zniževanje ješčnosti oljnih pogač. Seme je obdano z ovojem, ki predstavlja vlakninasti del, ki zmanjšuje prebavljivost posebej pri neprežvekovalcih.
Glede na vsebnost maščob je treba poudariti, da skladiščimo, posebej velja za oljne pogače, pri nizkih temperaturah pod 15 stopinj in da jih pokrmimo hitro. V nasprotnem primeru pride do oksidacijskih procesov, ki znižujejo ješčnost in lahko tudi vplivajp na zdravstveno stanje živali.
Zaključki
Stranski produkti predelave ogrščičnega semena so kvaliteten vir beljakovin za prehrano živali. Oljne pogače so tudi energetsko bogato krmilo zaradi ostanka olja pri samem hladnem stiskanju, vendar moramo ločiti uporabnost ogrščičnih tropin glede na vrsto živali.
Uporabnost v prehrani prežvekovalcev
Beljakovine v tropinah nimajo slabše kakovosti kot beljakovine soje. Sojine tropine je mogoče tudi pri zelo veliki mlečnosti zamenjati z OgTr (potrebna je energijska izravnava). Vključevanje ogrščične pogače je zaradi omejitve glede skupne vsebnosti maščob v obroku v prvi vrsti odvisno od vsebnosti maščob v posamezni šarži.
Olje v ogrščičnih pogačah lahko spremeni maščobnokislinsko sestavo mlečnih maščob (več oleinske, manj dolgoverižnih nasičenih maščobnih kislin): boljša prehranska vrednost mleka in mlečnih izdelkov, dobra mazavost masla. Uporabnostv v prehrani prašičev Vključevanje OgTr je v prvi vrsti odvisno od vsebnosti glukozi-nolatov. Ta je odvisna od njegove vsebnosti v semenu in od tehnologije predelav.
Vsebnost preostalih maščob (olja) v ogrščičnih pogačah zelo variira. Zato je uporaba pogač zelo odvisna ne le od vsebnosti glukozinolatov, ampak tudi od vsebnosti preostalih maščob (olja).
V primerjavi s sojinimi tropinami je prebavljivost aminokislin manjša. To je treba upoštevati pri pripravi receptur. Novi izzivi pri žlahtnenju oljne ogrščice
Vsebnost glukozinolatov je treba še bolj zmanjšati. Pri jari ogrščici (Kanada) obstajajo že sedaj sorte z zelo majhno vsebnostjo.
Relativno velik delež luščin in opazna vsebnost lignina v vlakninski frakciji ogrščičnih luščin vplivajo na prebavljivost in energijsko vrednost. Sorte z majhnim deležem luščin so zato z vidika krmne vrednosti proizvodov predelave ogrščičnega semena boljše. Z novimi sortami z rumenimi luščinami je mogoče zadovoljiti to zahtevo.
Zaradi dominance nesnic konzumnih jajc z rjavo lupino naj žlahtnjenje ogrščice privede do opaznega zmanjšanja vsebnosti sinapina.
Oljna ogrščica postaja pomembna poljščina na naših njivah in ima vsestransko uporabno vrednost pridelka tako olja kot ostanka predelave, kar je navedeno tudi v članku prof. Janeza Salobirja iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, po katerem so povzeti podatki v tem nasvetu.
KGZS Zavod Ptuj Kmetijska svetovalna služba Peter Pribožič, univ. dipl. inž. zoot.
mo. Podobno velja tudi za terapijo s šamponom zoper glivice na koži živali, pri čemer je prav tako zelo važno, da ga prehitro ne speremo s kože.
Kljub vsemu navedenemu in uporabljeni zaščiti se pogosto zgodi, da na svojem kosmatinč-ku najdemo klopa ali bolho. 100 % zdravila zoper njih ni, tako da vsekakor priporočam, da kljub zaščiti živali z ampulami ali ovratnicami, po sprehodu predvsem po gozdu ali v bližini gozda, detajlno pregledamo svojega kužka
in po potrebi ročno odstranimo morebitnega klopa. Primemo ga s prsti ali posebno pinceto in ga zavrtimo v nasprotni smeri urinega kazalca in ga na tak način odstranimo z glavo vred.
Pravilna in redna uporaba sredstev zoper zunanje zajedavce je vitalnega pomena za uspešno borbo zoper njih. Naši kosmatinčki bodo tako manj izpostavljeni neprijetnostim in nevarnostim, ki jim lahko zelo grenijo življenje. Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: CG
Iščete svoj stil	^
Suzana v oblačilih s tisoč in enim obrazom
Suzana Kramberger je 32-letna profesorica slovenščine, ki živi in dela v Mariboru, prej pa je 26 let živela v Lovrencu na Dravskem polju. V prostem času se največ ukvarja s svojima otrokoma, 4-letno punčko in leto in pol starim fantkom. Pri srcu ji je likovno ustvarjanje (slikanje na svilo, steklo), že od nekdaj pa tudi veliko bere. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila, da bi več izvedela o tem, kaj ji pristo-ji, da ne bi vedno izbirala med istimi barvami in da s tem tudi nekaj naredi zase.
K0LEKT1V SALONA
mosKo m gensKo
FiU2£iiSCV0 z Slomškova 22 10 % popust v aprilu *
Foto: Črtomir Goznik
Suzana v oblačilih iz prodajalne Oviesse, čevlji so iz Alpine.
Suzana je po dolgem času ponovno obiskala kozmetični salon. Ima mešano in občutljivo kožo, za katero je značilno, da je na sredini obraza, na čelu, nosu in na bradi mastna, lica pa so pogosto suha, je povedala kozmetičarka Neda Tokalic iz kozmetičnega salona Neda. Po površinskem čiščenju in pilingu, so ji obraz še zmasirali ter svetovali še globinsko čiščenje kože.
Prijava na »Iščete svoj stil?«
Ime in priimek
Naslov
Kraj
Pošta
Telefon
Vaša e-pošta
Dosegljiva sem
□	po telefonu
□	po e-pošti
V Frizerskem salonu Stanka je frizerka Sabina Vajda lase najprej postrigla asimetrično, na sprednji daljši strani pa je naredila nekaj svetlih pramenov. Pričesko je oblikovala s fenom in krtačo, za stiliziranje pa je uporabila lak.
Ličenje je vizažistka Minka Feguš začela z nanosom pudra v kremi. Veke je poudarila z bež senčilom in obrobila z nežno rjavim tonom, na koncu pa še s
Foto: Črtomir Goznik
... in pozneje
črnim črtalom na spodnjem in zgornjem delu. V nežnem tonu je poudarila obrvi in trepalnice, z bordo glosom pa ustnice.
„Tokrat sem oblačila izbrala v trgovini Oviesse, kjer je na policah že najti oblačila za toplejše dni. Tudi po koledarju smo se poslovili od zime, toplih oblačil in toplih škornjev. Zato je čas, da v svojih omarah v ospredje postavimo oblačila za toplejše dni, obenem pa preverimo,
kaj bomo še oblekli in česa več ne potrebujemo. K oblačilom, ki bodo v omari ostala, pa skušajmo najti kakšen nov kos oblačila in ga kombinirati s tem, kar že imamo. Tako sem se tudi sama pri izbiri oblačil za Suzano odločila, da izberem kose oblačil, ki jih je lahko kombinirati na tisoč in en način, tudi iz oblačil prejšnjih sezon. Izbrala sem bež hlače, ravnega enostavnega kroja, bež balonar, lahko tuniko in za kontrast veliko oranžno torbico. K temu pa sem v trgovini Alpina izbrala še bež balerinke. Vsekakor so hlače v bež barvi in ravnega kroja tisti kos oblačila, ki nam lahko omogoči resnično veliko kombinacij našega stiliranja. Današnja kombinacija s tuniko, ki je iz lahkega vzorčastega materiala, v katerem se prelivajo bež, bela, modra in oranžna barva, daje vtis svežega, mladostnega in sproščenega stiliranja. Vsekakor brezčasen je tudi bež ba-lonar, ki ga lahko nosimo v tem prehodnem času, nato pa spet od konca poletja, ko so jutra in večeri že hladnejši, do pozne jeseni. Tudi svetle balerinke lahko kombiniramo s prav vsemi barvami oblačil, nosimo jih tako h krilu, obleki kot hlačam. Oranžna torba pa naj nam služi kot kontrastni detajl in seveda pripomoček za prenašanje vseh reči, ki jih prava ženska potrebuje ob sebi. Suzana je pripravljena za spomladanski sprehod s svojima nadebudne-
žema, za postanek ob kavi in vsekakor ne bi bilo nič narobe, če bi v takšni opravi šla tudi v službo. V letošnji pomladi in poletju ji absolutno priporočam, da si privošči kakšen kos oblačila ali drugega dodatka v živih barvah: turkizni, zeleni, oranžni, rdeči," je o Suzanini stilski preobrazbi več povedala stilistika Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic si je Suzana izbrala masažo hrbta, ki je doslej ni imela možnosti preveriti, čeprav je že nekaj časa razmišljala o tem. Ob
dveh majhnih otrocih je skla-njanja in dvigovanja v izobilju. Masaža hrbta pomaga pri sproščanju, razbremeni napetost in izboljša splošno počutje. Namenjena je vsem, ki jih službene obveznosti priklenejo na stol za osem ali več ur na dan. Sprostitev hrbtnih mišic in masaža hrbta sta obvezna pri preprečevanje bolečin v tem predelu telesa. Je tudi dokazano učinkovit način lajšanja kroničnih bolečin v križu, je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
Piše: Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (42.)
Postati kot bog
Michael Berg je napisal ka-balistično uspešnico Postati kot Bog: naša dovršena usoda. V njej je razložil, da imamo vsi ljudje božansko DNK, vendar pa se ne zavedamo svoje božanskosti. Živimo v zemeljski ječi, iz katere moramo najti izhod. To bomo dosegli prek naših želja. Naša edina prava želja je sprejemati Luč. Ko se predajamo egoističnim željam, se pogrezamo v svet teme. Ko so naše želje altrui-stične, nesebične, postajamo podobni Bogu. Glavno vodilo je, »ljubite svojega bližnjega kot sami sebe, vse ostalo je zgolj komentar.« Naš cilj je združiti se s kolektivno človeško dušo, ki se imenuje Adam Kadmon.
Kdo je Michael Berg?
Michael Berg izhaja iz družine kabalistov. Skupaj z mamo Karen in starejšim bratom Ye-hudo vodi Kabala Center v Los Angelesu v Kaliforniji. Center je l. 1965 ustanovil njegov oče Philip Berg. Michael se je rodil 29. junija 1973. Z osemnajstimi leti je začel iz hebrejščine v angleščino prevajati obsežno kabalistično »biblijo« Zohar (zbirko 23 knjig), ki velja za prvi tovrstni prevod na svetu. Tako je kabalo približal širšim množicam. Napisal je številne uspešnice, med katerimi so najbolj znane Skrivnost: Odkleniti izvir Veselja in Zadovoljstva, Kaj je Bog mislil, Pot, Skrivnosti Zoharja, Dnevi povezanosti idr. Pripadnica centra Kabala je tudi slavna pevka Madona. Michael in Madona sta l. 2006 usta-
novila dobrodelno neprofitno organizacijo Raising Malawi, ki skrbi za revne otroke brez staršev. Kabala Center ima podružnice po vsem svetu. Leta 2010 je Michael lansiral spletno Univerzo Kabale, ki dnevno predvaja različne lekcije, razkriva starodavno modrost številnim zainteresiranim in ponuja kabalistični nauk za reševanje sodobnih težav na vseh področjih življenja.
Zemeljska ječa
V uvodu knjige je Michael Berg napisal zanimivo »odprto pismo«, v katerem navaja, da je namenjeno ujetnikom nenavadnega zapora. Znotraj zidov ječe se nahajajo gore, reke, sončni zahodi, redke ptice, redke bolezni, mini drame, maksi drame, melodrame in najnovejši DVD-ji. Zapor nima imena, toda jetniki so mu sčasoma dali ime življenje. Nihče ni izpuščen zaradi dobrega obnašanja in vsi so obsojeni na smrt. Zgodovina zapora beleži številne poskuse pobegov. Kljub temu pa ječa življenja na tisoče let ostaja dokaj nespremenjena in mnogi se niti ne zavedajo, da bivajo v zaporu. Toda sedaj je napočil prelomni trenutek, zgodovinska priložnost, zapisana v DNK-kodi našega vesolja. V vratih zapora se je pojavila razpoka, skozi katero je posijalo sonce. Ta svetloba je odraz Stvarnika vesolja. Lahko ji sledimo do samega izvora. In medtem ko to počnemo, odkrivamo lasten izvor. Namesto molitev k Bogu, zapovedi Boga, strahu pred Bogom ali zavračanj Boga, lahko naposled postanemo takšni kot Bog.
Ko Berg govori o »poskusih pobegov« iz ječe, misli na velike od-
rešitelje človeštva, kot so Mojzes, Buda, Kristus, Mohamed,
ki so vsi pokazali pot, kako se odrešiti spon zemeljskega življenja. Vzporedno z novodobnimi gibanji in astrološkim nastopom vodnarjeve dobe, je tudi med kabalisti prevladalo mnenje, da je zdaj napočil čas, ko mora njihov 5000 let stari ezoterični nauk večne modrosti postati dostopen celotnemu človeštvu in ne zgolj peščici izbrancev.
Kolektivna duša
Kabala ni religija, čeprav se poslužuje izrazov, kot so Bog, Angeli ipd. Kabala je starodavni misterij, metoda, nauk modrosti, ki je sobival z judaizmom in krščanstvom. Bolj je podobna jogi, ki je kot način duhovnega razvoja sobivala s hinduizmom in budizmom. Kabala uči, da Bog ni samo naš Oče, ampak tudi Mati. Ženski del (energija) Stvarnika se imenuje Šakina. Kabalisti verjamejo, da človek ne more neposredno izkusiti ali videti Boga, božje Osebe. Doživi lahko samo božanski odsev, emanacijo ali izžarevanje Boga. Zakaj? Ker je prešibek, da bi lahko sprejel tolikšno energetsko napetost. To je, kakor da bi v 100-vatno žarnico poslali milijardo vatov napetosti. Žarnica bi pregorela, popolnoma bi bila uničena. Zato božansko Luč sprejemamo prek posrednikov (angeli, mojstri modrosti), ki zmanjšajo napetost do te mere, da nam ni škodljiva, temveč nam koristi. Ob nastanku vesolja se je božanska energija širila, ustvarjala čas in prostor, različne svetove in dimenzije, skozi matrico, vzorec Stvarjenja, imenovan Drevo življenja. Sestavljeno je iz dese-
tih sefir ali božanskih emanacij. Vesoljni um, kozmična inteligenca ali kakorkoli želimo imenovati silo stvarjenja je iz svoje substance kreirala Adama Kad-mona, prvega (arhetipskega) človeka, zato imamo vsi ljudje božansko DNK. Adam Kadmon je v resnici velika kolektivna duša človeštva, ki je najprej razpadla na dva dela (Adama in Evo, moško in žensko energijo), nato pa na milijarde majhnih človeških monad, božanskih isker, individualnih človeških duš. Naša naloga je znova odkriti svoje božansko bistvo in se povezati v enotno hologramsko interaktivno celoto.
Božja formula
Najvišja Stvarnikova želja je želja po dajanju. Zato smo ljudje narejeni kot posode (hebrejsko kli) z željo po prejemanju (od tod tudi naziv kabala = prejemanje). Toda ker smo narejeni iz božanske substance, se je v nas prebudila želja, da bi mu bili podobni, torej da bi tudi dajali, ne samo prejemali. Obstajajo tri skupine naših želja. V prvi skupini so živalske želje (hrana, razmnoževanje in dom), v drugi človeške (denar, ugled in znanje), v tretji skupini pa so duhovne želje (t. i. točka v srcu). Globalna kriza, ki jo danes doživljamo, je pravzaprav kriza želja in je odraz duhovnega nezadovoljstva. Ljudje vedno bolj čutijo, da egoi-stične želje nikoli ne morejo biti povsem zadovoljene, zato vodijo v depresijo. ZDA, najbolj bogata in razvita država na svetu, ima največ ljudi, ki jih pestijo težave, povezane z depresijo (posledice so mamila, alkohol, nasilje). Zato
kabala uči, da je treba izvesti korekcijo (tikun) ali popravek naših želja.
Berg in modrost kabale predstavljata korekcijo v obliki dualne božanske formule. V svetu se odvija spopad med svetlobo in temo. Vir Luči - Bog je izvir radosti, zadovoljstva in življenja. Sila teme - Ego pa je izvor bolečine, trpljenja in smrti. Ko v nas prevladajo sebične želje, se dobesedno nahajamo v temi in smo nezado-
voljni. Ko se prepustimo željam dajanja, ljubezni, nas preplavi božanska Luč in smo srečni, blaženi. Torej, če želimo postati podobni Bogu, Stvarniku, ki zmeraj samo daje, moramo zamenjati sebične želje z altruističnimi, nesebičnimi željami. Kajti naše božansko bistvo nas nenehno kliče domov in naša edina resnična želja je želja po sprejemanju Luči.
Nadaljevanje prihodnjič
Duševno zdravje
Barve in čustva
Adelino zanima pomen barv in njihov vpliv na čustva. Prosi za obrazložitev vsaj za nekatere osnovne barve.
Barve so pomembne za človekovo čustvovanje, saj nas nekatere pomirjajo, poživljajo, druge pa razburijo in povzročijo nemir. Pa si poglejmo nekatere.
RDEČA je barva energije, toplote, življenjske moči. Pripisujejo ji plamteča čustva, ljubezen, strast, sovraštvo, maščevanje.
Rdečo barvo imajo radi aktivni, odprti, živahni ljudje. Vitalizira telo in poživlja slabotne telesne in čustvene funkcije.
ROzA barva ima lastnosti rdeče barve brez njene strastne plati.
ORANŽNA barva je barva življenjske radosti. Krepi čustva, kot je optimizem volja, sposobnost uveljavljanja in nam pomaga pregnati težke misli.
RUMENA barva je barva veselja, ustvarjalnosti, sreče, inspiracije, inteligentnosti in domišljije. Stimulira tudi negativna čustva, kot je nevoščljivost in ljubosumnost.
ZELENA barva je barva rasti, rodovitnosti in harmonije. Krepi živčni sistem in regulira krvni pritisk. Ugodno pomaga pri motnjah spanja in poudarja občutek sproščenosti in harmonije.
MODRA barva je barva duhovnosti, navdiha, čistosti. Hladi, pomirja in blaži ... Simbolizira neomejenost duha in možnost iskanja vedno novih obzorij.
VIJOLČASTA barva je najvišja svetlobna vibracija in poudarja telesnost in duhovnost ter energijo in mir, saj sta v njej spojeni rdeča in modra barva, dva nasprotna pola, ki sta tu združena.
V našem življenju ne sme prevladovati samo ena barva, da ne bodo prevladovala samo enostranska čustva.
Mag. Bojan Šinko
Slo glasbene novice
Aleksander Mežek v radijski eter pošilja novo skladbo z naslovom It'll redeem. Gre za čutno melodijo, ki zaokroža avtorjev pozitiven pogled na svet, medčloveške odnose in okoliščine. Jedro glasbene podlage nosita kitarska linija in ritem bobna, ki dajeta občutek minevanja časa. Razmeroma minimalističen uvodni del skladbe se v refrenu razprostre skozi celoten frekvenčni spekter v barvah modernega zvoka in ritma pop rok.
Pesem It'll redeem napoveduje nov album, ki bo v celoti v angleškem jeziku, kar pa sploh ni tako presenetljivo. Aleksander namreč že nekaj časa živi in deluje v Londonu, kjer bodo letos potekale letne olimpijske igre in prav v tem okviru slovenski kantavtor pripravlja zanimiv projekt, za september pa napoveduje tudi izid novega studijskega albuma.
•kick
Člani zasedbe HeaveniXpriznavajo, da so sicer vsak zase izredno zaposleni na svojih področjih, vendar kljub temu precej pogosto igrajo. »V zadnjem letu smo največ igrali na Primorskem, v Kopru smo se odlično zabavali ob nastopu skupaj z Dubiozo Kolektivom, poseben koncert pa je bil za nas tudi v Žalcu s skupino Katrinas.« HeaveniX poleg tega, da na koncertih v vrhunski izvedbi predstavlja klasike funka, roka in latina na svoj izviren način, že nekaj časa ustvarja tudi avtorsko glasbo - spomnimo se pesmi Adrenalin, H20, Luna na licu. Tokratna najnovejša skladba pa se imenuje Nov nor čas. Za pesem bodo fantje posneli tudi videospot, ki bo na ogled že sredi aprila.
MZ
Glasbeni kotiček
DJ" 1 O CA
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
1. predlogi: ROCK PARTYZANI - Prevarani 2. :predlOgpANCHE - Počasi 3. prediogi-APRiL' - Ujeta na netu 4. predlog: ZORAN PREDIN & COVERLOVER - Nova okupa-
5. predlog: GAME OVER - Zdaj grem naprej 6. predlog: APOLONIA - Ta občutek 7. predlog: TABU in ANDREJ ŠIFRER - Romanje 8. predlog: DAVID GROM - En klic stran
9.	predlog: VLADO KRESLIN - Okna na stežaj
10.	predlog: NATALIJA VERBOTEN - Knockout
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Ralčeva 6, 2250 Ptuj.
Četrt stoletja skupine Panda
Skupina Panda letos obeležuje 25 let uspešnega delovanja na slovenski glasbeni sceni. Skupina obstaja od pomladi 1986, člani prvotne zasedbe pa so bili: Suzana Jeklic (pevka), Andrej Pompe (klaviature in spremljevalni glas), Mark Čuček (kitara), Brane Vidan (bas) in Dušan Zupančič (bobni). 25 uspešnih glasbenih let bo skupina proslavila prihodnjo soboto, 14. aprila, s koncertom v Kinu Šiška.
Kot nova skupina na slovenski glasbeni sceni je Panda že prvo leto svojega delovanja s pesmijo Lino zmagala na pop delavnici. Skladba Lino je Pando zaznamovala kot originalen, prepoznaven, samosvoj in ino-vativen slovenski bend, ki je ujel svoj trenutek v času in ga z neobčutljivostjo na trenutne trende uspel obdržati vse do danes.
Prva zasedba je izdala projekt, imenovan Ugrizni me, če upaš, iz katerega se predvsem spominjajo petih skladb. Album je med drugim dokazal, da je pevka Suzana Jeklic tudi odlična avtorica tekstov. Kakovost njenih besedil se je potem z leti samo še stopnjevala. Skupina je v tistih časih mnogo nastopala tako na plesih kot raznih koncertih po Sloveniji. Popularnost skupine in njen popkulturni predznak sta leta
1992 botrovala povabilu na snemanje enega od ključnih prizorov v filmu Nekdo drugi v režiji Boštjana Vrhovca.
Leta 1997 je skupina svojih uspešnih deset let delovanja obeležila z zbirko najboljših
skladb dotlej z naslovom Vse najboljše. Nanjo je bila kot prva uvrščena tudi skladba iz natečaja Ema 96, na katerem se je Panda odlično odrezala in zasedla četrto mesto. Velika in pomembna stvar, ki se je

.rfgiitf -

Foto: arhiv skupine
r
Od lani je pevka skupine Panda mlada Saša Danilov.
zgodila Pandi, je zmaga na festivalu MMS 99 s skladbo Sive ceste. Glasbo za Sive ceste je napisal Samo Pirc, besedilo pa Igor Povše.
15-letnico delovanja (2002) je skupina zaznamovala s projektom Urbana avantura, 20-le-tnico pa z velikim koncertom na TV Slovenija, na katerem so sodelovali tudi Lara Baruca, Rok Ferengja in Trkaj, v glasbeni zasedbi pa sta se priključila Klemen Kotar (saksofon) in Matjaž Kajzer (trobenta).
V 25 letih delovanja skupine se je zasedba članov večkrat zamenjala. Danes so člani skupine Panda: Saša Danilov (pevka in avtorica besedil pesmi), Andrej Pompe (klaviaturist, pevec, skladatelj), Vlado Pirc (basist, pevec), Samo Pirc (kitarist, skladatelj), Damjan Mulej (bobnar, tolkalist) in Vanja Vo-grinčič (tolkalist). V 25 letih so skupino spremljale štiri pevke. Prva je bila Suzana Jeklic, druga Suzana Werbole, tretja Katja Obleščak in četrta, aktualna, Saša Danilov. Skupina je izdala devet studijskih albumov: Ugrizni me, če upaš, V vročici noči, V poznih nočnih urah, Vse najboljše, Ecstasy, Nepremagljivi, Urbana avantura, D.O.N.S. in Depandansa.
MZ
Filmski kotiček
Bes Titanov
Ko je Ray Harryhausen leta 1971 posnel film Spopad titanov, se je v trenutku upokojil, saj je ob do takrat dveh filmih Vojne zvezd kislo ugotovil, da so učenci premagali učitelja. Kot legenda posebnih učinkov, ki je v filmski industriji desetletja postavljala standarde, je nenadoma postal zastarel, saj je njegova izpiljena animacija stop-motion ob Vojni zvezd bila videti smešno. Kljub temu je Hollywood pred dvema letoma posnel razmeroma nepotrebno predelavo zadnjega Rayjevega filma, ki pa je postala precej
Wrath of the Titans
Igrajo: Liam Neeson, Sam Worthington, Ralph Fiennes, Rosamund Pike, Bill Nighy, Toby Kebbell Režija: Jonathan Liebesman
Scenarij: Dan Mazeau,
David Johnson
Žanr: fantazijski, akcijski
Dolžina: 99 minut Leto: 2012 Država: ZDA
sporna. Producenti so imeli srečo, da so za glavnega igralca izbrali Sama Worthingtona, ki je bil med snemanjem še neznan, do premiere pa je že eksplodiral z Avatarjem. Nadalje so zaradi 3D-norije 2D-film nasilno vrgli v tretjo dimenzijo, s čimer je nastala zatemnjena in izjemno slaba slika. Klanje 3D-molzne krave se je začelo in s tem tudi počasna smrt 3D-filma. Za sam film smo takrat napisali, da je, če nič drugega, vsaj prijetno doživetje v multipleksu.
Dve leti kasneje opažamo, da so avtorji vsako plat predhodnika seveda pripeljali do skrajnosti. Tako je Bes titanov še bolj prazen od prehodnika, vsebuje več akcije, še bolj kartonaste like in boljše posebne učinke. Tokrat so dejansko uporabili stereoskopske kamere, zato je 3D-slika lepa, le naučiti se morajo še, da v 3D montaža ne sme biti tako divje hitra, kot je lahko v 2D. Film bi tako lahko brez težav označili za simbol ameriške kulture: kot kakšen McDonald-sov hamburger je brez okusa in zelo nasiten, toda prazen. Zgodbe skorajda ni oz. služi le kot poligon za nenehno akcijo in občasne premore, da zadihamo.
Perzej 10 let po porazu Titana živi kot skromen ribič in v tej maniri vzgaja tudi svojega sina. Toda bogovi ne mirujejo. Zlobni Had spet kuje padec Zevsa, zato ga ugrabi in njegovo usi-hajočo moč prelije v okovanega hudobnega boga Kronosa, ki se tako osvobodi in na svet pošlje zverinske titane ... Zevs tik pred ujetjem še zmore priklicati na pomoč Perzeja, ki seveda zgrabi za meč in se poda v boj.
Dialogi so banalni, liki niso grški junaki in bogovi, ampak samo liki z grškimi imeni, ki igrajo v prozornem procesu oj-dipovskega razreševanja odnosa oče - sin. Torej imamo Junaka, Sina, Očeta, Ljubosumnega strica, Lepotico, Smešnega spremljevalca, Modreca, Drugega
itd. Stara mačka Liam Neeson in Ralph Fiennes sta očitno igrala samo zaradi debelega honorarja, saj ves čas filma bolj ali manj spita in Liam je najbrž prosil, da njegov lik ubijejo, da mu ne bo treba več igrati v tej franšizi.
Film bi torej lahko povsem raztrgali, a vendar ... a vendar nekaj premore, namreč tisto otroško vznesenost šestletni-ka s podivjano domišljijo, ki ne pozna meja. Kljub temu, da je videti kot ekranizirana igra s figuricami, ravno v tem leži njegova moč. Predpubertetni fantiči bodo v njem gotovo izjemno uživali, zato ga lahko mirno označimo za povsem soliden matinejski otroški film ter nič več in nič manj kot to.
Matej Ferce
J
(g
^ " OVEN
(21.3. - 20.4.)
Ljubezen prinaša določeno ravnovesje in čustveno skladnost. Zdi se, da bo v tem tednu na delu amorjeva puščica in da se bodo stvari uredile. Pomladno hrepenenje bo v ospredju. Spremljala vas bo povečana sreča in harmonija. Ne pozabite si vzeti časa zase in za tisto, kar vas veseli.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Življenje boste zajemali z veliko žlico. Umetnost in kreativne dejavnosti vas bodo sprostile. Veselo bo tudi na delovnem mestu. Zdi se, da se bodo zadeve odvijale drugače od pričakovanega. Narava bo naravni vir energije in možnost za harmonijo. Veselo in razigrano bo tudi v ljubezni.
m
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)

Raziskovali boste tiste dejavnosti, ki v sebi skrivajo določene skrivnosti. Notranji nemir bo posledica stresa. Primerno bo, da se boste umirili in našli moč za naprej. Na delovnem mestu se boste morali izogibati lažjih poti. Pomembno bo, da boste znali reči na pravilen način bobu bob.
RAK (21.6. - 22.7.)
Narava bo vaša zaščitnica in zaupnica. Hrepeneli boste po tistem, kar je novo in drugačno. Čas bo v lastnem bistvu namenjen temu, da se vam bodo odprle nove poti in številne priložnosti. Ključno vlogo bo igralo skupinsko delo in duh prijateljstva. Čas bo ugoden za pogovore in izmenjavo mnenj!
LEV
f^V
WJ1 (23.7. - 22.8.)
Blesteli boste na delovnem mestu. Ne bo daleč od resnice dejstvo, da boste imeli veliko obveznosti. Prejeli boste tudi pohvalo ali priznanje. Oddajali boste magnetič-no energijo in tako boste s svojim znanjem lahko pomagali drugim. Ne pozabite biti kreativni in se ustvarjalno lotiti novih idej.
Mi DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Vaš adut tedna bo v tem, da boste znali opazovati. Tako boste v sebi našli določen ključ uspeha in ugotovili, kako pomembno je znanje. Privlačile vas bodo vse tiste dejavnosti, ki bodo vezane na tujino. Fizična energija vam bo še nihala in varujte se stresa. V prostem času bodite športno aktivni.
UGANKARSKI SLOVARČEK: ARAIZA = mehiški operni tenorist (Francisco, 1950-), OLIVEIRA = portugalska pevka zabavne glasbe na evrosongu 1965 (Simone de), OSELJ = bodica, trn, PAPEŠČAK = narodni naziv za krompir, POPETRE = gručasta vas v Istri, RAIN = kranjska srednjeveška plemiška rodbina, RUNNER = model toyote, SMRLINJE = ljudski naziv za brin, STAIS = ameriški košarkar Boseman.
■eslíes 'ueiu^nn 'Hiuse^ '}ee|e
'e>u!§e 'ezjoiv 'a[u!|jws 'Jesop 'eqio 'ouej§o|09 'jauunj '3s 'e||/\| 'aiPd uejd '9A3 'Pd '0A!>ft 'Heaiq 'e||d 'inedjeN '^usjay sa|\/ 'e^uezpm 'ajjadod 'omedus 'i|0Je|A| 'sjeis 'peso 'e^oo^ :ouAejopoA "3>HNVZId>1 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 7. april:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). NEDELJA, 8. april:
5.00 VELIKONOČNO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30,
15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). PONEDELJEK, 9. april:
5.00 JUTRANJI PRAZNIČNI PROGRAM. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45
HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00. ODPRTI TELEFON: 9.00 Odmevi iz športa. 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podrav-ja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 10. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45).
11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Na poti do zdravja (Marija Slodnjak). 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00. Pomoč sočloveku. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). SREDA, 11. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja.
17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Puta-rek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 12. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podrav-ja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in god-
ci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Univox). PETEK, 13. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
Kontaktna oddaja Vroča linija Radia Ptuj. V četrtek po 18. uri.

TEHTNICA
c'^ (23.9. - 23.10.)
Korak za korakom boste bližje svojim sanjam. Romantična doživetja vam bodo koristila v ljubezni. Ne bodite pretirano površni, ampak zadeve berite med vrsticami. Svoje srce boste morali uporabljati doma in razum na delovnem mestu. Ne iščite lažjih poti in sledite izključno svoji resnici!
ŠKORPIJONOM STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Če ste rojeni oktobra, bo sreča na vaši strani. Na splošno bo veljalo, da se boste borili. Z svojim znanjem in izkušnjami boste blesteli na delovnem mestu. Svoje mnenje boste povedali odločno. Vendarle beseda ni konj - zato bodite previdni. Poslanstvo drugih ljudi bo, da vam bodo ogledalo.
Označevalo vas bo delo in postali boste marljivi. Daleč v ospredju
bo tudi optimizem in tako boste
zastavljenim nalogam in obveznostim kos. Sprejeli boste tudi neko novost. Popazite v zdravstvenem smislu in vključite v vsakdan zdrav način življenja. Zelenjavna dieta vas bo samo polepšala.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Svoja načela boste ostro zagovarjali. Edina izjema bo ljubezen, kjer boste plesali po taktu srčnega izvoljenca. Na delovnem mestu boste zopet našli paradnega konja in tako boste blesteli. V prostem času boste veliko v naravi. Družabna srečanja bodo balzam za vašo dušo.


VODNAR (21.1. -18.2.)
Najbolj aktivni boste doma. Kovali boste načrte in novosti. Družili se boste z ljudmi, ki so dinamični. Pomembno se bo zavedati, da vam bodo lahko tudi učitelji. Ne iščite lažjih poti, kajti v tem primeru se boste lahko opekli. Ljubezenska sreča bo namenjena tako samskim, kot tudi vezanim.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Morje strasti bo valovilo. Brezpogojna ljubezen bo tista, ki vas bo vodila in vam podarila upanje. Veliko priložnosti bo za pogovor in krajše poti. Skupinska opravila bodo tista, ki prinesejo plodne rezultate. Umetniške dejavnosti vam bodo pomagale in našli boste svojega paradnega konja.
SESTAVIL
EDI KLASINC
OBSUTJE
RIMSKA 1100
OSMINA KROGA
DEBLO, HLOD
KMEČKO POSLOPJE, SENJAK
MISELNI VODJA
PORNO FILM
ZMRZNJEN SNEG,SREN
MANJŠA BARKA
PESNIK PSALMOV
KROGLASTA BAKTERIJA
ROB PRI OČESU
OKENSKA POLICA
NIZOZEMSKO MESTO
KRAJ PRI ORMOŽU
MLADA KOBILA
NAŠA TV NOVINARKA
ROGOVILEŽ
SREDIŠČE MORAVSKE
MORSKI RAK
DUHOVNI OČE
ODPADNE SNOVI, ODPADKI
ERBIJ
NAS IGRALEC (DARE)
MOJSTER BORILNIH VEŠČIN (BRUCE)
TOVORNA LADJA
VRATCA V PLOTU
RESTAVRACIJA V KIDRIČEVEM
MUSLIM. VER. NAUKI
REŠETO
PREDEL, PODROČJE
IVAN LEVAR
VESOLJSKA PSIČKA
PRAH (MANJŠ.)
PODOBA, KIP
TANČICA, PAJČOLAN
ORGAN VIDA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OTOK NA JADRANU
POKROV PRI ŽEPNIH URAH
VISEČ SVET, STRMINA
DOMAČE OBUVALO
RADIJ
ZMANJŠANJE TEŽE, KALO
DELILEC OČITKOV (STAR.)
NEOBLEČEN MOŠKI
SLIKAR (ŽARG.)
^ IZ BESEDE ^ ARMAL
GOŠČAVA, GRMOVJE (NOTR.)
TROPSKA RASTLINA
UGANKARSKI SLOVARČEK: KIVETA = pokrov pri žepnih urah, PLITKA = tovorna ladja, RONEK = viseč svet, strmina, SPAKAR = rogovilež, SUNA = muslimanski verski nauki, ŠIKARA = goščava, grmovje (notr.), TUNER = visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, uglaševalo, VEL = tančica, pajčolan.
■eAe§e 'eje>i!s 'je|eiu 'oageu
'jengo '^asaun 'nedoo '^auoj 'e^aA^ 'oaqejd 'e^fei 'n 'euns 'ue<j 'e^md 'aa~| 'j3 'naius '^ooua 'oujg 'eojqajz '3o» 'moann 'qoj ¡usago 'is|LU|esd 'upouoiu 'uome 'jauni 'opaj^ 'djsqo :ouAejopoA "BVINVZIdVI 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 7. april:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). NEDELJA, 8. april:
5.00 VELIKONOČNO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30,
15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT. Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). PONEDELJEK, 9. april:
5.00 JUTRANJI PRAZNIČNI PROGRAM. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45
HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00. ODPRTI TELEFON: 9.00 Odmevi iz športa. 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podrav-ja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 10. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45).
11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Na poti do zdravja (Marija Slodnjak). 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00. Pomoč sočloveku. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). SREDA, 11. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja.
17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Puta-rek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). ČETRTEK, 12. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podrav-ja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in god-
ci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Univox). PETEK, 13. april:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
Kontaktna oddaja Vroča linija Radia Ptuj. V četrtek po 18. uri.

TEHTNICA
c'^ (23.9. - 23.10.)
Korak za korakom boste bližje svojim sanjam. Romantična doživetja vam bodo koristila v ljubezni. Ne bodite pretirano površni, ampak zadeve berite med vrsticami. Svoje srce boste morali uporabljati doma in razum na delovnem mestu. Ne iščite lažjih poti in sledite izključno svoji resnici!
ŠKORPIJON STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Če ste rojeni oktobra, bo sreča na vaši strani. Na splošno bo veljalo, da se boste borili. Z svojim znanjem in izkušnjami boste blesteli na delovnem mestu. Svoje mnenje boste povedali odločno. Vendarle beseda ni konj - zato bodite previdni. Poslanstvo drugih ljudi bo, da vam bodo ogledalo.
Označevalo vas bo delo in postali boste marljivi. Daleč v ospredju
bo tudi optimizem in tako boste
zastavljenim nalogam in obveznostim kos. Sprejeli boste tudi neko novost. Popazite v zdravstvenem smislu in vključite v vsakdan zdrav način življenja. Zelenjavna dieta vas bo samo polepšala.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Svoja načela boste ostro zagovarjali. Edina izjema bo ljubezen, kjer boste plesali po taktu srčnega izvoljenca. Na delovnem mestu boste zopet našli paradnega konja in tako boste blesteli. V prostem času boste veliko v naravi. Družabna srečanja bodo balzam za vašo dušo.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Najbolj aktivni boste doma. Kovali boste načrte in novosti. Družili se boste z ljudmi, ki so dinamični. Pomembno se bo zavedati, da vam bodo lahko tudi učitelji. Ne iščite lažjih poti, kajti v tem primeru se boste lahko opekli. Ljubezenska sreča bo namenjena tako samskim, kot tudi vezanim.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Morje strasti bo valovilo. Brezpogojna ljubezen bo tista, ki vas bo vodila in vam podarila upanje. Veliko priložnosti bo za pogovor in krajše poti. Skupinska opravila bodo tista, ki prinesejo plodne rezultate. Umetniške dejavnosti vam bodo pomagale in našli boste svojega paradnega konja.
Prejeli smo
Preteklost, sedanjost, prihodnost!
Pred več kot štiridesetimi leti sem se zaposlila na Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka, takratni Posebni osnovni šoli na Ptuju, ki je delovala v prostorih minoritskega samostana.
Dobro se spominjam dneva, ko nas je obiskala gospa Ada Krivec, takratna visoka funk-cionarka za področje šolstva v Sloveniji. V teh letih se je izobraževanju otrok s posebnimi potrebami namenjalo veliko pozornosti v smislu strokovno dobro vodenega ter pedagoško teoretično utemeljenega vodenja učencev, ki niso mogli biti vključeni v proces rednega izobraževanja.
Izločanje otrok iz rednega učno-vzgojnega procesa je največkrat naletelo na odpor pri starših. Pomanjkljiva osveščenost in občutek dodatne se-gregacije v okviru šolskega sistema je mnogokrat vodilo do odklonljivega stališča do posebnih šolskih ustanov. Mislim, da so šolske oblasti to zaznale in z ustanavljanjem društev za pomoč duševno in telesno prizadetim osebam (tako so se društva sprva imenovala) želele premostiti pomisleke pri starših in v širšem okolju.
Torej, društvo se je ustanovilo tudi na Ptuju. Nepisano pravilo je bilo, da je predsednik društva ravnatelj šole, vsi učitelji stalni člani društva, vključeni pa le redki starši. Delo društva zaradi svojega primarnega namena dolgo ni zaživelo. Omejilo se je na slabo obiskane občne zbore, pridobi-
vanje sredstev za obdarovanje učencev ob praznikih in vključevanje družin v stopenjske seminarje, ki jih je razpisalo takratno Republiško društvo oz. Zveza društev v Ljubljani. Za društvo, ki je delovalo v okviru šole, je bil storjen velik korak, ko je ustanovilo prvo mobilno defektološko službo. Kaj je to pomenilo v 70. oz. 80. letih prejšnjega tisočletja?
Skupina petih specialnih pedagogov, socialne delavke, psihologa (sodelavec iz Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava), medicinske sestre - delovne terapevtke je s pomočjo Centra za socialno delo na Ptuju pridobilo seznam otrok, ki niso bili vključeni v nobeno obravnavo. Skratka, bili so doma. Na veliko veselje staršev so ti otroci dobili na domu ustrezno pomoč pri usposabljanju. V to delo so bili aktivno vključeni starši. Delo mobilne službe je ugasnilo z ustanovitvijo prvega oddelka za delovno usposabljanje na šoli (1977. leta).
Uresničevanje vsebine in razvoja društva se je temeljito spremenilo s preselitvijo šole v sedanje prostore.
Gospa Tilčka Šuman, ki je mati deklice s posebnimi potrebami, postane predsednica Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam oziroma na republiški ravni Zveze društev SOŽITJE. Namen in vsebina društva se začne v polni meri uresničevati. Starši postanejo aktivni nosilci delovanja društva.
Prvi velik uspeh v smislu predstavitve občinskega društva SOŽITJE širši javnosti je organizacija in uspešna izvedba dobrodelnega koncerta. Pobudo in vodenje tega velikega projekta je prevzela predsednica društva gospa Tilčka Šuman. Bil je popoln uspeh, ki je istočasno obogatil blagajno.
Temu sledi vrsta uspešno izpeljanih nalog. Naštejem jih samo nekaj:
-	organizacija prevozov s kombijem, ki je v lasti društva,
-	razstave izdelkov učencev na vidnih mestih na Ptuju,
-	predavanja za starše, izleti, pohodi,
-	kopanje v toplicah,
-	izdajanje lastnega glasila in koledarja,
-	družabna srečanja ob praznikih,
-	sodelovanje s starši in strokovnimi delavci Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka,
-	priprave za pridobitev lastnih prostorov za delo društva,
-	priprave za ustanovitev var-stveno-delovnega centra,
-	priprave za bivalno skupnost,
-	sodelovanje z ROTARY klubom.
Ob listanju GLASILA občinskega društva z veseljem ugotavljam, da je društvo iz leta v leto z delom realiziralo velike cilje in postalo vpeto v vsakdan družbenega življenja na Ptuju. S tem je potrdilo svoj pretekli, sedanji in bodoči namen in ni
Tako tiho je odšel v 82. letu. Brez slovesa od vseh tistih, ki smo ga desetletja poznali. Sicer pravi Ljubljančan, se je že pred desetletji popolnoma poptujčil, čeprav je njegov pogovor še vedno imel pridih ljubljanskega. Tisti, ki smo ga dobro poznali, mu tega nismo zamerili. Sprejeli smo ga za svojega in on nas.
Pred več kot 50 leti je pripotoval iz Ljubljane v takratno Strnišče, današnje Kidričevo, v tovarno v izgradnji kot ele-ktrikar - monter. Nekoč mi je pripovedoval, da po kazni. In tam je ostal kot stikalničar vse do upokojitve. Prav v Kidričevem je spoznal Sabino Savo Mesarič. Iskrica je padla in ustvarila sta si idealno družino, jo povečala s sinom Bojanom in hčerko Meli. Vsi so bili srečni, zlasti še, ko sta se jim pridružili vnukinji in vnuk in nazadnje še pravnukinja.
Tudi po naravi je bil Janez veseljak. Njegova velika ljubezen je bila frajtonarica. Prsti so našli prave gumbe in zado-nela je slovenska narodna melodija. Tudi na orglice je včasih zaigral. Rad je imel Ptuj, zlasti še tista prva in vsa naslednja kurentovanja. Kurenti so bili
Foto: arhiv
zanj sveta stvar in postaviljim je veličasten spomenik. Sam si ni mogel povsem razložiti, zakaj ga je ta demonski lik tako prevzel. Ko pravim spomenik, mislim na natančno izdelane spominke. Iz lipovine je rezljal roke, ki so dajale občutek roke klenega kmečkega fanta, rezljal čevlje, šival kožuhe, nos, masko z nalepljenim perjem, okrašeno s pisanimi trakovi. Žena mu je pomagala s pletenjem »štucnov«. Verigo in zvonce je izdeloval sam. Ni hotel industrijsko izdelanega kiča. Vse je bilo tako popolno, tako pristno, umetniško.
Nekoč sem ga skoraj užalil, ko sem mu predlagal, naj začne posamezne dele izdelovati serijsko. Na zalogo. Odgovoril mi je, da tega ne more, ker v
vsakega daje svojo dušo, del sebe. Prav zato so spominki tako pristni, lahko bi rekel originalni. Zato jih tudi nikoli ni imel na zalogi, ko so po nje tja v Orešje 66 prihajali poslovneži, zdravniki, profesorji, politiki in drugi, ki so želeli podariti pernatega kurenta kot spominek s Ptujskega komur koli.
Ptujčani smo poznali Janeza kot dobrodušnega in uglajenega možakarja z negovano pristriženo bradico, s črnim klobukom ali slamnikom, vedno dobro razpoloženega in pripravljenega na prijazen klepet. Običajno ob sobotah je s prijatelji posedel ob kavi-ci na vrtu na Novem trgu. Ni pozabil na tržnico. Poznale so ga vse branjevke in on njih. Za vsako je našel lepo besedo, poklepetal je zlasti s tistimi iz kurentove dežele.
Janezu smo Ptujčani za vsa ta dobra dela dolžni veliko. Mnogo je naredil za promocijo našega mesta in njegove okolice. Njegovi kurenti krasijo vitrine na vseh celinah sveta in bi, če bi bilo to mogoče, prišli in se poslovili od svojega očeta. Tako pa so mu v poslednji pozdrav zazvonili kurentovi zvonci namesto Tišine.
Stanko Lepej
samo sebi v namen.
Prav gotovo je največji uspeh ustanovitev in delo VDC, v katerem lahko sleherni mladostnik dobi svojo samopotrdi-tev, da nekaj zmore in zna. Ali ni to želja in upanje vsakogar izmed nas?
Tudi dolgo načrtovana bivalna skupnost je zaživela. Sodobna oprema, možnost zasebnosti in domačnost, ki jo ustvarjajo „najemniki" ali „uporabniki", jim nudi dokončno potrditev čim samostojnejšega vsakdanjika.
Prejeli smo
In kako naprej?
Želim, da delo društvo nadaljuje z optimizmom, da uresničuje svoje cilje tako kot doslej. Želela bi, da se ponovno okrepi tesnejše sodelovanje z Osnovno šolo dr. Ljudevita Pivka z obiski, priložnostnimi srečanji, s skupnim ustvarjanjem v raznih delavnicah. V razmislek je tudi „odprti" telefon, kamor bi lahko starš tudi anonimno povprašal za nasvet ali zaupal trenutno stisko. Ne pozabimo na učence, ki so vključeni v osnovne šole v sedanjih novih občinah. Ali starši teh učencev poznajo društvo SOŽITJE? Ali svoje stiske odrivajo, češ bo že kako in za vse krivijo šolski sistem, ki ravno ni prijazen do učencev, do nekaterih pa še posebej ne!
V GLASILU št. 4/96 sem prebrala misel mamice gospe Marine Kranjc: „Ne hodi pred menoj, morda ne bom sledil, Ne hodi za menoj, morda ne bom vodil, HODI OB MENI IN MI BODI PRIJATELJ!" To naj bo v razmislek vsem, ki se srečujejo z osebami s posebnimi potrebami. S pomilovanjem in materialnimi darovi družba - ljudje samo prikrivajo svojo slabo vest in namišljeno nemoč. Bodimo enakopravni partnerji in s tem izkažimo eno izmed temeljnih moralnih vrednot: SPOŠTOVANJE IN REALNO MOŽNOST SOBIVANJA.
Hilda Slekovec, spremljevalka usod oseb s posebnimi potrebami
Društvo za življenje z osteoporozo Ptuj
Kot predsednik novoustanovljenega prostovoljnega in humanitarnega Društva za življenje z osteoporozo Ptuj bi Vas ob tej priložnosti želel seznaniti z našim delovanjem v lokalnem okolju.
Za člane našega društva bomo s pomočjo strokovnega zdravstvenega osebja organizirali strokovna predavanja o osteoporozi in osteopeniji, meritve kostne mase, delavnice za zdrav življenjski slog, vodeno terapevtsko vadbo pod vodstvom diplomiranih fizioterapevtov, nordijsko hojo z inštruktorjem z opravljeno licenco, pohodništvo, izlete,
piknike, družabna srečanja idr.
Svojim članom ponujamo tudi različne ugodnosti (npr. obisk fitnesa, opravljanje vozniškega izpita, poučevanje matematike in drugo po ugodnejših cenah), ki jih je možno koristiti s člansko izkaznico društva (več o tem na Facebo-oku v skupini Društvo osteo-poroza Ptuj). Medse vabimo posameznike vseh starostnih skupin, tako osebe z osteopo-rozo kot tudi tiste, ki je nimajo, ter še posebej osebe v aktivni dobi življenja, da se informirajo o tej bolezni, o zdravem življenjskem slogu ter z ozave-ščanjem preprečijo morebiten
pojav obolenja oziroma ga premaknejo v čim kasnejše življenjsko obdobje.
V naše vrste ste vabljeni vsi, ki vas naš program zanima. V društvo se je možno vpisati vsak petek med 17. in 18. uro v prostorih Doma krajanov Ljudski vrt, Rimska ploščad 24, Ptuj (v neposredni bližini Zdravstvenega doma Ptuj). Za ostale informacije smo za Vas dosegljivi po telefonu na številki 031 535 171, po e-pošti osteoporoza.ptuj@gmail.com ali na Facebooku: Društvo osteoporoza Ptuj.
Jože Steiner, predsednik Društva za življenje z osteoporozo Ptuj
Ptuj • Dekanijski pastoralni dan dekanij Ptuj, Zavrč
Slomškovo oznanilo za nas cas
V nedeljo, 11. marca, na tretjo postno nedeljo, je potekal v kloštru in cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju Dekanijski pastoralni dan dekanij Ptuj in Zavrč. Nanj so se pripravljali kar nekaj časa pod vodstvom tajnika DPS p. Jožeta Petka.
Lepo nedeljsko popoldan so zbrani predstavniki iz dveh dekanij pričeli s skupnim srečanjem v cerkvi. Po nagovoru tajnika, naddekana g. Marijana Fesla, in dekana p. Tarzicija Kolenka je gostitelj p. Mirko Pi-hler predstavil potek celotnega dne in delo po skupinah.
Letošnje leto mineva pod geslom Pravičnost v ljubezni, v naši nadškofiji pa dodatno še v znamenju jubileja bl. Antona Martina Slomška - 150 let od njegove smrti. Zato so DPD dali naslov Slomškovo oznanilo za naš čas. Vsem voditeljem je bilo v pomoč Slomškovo berilo, v katerem je zbran del Slomškovega plodnega dela. Delo je
bilo razdeljeno na pet skupin: Slomškovo oznanilo (mediji, pridige, kateheza, župnijski list, župnijske spletne strani), Slomšek in domovina (jezik, kultura, vzgoja za pripadnost), Slomšek v odnosu do šole in vzgoje (vzgoja za vrednote v šoli, v družbi), Pravičnost v ljubezni (pravica do dela, poštenega zaslužka), Družina -domača Cerkev (zgled očeta in matere, krščanski zakon kot vrednota), šesta skupina pa je bila molitvena.
Dan je potekal lepo, delovno, v prijetnem razpoloženju. Vvseh skupinah so se potrudili in oblikovali konkretne sklepe. Ti bodo vodilo za nadaljnja
prizadevanja in bodo na naslednjem DPD - čez dve leti - lahko videli sadove prizadevanja, saj si dekaniji prizadevata, da se DPD odvijajo vsako drugo leto.
Po zaključku dela v skupinah so se zbrali v cerkvi, kjer se je predstavil mešani mladinski cerkveni pevski zbor Stanko Premrl Podnanos pod vodstvom zborovodkinje Vide Fabčič in organistke ter kore-petitorke Anje Frelih. Ob 18. uri je bila v cerkvi slovesna sv. maša, ki jo je prav tako vodil dolgoletni župnik na Ponikvi p. Miha Herman v somaševa-nju dekanov in duhovnikov iz obeh dekanij.
Zdenka Golub
Foto: Zdenka GoIub
petek • 6. aprila 2012
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Od tod in tam
Ptuj • Razstava dijakinj
V avli Biotehniške šole Ptuj je ta teden na ogled razstava dijakinj Ines Jurša in Aleksandre Veberič o butarah na Slovenskem nekoč in danes. Gre za temo, ki sta si jo dijakinji izbrali za projektno nalogo in s katero bosta opravili 4. enoto pri poklicni maturi. V raziskovalnem delu, ki je prek razstave predstavljeno širši javnosti, predstavljata avtorici zelenje cvetne nedelje, kakršno je bilo nekoč, in ugotavljata, kakšno je danes. „Med zbiranjem gradiva smo ugotovili, da je v Sloveniji veliko različnih šopov zelenja,
ki jih nesejo na cvetno nedeljo v cerkev. Veliko je različnih imen po pokrajinah. Dijakinji pa še zmeraj zbirata gradivo za nalogo. Ker je sedaj prav ta čas, ko je tema aktualna, smo se odločili, da izdelata nekaj različnih butar in jih razstavita v avli šole. Naloga sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela,"pojasnjuje učiteljica na Biotehniški šoli Ptuj Milena Furek. Med najzanimivejše izdelke sodijo »ljubenske potice«, kakršne poznajo le v Ljubnem v Savinjski dolini in okolici. Predstavljajo orodje in različne predmete, ki jih dopolnijo z zelenjem. Gre za posebnost na Slovenskem.
Dženana Kmetec
Bratislavci
Lorenčič
Zlata poroka zakoncev
V soboto, 4. februarja 2012, sta v krogu svojih najdražjih obeležila svojo 50-letno skupno zakonsko pot Anton in Elizabeta Lorenčič iz Bratislavcev. Njuno zvezo je potrdil župan občine Dornava in duhovnik v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Juršincih. Elizabeta se je rodila 7. maja 1941 z dekliškim priimkom Potrč, Anton pa 3. janu-
arja 1942. Najprej sta skupno življenje zaživela v Juršincih, kasneje pa sta si dom in družino ustvarila v Bratislavcih. V zakonu se jima je rodilo pet otrok: Silva, Tonček, Ivan, Milan in Dragica. Prav tako sta danes ponosna dedek in babica devetim vnukom in trempravnukom. Vsi skupaj jima želimo še veliko zdravih in srečnih dni skupnega življenja.
UR
Ptuj • Minoritski samostan na poštni znamki
Pošta Slovenije je 30. marca v redni zbirki Srednjeveški samostani izdala znamko pročelja minoritske-ga samostana na Ptuju, ki se lahko uporablja tudi kot spominek. Na voljo je v vseh poslovalnicah Pošte Slovenije. Kot je povedal minoritski provincial p. Milan Kos, gre za prvo tako izdajo s podobo samostana v redni zbirki. Po na-
Foto: Črtomir Goznik
ročilu so sicer bile že izdane podobne znamke, ki pa so bile bolj vezane na sv. Frančiška Asiškega. Znamko je oblikoval Matjaž Učakar. Z izdajo znamke s pročeljem minoritske-ga samostana je 30. marca izšla tudi spominska pisemska ovojnica z žigom in bakrorezom minoritskega samostana iz leta 1696.
MG
Foto: DK
Prireditvenik		1
		
Petek, 6. aprila		
09:00 10:00 18:00 19:00 19:30 20:00	Ptuj, minoritski samostan: velikonočna razstava TD Ptuj, kreativnih delavnic LU Ptuj, TD Središče ob Dravi in društva Optimisti (do 17:00) Rogoznica, ribiški dom: Prijateljsko druženje s ptujskimi ribiči ob pečenih ribah (brezplačno!) Leskovec v Halozah, prostori TD Klopotec: razstava pisanic Grabe, vaški dom: odprtje velikonočne razstave; na ogled še 7., 8. in 9. aprila Stoperce, ploščad pred cerkvijo: Pasijon gledališke skupine KPD Stoperce Ptuj, CID: odprtje razstave fotografij Anžeta Goloba	
Sobota, 7. aprila		
09:00 10:00 12:00 13:00 20:00 90:00	Markovci, župnijska dvorana: razstava pisank, vizitk, prtičkov in drugih izdelkov društva podeželskih žena Markovci (do 18:00) Ptuj, Mestno gledališče: predstava Balon velikon, Rozin teater Ljubljana za abonma Zvezdica in Kresnička Leskovec, prostori TD Klopotec: razstava pisanic (do 19:00) Ptujska Gora, prostori TD: odprtje velikonočne razstave društva žena Tisa Ptujska Gora Središče ob Dravi, na Strasu: Vuzmenka Ptuj, minoritski samostan: velikonočna razstava	
Nedelja, 8. aprila		
07:30 09:00 19:30 19:30	Leskovec v Halozah, prostori TD Klopotec: razstava pisanic (do 18:00) Ptuj, Minoritski samostan: velikonočna razstava (do 17:00) Stoperce, ploščad pred cerkvijo: Pasijon gledališke skupine KPD Stoperce Velika Nedelja, za Elizabetino hišo: Pasijon na prostem Kolpingove družine in KD Simon Gregorčič Velika Nedelja	
Ponedeljek, 9. aprila		
09:00 14:00 15:00 16:00 18:00 19:00 19:30 19:30	Ptuj, Minoritski samostan: velikonočna razstava (do 17:00) Markovci, župnijska dvorana: razstava pisank, vizitk, prtičkov in drugih izdelkov Društva podeželskih žena Markovci Velika Nedelja, kulturna dvorana: osrednja proslava ob krajevnem prazniku Cirkulane, večnamenska dvorana: črna komedija Lepa smrt, dramske skupine KD Cirkulane Vitomarci, telovadnica OŠ: predstava Skrivnostnih 735.000 evrov gledališke skupine KUD Vitomarci Skorba, Dom krajanov: predstava Županova Micka gledališke skupine KD Skorba Velika Nedelja, za Elizabetino hišo: Pasijon na prostem Kolpingove družine in KD Simon Gregorčič Velika Nedelja Videm, občinska dvorana: zadnja ponovitev komedije Toneta Partljiča Slikar na vasi v izvedbi gledališke skupine KD Videm	
Torek, 10. aprila		
16:00	Ormož, Dom kulture: območno srečanje plesnih skupin Plesne migarije 2012	
Podatke o svojih prireditvah pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali jih vpišite v obrazec na spletni strani: www.tednik.si.		
OBVESTILO
Občina Kidričevo na podlagi Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Kidričevo za leto 2012 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 8/2012) objavlja 1. JAVNI POZIV K IZSTAVITVI PONUDB za
prodajo stvarnega premoženja v lasti Občine Kidričevo v letu 2012, katerega predmet je:
2.279 m2 (parc. št. 767/7 k. o. Gerečja vas) stavbnega zemljišča v Kidričevem - za trgovino Jager
Vse nadaljnje informacije o predmetu prodaje, izhodiščni ceni, pogojih sodelovanja, vsebini ponudbe, plačilnih in ostalih pogojih, postopku izstavitve ponudbe, javnem odpiranju ponudb, merilih za izbor in ogledu dobite na spletni strani www.kidricevo.si/javni razpisi in v Uradnem listu Republike Slovenije.
OBČINSKA UPRAVA
ŠOTORI!
IZPOSOJA Od 1.5.2012 PRODAJA od 1.4.2012
|h.ob|ekttehnik@gmail.com telefon: 755 OO 34, fax: 755 OO 35 www.Jh-obJekttehnlk.lnformaolJa.net
PIUJSKA TELEVIZIJA
ipean
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 6.4.
9:00 Dnevnik Tli Maribor-pen.
9:25 Hrana in vino
10:00 Ptujska kronika - pen.
10:25 2. nogometna liga -19. oddaja - pon.
10:55 Modro-por.
12:00 RegiTV Ormož
15:20 Pogovor s predsednikom drŽave - pen.
15:35 Hrana in vino - pon.
10:00 Duhovna oaza - 5, oddaja - pon.
17:00 Povabilo na kavo - pon.
17:30 EPK napoved nik - pon
13:00 Smeha polna skleda-pon.
18:25 Sport(no) - pon.
13:45 Pogovor s predsednikom države - pon.
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:25 Poslanski utrip-pon.
21:00 Cista umetnost-pon.
21:20 Ptujske odrske deske - pon.
21:45 Regi IV Gorišnica - pen.
Sobota 7.4.
9:00 Ptujska kronika - pon.
9:25 Hrana in vino-pen.
10:00 Duhovna oaza - 5. oddaja - pon.
10:25 Modro - pon.
11:15 Zemlja in mi - 6. oddaja - pon.
12:00 Ptujska kronika
12:20 Povabilo na kavo - pon
13:00 Pregled tedna
13:20 Sme na polna skleda -12. oddaja
13:40 ReiiTV Ormož- pon,
15:15 Prleki - Med Mure in Drave
15:45 Pogovor s predsednikom države - pon.
16:00 Ptujska kronika - pon.
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:25 Cista umetnost - pon.
18:55 Pregled tedna - pon.
20:0D Ptujska kronika - pon.
20:25 Zemlja in mi - 6. oddaja - pon.
21:00 Povabilo na kavo - pen.
21:30 Sportfno} - pen.
22:00 Ptujska kronika- pon.
22:25 Pogovor s predsednikom države - por.
Nedelja 3.4.
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Hrana in vino-pon. 9:50 Modro - pon.
10:25 Duhovna oaza - 5. oddaja - pen. 10:45 Pogovor s predsednikom države - pon. '1:20 Ptujske odrske deske -5. oddaja - pon. 2:20 Povahilo na kavo - pon. 3:00 Pregled tedna - pon. 13:20 Zemlja in mi - pon. '3:50 Polka in majolka 5:15 Glasbeni pred ah 7:00 2. nogometna liga-non. 17:30 Pogovor s predsednikom države - pon. 18:00 Ptujska kronika - pon. 13:25 Moto scena - 9. oildaja - pon. 18:55 Pregled tedna - pen. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Pogovor: predsednikom države - por. 20:45 Povabilo na kavo - pen. 21:15 Kultura na dlani-pen.
Ponedeljek 9.4. 9:00 Ptujska kronika-pen. 9:25 Hrana in vino 9:50 Modro - pen.
13:05 Pogovor s predsednikom države - pon.
15:00 Pomurski tednik
15:40 Hrana in vino-pon.
17:00 Sport(no) - 4. oddaja - pen.
17:35 Pregled tedna-pon.
17:55 Povabilo na kavo - pon.
18:30 Kultura ra dlani - pon
20:00 Ptujska kronika - pen.
20:25 Pogovor s predsednikom države - por.
20:4510, reptartulCarka-pon.
21:00 EPK na poved nik - pon.
21:30 Moto seena - 6. esdaja - pon.
21:55 Tamburafi Hoie - pen.
www.petv.tv
OMtj rus latile spremljati Mi raT2 in SIOl IV
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Po Jezusovih sledovih, dokumentarni film iz svete dežele Izrael avtorja prof. dr. Jožeta Krašovca in Frančka Jauka; Velikonočni običaji priprave žegna in izdelave presmeca na Štajerskem; Velikonočnica na rastišču Boča - dokumentarni avtorski film; Rimsko kraljestvo za časa Jezusa iz Nazareta, Krščanstvo, poganstvo in barbarstvo, Patrovo velikonočno voščilo.
Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Naj vas velikonočna skrivnost napolni z upanjem, da je življenje močnejše od smrti in ljubezen močnejša od sovraštva. Naj vam to upanje daje smisel in pogum, da boste lahko z vedrim pogledom zrli v prihodnost.
Jožef Kokot župan Občine Gorišnica
mrnm m
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.0.0. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 7.4.
TV
www.siptv.si
8:00 9:30 10:00 11:30 12:30 13:20 14:20 15:20 16:50 17:10 18:00 19:30 20:00 21:00 22:00 23:30
Gorišnica - Iz naših krajev Kuhaj mo skupaj Oddaja iz občine Lenart Utrip iz Ormoža Oddaja ŠKL Polka in Majolka Ujemi sanje Video strani Ptujska kronika ŠKL
Oddaja iz občine Lenart Kuhaj mo skupaj Gorišnica - Iz naših krajev Utrip iz Ormoža Glasbena oddaja Video strani
NEDELJA 8.4.
10:
8:00 Oddaja ŠKL	^
9:00 Ob prom. zgoščenke ljudskih pevk Skorba ^ 10:40 Ptujska kronika	^g!
11:00 Materinski dan v Pobrežju	1
12:00 Od kleti do kleti s prijatelji	20;
13:20 Ob Materinskem dnevu na OŠ Dornava 21' 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev	22
15:20 Kuhaj mo skupaj	23'
17:00 20. Let Karitasa na Destmiku
8:00 Pr. Materinskega dne v društvih Markovci 9:00 Ptujska kronika 9:20 Oddaja ŠKL 10:10 Oddaja iz občine Lenart 11:30 Kuhajmo skupaj 12:00 Seja sveta občine Lenart - Ponovitev 16:00 Seja sveta občine Domava - Ponovitev 18:00 Od kleti do kleti s prijatelji 19:00 Pasion na Polenšaku 20:00 Materinski dan v društvih Markovci 2.del 21:20 Ujemi sanje 22:20 Utrip iz Ormoža 23:20 Video strani
PONEDELJEK 9. 4.
8:00 Praznovanje Materinskega dne na Vidmu :25 Utrip iz Ormoža :25 Ptujska kronika 45 ŠKL :40 Ujemi sanje 40 Video strani :00 Materinski dan v Pobrežju :20 Kuhajmo skupaj
:00 Materinski dan v društvih Markovci 2.del :20 Koncert gimnazije Ptuj :20 Mozaik kulture :00 Video strani
18:30 Oddaja iz občine Lenart—	. v , _ . ,.
—	iživami ze 15 let!
20:00 Veselo na Jožefovo 22:00 Video strani
P
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
tiCRADIOPTUJ
89,8-98,£°l0473 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
O O/kcklavž loe.
ODKUP. PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAe	OPR.	BARVA
AUDI A4 2.0 TDI KARAVAN	2007	11.550.00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
AUDI A6 2.0 TDI KARAVAN	2008	15.980.00	NÄVI.	ČRNA
BMW 320 D LIMUZINA	2005	12.990.00	NÄVI.	KOV. ČRNA
CITROEN C4 PICASSO 2.0 HDIAUTOM.	2009	10.880.00	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
FIAT GRANDE PUNTO 1.3 MJTD	2008	6.100,00	KLIMA	BELA
FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN	2003	2.790,00	KLIMA	KOV. ČRNA
FORD &MAX 2.0 TDCIDURAT0RQ	2008	12.680,00	NÄVI.	KOV. T. SIVA
LANCIA DELTA 2.0 JTD MULTIJET	2009	11.790,00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
MERCEDES BENZ C 200 CDIAVT.	2005	8.890,00	AVT. KUMA	ČRNA
PEUGEOT 1007 1.4 HDI TRENDY	2005	4.880,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 407 1.6 HDI CONF. UM.	2009	9.400,00	AVT. KUMA	SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.5 DCIDYNAMIQ G.	2009	7.790,00	ALU PLAT.	BELA
TOYOTA CELICA 1.8 WTJ	2004	8.200,00	AVT. KUMA	SREBRNA
TOYOTA COROLLA VERSO 2.2 D4D	2008	10.880.00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
VOLVO S 80 2.4 TD5 AUTOM.	2005	7.990.00	ALU PLAT.	KOV. SIVA
VW GOLF PLUS 2.0 TDI CONFORT	2009	11.980.00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TOI BLUEM0T10N L.	2008	12.880.00	ALU PLAT.	KOV. ČRNA
VW TOURAN 1.9 TOI CONFORT	2007	10.980.00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
ODKUP VOZIL V ENI URI
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Roletarstvo ABA Boit[an Arnui s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		cenü	Oprema	Barva
citroen xsara 1.616v exclusive	2002	2.630,00!	serv. knjiga	kov. srebrna
renault break laguna 2.2 dci privilege	2003	3.490,00 c	avt. deü. klima	kov. srebrna
seat ibiza1.0 se	1997	1.190,00!	73.000 prev.	bela
citroen g 1.41 sx pack	2006	5.450,00!	prvi last.	kov. modra
chevrolet ave01.416v eliteabs	2006	3.590,00!	klima	kov. modra
peugeot 1071.01 style	2010	6.700,00!	prvi last.	kov. bordo
citroen 01.4 hdi sx pack	2007	5.250,00!	serv. knjiga	kov. srebrna
honda civic 1.41 bingo	1997	1.570,00€	servo volan	kov. črna
peugeot 2061.11 x-line	2005	3.790, ooe	prvi last.	kov. srebrna
renault scenic1.5 dci exp. pack	2004	4.600,00!	serv. knjiga	kov. srebrna
chevrolet ave01.416v premium	2007	4.950,00!	serv. knjiga	kov. srebrna
renault laguna elite 1.9 dci fap	2006	5.990,00!	avt. klima	kov. t. siva
renault cli01.216v extreme	2005	3.750,00!	avt. klima	kov. črna
peugeot 2071.416v premium	2007	6.900,00!	prvi last.	kov. srebrna
renault cli01.2 storia elan	2008	5.090,00!	17.000 prev.	rdeča
peugeot 2061.4iswx-design	2005	4.600,00!	66.000 prev.	kov. srebrna
chevrolet ave01.2 direct plus	2006	3.950,00!	prvi last.	kov. srebrna
renault megane 1.6 e coupe	1997	1.150,00!	servo volan	kov. bordo
peugeot limuzina 4071.6 hdi con. pack	2005	5.800,00!	serv. knjiga	kov. siva
ford galaxy 1.9tdighia	2003	5.500,00!	avt. klima	kov. zlata
seat ibiza1.212v reference	2008	6.650,00!	prvi last.	rdeča
hyundai accent 1.312v	2000	1.650,00!	prvi last.	kov. zlata
ford focus 1.416v ambiente	2005	3.690,00!	serv. knjiga	kov. sv. mod.
renault cli01.4 rt	1998	1.550,00!	servo volan	kov. siva
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, tel. 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
POLAGANJE TLAKOVCEV - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel.: 02 755 27 40, GSM: 041 612 929.
IZVAJAMO instalacije vodovoda, centralnega, talnega in solarnega ogrevanja, toplotne črpalke, peči na pelete ter adaptacije instalacije. Zvonko Bezjak, s. p., Borovci 14 a, GSM 041 670 266, 041 793 230.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
milumed
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa ?V Milumed, d. o. o. Langusova ulica 8,Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na slovesnostih. AKCIJA - 20 % POPUST NA PRODAJO IN IZPOSOJO POROČNIH OBLEK. SALON BARBI, MALA VAS 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
■oo" O'
Samostojni podjetnik Simon Mi-halinec izvaja vse vrste del z mini bagerjem, priklope kanalizacije, prekopavanje vinogradov, sanacije plazov, dela s hidravličnim kladivom, košnjo škarp in obcestnih jarkov s traktorjem, odkupuje drevesa na rasti, prodaja drva, izvaja gozdarska dela z vitlom, traktorske usluge ter kamionske prevoze gramoza, peska in zemlje. Dosegljiv je po telefonu na številki 041 399 260. Simon Mihalinec, s. p., Turški Vrh 58, Zavrč.
KLEPARSTVO - KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh ali ostrešja, pokrivanje z raznimi opekami znamk Tondach, Bramac, Creaton, pločevinastimi strehami, Hosekra, Evertlajn, Paneli ... ter dobava in montaža vseh obrob, žlebov ... montaža strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko. Tel. 041 857 165, igor.trcko@gmail.com.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769
ZELO UGODNO prodamo nekaj ton premoga, vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187.
PRODAJA PLINA, ČIŠČENJE STANOVANJ, poslovnih prostorov, ordinacij, blokov, likanje. GSM 070 850 411. Samo Esih, s. p.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babi-nici 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
PRODAM DRVA, hlodovino, kamion-ska dostava. Tel. 041 767 760.
NJIVE vzamem v najem na relaciji Ptuj-Ormož. Tel. 041 670 766.
KUPIM traktor tip IMT, Zetor in Ursos. Tel. 041 235 349.
PRODAM opaž, ladijski pod, brune in kamen škriljavec. Tel. 051 890 761.
KUPIM jalove krave in telice. Tel. 041 263 537.
PRODAM bukova drva, možna dostava. Tel. 041 857 408.
PURANE 6-tedenske za nadaljnjo rejo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81, 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM odojke, prašiča, težkega 100 kg, in svež koruzni »šrot«. Tel. 02 764 5181.
PRODAM telico, brejo 8 mesecev, in samonakladalko Sip 17. Tel. 031 575 720.
PRODAMO zelo dobro mešano vino, letnik 2011. Telefon: 02 719 20 91.
PRODAM cca 2 kubična metra suhih desk in leseno prešo. Telefon 031 242 571.
PRODAM oslico, staro 3 leta, in buč-nice. Telefon 041 855 063.
NEPREMIČNINE
PRODAM vikend, Turški Vrh, s hišno številko, 83 m2, obnovljen 1990, ogrev. na trdo gorivo, cena 50.000. Tel. 031 554 337. Agenti, Petra Vrečko, s. p., Trg Svodbode 14, Sl. Bisi-trica.
PRODAM ali oddam v najem hišo z dvema stanovanjema. Tel. 031 764 904 ali 02 703 43 72, zvečer.
POSLOVNI PROSTOR v izmeri 28 m2 s sanitarijami na Ptuju oddam v najem. Tel. 041 622 341
SPOMIN
Danes, 6. aprila 2012, mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in brat
Janez Golob
IZ ZAGOJIČEV 5, GORIŠNICA
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate rože in sveče ter ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: hčerka Slavica z Milanom, vnuka Bogdan in Claudia, pravnuka Rene in Marko, brat Franc ter ostali sorodniki
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
SPOMIN
Venčeslav Ljubec
IZ NOVE VASI PRI MARKOVCIH 77 a
31. marca je minilo leto dni, odkar te več med nami ni. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Življenje celo si garal, vse za družino, dom si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. Čas nazaj bi zavrteli, da lahko bi te objeli. Zdaj ostale so nam solze, zdaj ostali so spomini, ki ne bodo te vrnili.
V SPOMIN
7. aprila bo minilo eno leto žalosti, odkar si se za vedno poslovil od nas dragi mož, ata, stari ata, tast in brat
Jože Potočnik
IZ VAREJE 65
Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižgete svečko.
Z žalostjo v srcu: žena Anica, sin in hčerki z družinami
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 1 ha stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije po tel. na št. 02/788 88 87 - Marinka Bezjak Kolenko.
HISO, PTUJ - OKOLICA, manjše gospodarsko poslopje, garažo, 3500 m2 zemlje na zelo lepi lokaciji prodam. Tel. 041 882 338.
V NAJEM oddam poslovni prostor v velikosti 25 m2 in več parkirišč na Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., tel. 041 325 925.
PO UGODNI CENI ODDAM v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
NA PTUJU ugodno prodam 2,5-sobno stanovanje v velikosti 54 m2, obnovljeno 2010, 1. nad., tel. 031 712 261.
GRADBENO parcelo v Senčaku pri Stolpu ugodno prodam. Tel. 031 284 170.
PRODAMO vikend z vinogradom, 300 trsov na terasah, Brezovec 30 b pri Cirkulanah. Telefon 031 829 984 ali 751 52 11.
DOM - STANOVANJE
KUPIJO manjše stanovanje v Kidričevem. Več informacij po telefonu na številki 041 915 368.
V	NAJEM oddam enosobno stanovanje, opremljeno, v drugem nadstropju. Tel. 041 728 945 ali 041 872 075.
VIR - Zadar oddam dvosobni apartma za 4 osebe, v pritličju s teraso in parkirnim prostorom, oddaljenost od morja 150 m. Tel. 031 742 714.
V	NAJEM ODDAM opremljeno stanovanje v izmeri 60 m2 v okolici Ptuja. Telefon 031 623 079.
MOTORNA VOZILA
Brezplačno odpeljem vaš dotrajan avto na naše stroške. Inf. na tel. 041 635 840.
PRODAM TOMOS - moped APN 6, Alpino, letnik 2005, odlično ohranjen, cena 350 €, in žensko kolo Rog, kot novo, cena 100 €. Tel. 031 458 723.
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
ZAPOSLIMO STROJNEGA tehnika s petimi leti delavnih izkušenj, znanjem nemškega jezika, znanjem tehničnega risanja in 3d-modelira-nja. Konrad Zemljarič, s. p., Nova vas pri Markovcih 1 1 1, 2281 Markovci.
Nada Kosi, s. p., Noršinci 38, Ljutomer išče za tuja podjetja večje število gradbenih delavcev, električarjev, mizarjev, varilcev, žerjavistov, bageri-stov ter drugih poklicev za delo v Svici in Nemčiji. Tel. 040 341 120.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
Ni besed, ki bi nas potolažile v samotnih nočeh, ni solz, ki bi oprale bolečino iz naših src...
So le dragoceni spomini, ki nas učijo živeti naprej.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 7. april 2007, ko nas je zapustil dragi
Uroš Ozmec
Čas mineva, žalost in bolečina pa ostajata. Hvala vsem, ki mu poklonite lepo misel, hvala za prižgano svečko v njegov spomin.
Pogrešamo te, tvoji najdražji!
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
(T. Pavček)
OSMRTNICA
V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Viktor Valand
IZ PODLOŽ 85
Pogreb bo v ponedeljek, 9. aprila, ob 14. uri iz MAJŠPERŠKEM POKOPALIŠČU. Žara bo položena v vežico v nedeljo, 8. aprila, ob 10. uri.
Žalujoči: vsi njegovi
iz vežice na
Samo še čez strmino, čez pobočje tišine, prek jezera, kjer se je utopil dan, mimo oči, onemoglih za ograjo solza, čez klanec, kjer me čaka moja draga. Samo še mimo večera, kjer slišiš, kako pod jablanami na vasi pojejo v slovo...
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta, dedka in tasta
Antona Hrženjaka
IZ DRENOVCA 2, ZAVRČ
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, stisk rok, besede tolažbe, hvala za darovane sveče, cvetje in za svete maše. Hvala spoštovani zdravnici dr. Mili Saftič za pomoč v času njegove bolezni, hvala ge. Hedi za molitve, ge. Marti in g. Majcenoviču za besede slovesa, g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano tišino, zastavonošem ter pogrebnemu podjetju Mir. Iskrena hvala njegovim lovskim tovarišem iz LD Zavrč in rogistom za odigrane melodije slovesa. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala!
Njegovi najdražji: sin Bojan z družino in hčerka Darja z družino
PRODAM 20 kosov panel za ograjo, dimenzije 2 x 1,5 metra. Telefon 041 900 231.
PRODAM motorno žago Husvarna, gibljiva vrata za odprt kamin in ser-virni voziček. Tel. 031 317 508.
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 ORD ČAS- DOPOLDAN (pon-čet): 9-12, POPOLDAN (tor, sre): 16-18 Mostiček, proteze in bela zalivka cenejša kot pri koncesionarju.
RADIOPTUJ
na ¿¿letu www.radio-ptuj.si
Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva.
V SPOMIN
Mineva 30, 8 in 14 let, odkar ste nas zapustili
Janez, Marija in Janko Petrovič
IZ PODVINCEV 126
Hvala vsem, ki ob njihovem
grobu z lepo mislijo postojite, poklonite cvet in svečo spomina prižgete.
Vaši najdražji
Tiho mirno si odšel. Nisi nam rekel adijo. Zato ti želimo mirno spanje.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega
Janeza Simoniča st.
2. 1. 1949 + 31. 3. 2012
IZ LEVANJC 36
Hvala g. župniku za cerkveni obred, g. Bolčeviču za molitve, ge. Danici za govor, pogrebnemu zavodu Jančič, vsem, ki so prinesli sveče in darovali za maše, kolektivu zidarjev Milana Horvata iz Trnovske vasi, hvala tudi sodelavcem podjetja TPV prikolice Ptuj ter vsem znancem, sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje.
Sinovi: Franci z Barbaro, Janez, Slavko z Jernejo ter hčerka Erika z družino
ZAHVALA
V 91. letu nas je zapustila draga mama, tašča in omica
Kristina Korošec
10. 12. 1921 + 27. 3. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Lepo se zahvaljujemo internemu oddelku bolnišnice Ptuj, pogrebnemu zavodu MIR, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke, zastavonošema, gasilskemu društvu iz Leskovca, gospodu Kozelu za poslovilne besede, gospodu župniku Marjanu Feslu za lepo opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala je namenjena družinama Voglar in Renko za vsestransko pomoč. Vsem in vsakomur posebej še enkrat ISKRENA HVALA.
Žalujoči: sin Pepi z ženo Elzo, hčerka Kristina z možem Janezom in brat Pepek z družino
o
WILLIAMS 000
LUIUiU'P
CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
Obiščite naš spletni portai
www.tednik.si
Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. Ni več tvojega smehljaja in ne stiska zlatih rok, ostala je samo za tabo sled tvojih pridnih rok. Čeprav v grobu spiš, v naših srcih še živiš in spremljaš nas povsod, kod vodi nas življenjska pot.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta
Franca Sitarja
IZ JUROVC 8 b
1. 10. 1939 + 26. 3. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili do kraja počitka. Hvaležni smo vsem, ki ste se udeležili molitve v vežici, za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter za izrečene ustne in pisne sožalje. Iskrena hvala PGD Tržec za vso izkazano pomoč, častno stražo, poslovilno besedo, nosilcu križa, prapora in zastavonoši ob njegovem slovesu ter vsem ostalim gasilskim društvom. Hvala DU Videm, posebej pevcem, Društvu kmetic občine Videm, KS Tržec, ŠD Tržec, Etnografskemu društvu Tržec, FD Lancova vas, stranki Desus, delavcem Elektra Maribor in EVOJA GM Maribor. Hvala g. župniku Jožetu Petku za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Kozelu, godbeniku za odigrano tišino ter pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: žena Marjana ter sinovi Franci, Sebastjan in Gorazd z družinami
Ptuj • Predstavitev Pullusa v ZDA
Ptujska vina osvajajo ameriški trg
Predstavniki Ptujske kleti so minuli teden ameriški strokovni javnosti predstavljali nove letnike kakovostnih in vrhunskih vin Pullus.
„Osnovni namen predstavitev tovrstnih aktivnosti ni zgolj ozaveščanje ameriške javnosti o Sloveniji kot vinski destinaciji in proizvajalki izjemno kakovostnih vin, temveč je tudi orodje za dodatni prodor na zahteven in zelo pomemben vinski trg," je povedal direktor trženja prodaje na tujih trgih Vinko Mandl, ki je skupaj z glavnim enologom Bojanom Kobalom zastopal znamko Pullus iz Ptujske kleti v okviru programa promocije slovenskih vin na trgih izven Evropske unije.
Polnitve Pullus sta med drugim predstavila tudi na svečani
večerji s slovenskimi jedmi in slovenskimi vini v New Yor-ku v rezidenci Melite Gabrič, generalne konzulke Slovenije v ZDA. Poleg vrste sestankov z vplivnimi vinskimi trgovci, strokovnimi novinarji in degu-stacij v vinotekah ter restavracijah v zveznih državah Florida in Kalifornija sta predstavnika Ptujske kleti izvedla tudi dve strokovno-predstavitveni srečanji z degustacijo letnikov posameznih sort vina, ki so danes na voljo ameriškim kupcem. Tako so lahko potencialni kupci na Floridi ter v Los Angelesu poskušali sovinjon Pullus letnikov 2009, 2010 in 2011, sivi
pino Pullus letnikov 2010 in 2011 ter vrsto drugih polnitev Pullus.
„V bližnji prihodnosti lahko računamo na večjo zastopanost slovenskih vin na Floridi in v Kaliforniji. Še posebej veliko zanimanja je bilo za tako imenovana sveža vina, saj ta ustrezajo tako načinu življenja ljudi v toplejših podnebjih kot tudi načinu prehranjevanja, ki gre vedno bolj v smeri zdrave in lahke prehrane,« je povedal Bojan Kobal in dodal, da so ravno trendna in sveža vina tista vina, v katera so v zadnjem obdobju največ vlagali.
SM (vir: Dialog)
Foto: SM
Predstavniki Ptujske kleti so minuli teden ameriški strokovni javnosti predstavljali nove letnike kakovostnih in vrhunskih vin Pullus.
Ptuj • Velikonočna razstava Turističnega društva
Velikonočno bogastvo domače ustvarjalnosti
Nadaljevanje s strani 1
TD Ptuj se je odločilo za organizacijo velikonočne razstave zaradi pomena ohranjanja dediščine, ki je povezana z veliko nočjo, največjim praznikom na območju krščanstva. Vsa umetniška ustvarjalnost se vedno dotika tudi tega praznika, je med drugim povedal predsednik TD Ptuj Peter Pribožič. Društvo s to svojo dejavnostjo opozarja na pomemben del življenja, ki ga ti prazniki prinašajo. Vsem udeleženkam razstave, ki so prispevale izdelke za letošnjo razstavo, ki bo zagotovo pomembno prispevala tudi k večjemu prazničnemu vzdušju, je iskreno čestital.
V imenu minoritskega samostana, v katerem poteka ne samo versko, temveč tudi nadvse bogato kulturno življenje, je govoril p. Mirko Pihler. V samostanu tako že 23 let zapo-
Foto: Črtomir Goznik
Pisanice, ki jemljejo dih ...
red poteka razstava Dobrote slovenskih kmetij, v njem ima sedež zasebna glasbena šola, pred tremi leti je dobila stalni domicil razstava Turističnega društva Ptuj, v jedilnici samostana potekajo Viktorinovi večeri, glasbeni in drugi nastopi, pomembno prireditveno dogajanje pa poteka tudi na dvorišču minoritskega samostana, ne samo v njegovi notranjščini. To je bogastvo, za katerega je treba vsem, ki ga pomagajo udejanjati in širiti, iskreno čestitati, pa tudi vsem tistim, ki so dali pobudo, da se v mi-
noritskem samostanu prireja velikonočna razstava. Vse, kar se dogaja v zvezi z veliko nočjo, so simboli, ki so povezani z duhovno platjo praznovanja velike noči, ki je praznik Kristusovega vstajenja in odrešenja. Praznovanje pa ne poteka samo ob velikonočni mizi; gre tudi za druženje, srečevanje, medsebojno življenje, gre za človeške vrednote, ki jih moramo ohranjati. Razstava je tudi neke vrste spodbuda k lepšemu praznovanju velike noči, je povedal p. Pihler.
Iz Središča ob Dravi je poz-
drave župana tamkajšnje občine in TD Središče ob Dravi prinesla predsednica Dragica Florjanič. Povabilu za sodelovanje na ptujski velikonočni razstavi so se odzvali z velikim veseljem. Želijo si, da bi bilo takšnega sodelovanja v bodoče še več, še več skupnih projektov, s katerimi bi se medsebojno bogatili in razveseljevali. Tudi TD Središče ob Dravi pripravlja vsako leto velikonočno in božično-novoletno razstavo.
Neutrudna mentorica Než-ka Belca, ki po besedah Rozike Ojsteršek daje razstavam TD Ptuj in Društva Optimisti vsebino in obliko, je ob letošnji razstavi povedala, da v bistvu ideje dobiva od udeleženk delavnic in se ravna po njihovih željah, interesih, skozi to pa se razvijajo tudi nove tehnike. Na razstavah predstavljajo samo tisto, kar je nastalo v času med
dvema razstavama. Letošnja je nastala v zelo kratkem času, v treh mesecih. Izdelki ne nastajajo samo v delavnicah, temveč tudi doma, tako zavzete in marljive so udeleženke. Letošnjo razstavo so obogatili tudi z nekaterimi starinami - predmeti, ki se se nekoč uporabljali v času velike noči. Težko jih je bilo dobiti, saj je večina že končala v zbirkah ljubiteljev starin. Uspelo jim je dobiti nekaj posod, v katerih se je kuhalo in peklo, in košar, v katerih se je nekoč nosilo k žegnu.
Za kulturne utrinke ob otvoritvi letošnje velikonočne razstave je poskrbela Jerca Fe-guš iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla; učenci te šole namreč redno spremljajo dogodke v organizaciji TD Ptuj in minoritskega samostana.
MG
tehnični pregledi
(za osebna in tovorna vozila, motoma kolesa ter traktorje)
vse za pogon
(ležaji, tesnila, jermeni...)
kurilno olje
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787 10 10
Črna kronika
Nesreča za nesrečo
31. marca ob 5.35 je 20-letna voznica osebnega avtomobila vozila po glavni cesti iz smeri Podleh-nika proti Tržcu. Ko je pripeljala do kraja, kjer se je pred tem zgodila prometna nesreča, hitrosti svoje vožnje ni prilagodila, zato je zapeljala na nasprotnosmerno vozišče, kjer je trčila v betonskim robnik. Po trčenju je vozilo dvignilo v zrak, nakar je padlo na zadnji del izven vozišča stoječega vozila. To vozilo je odbilo, tako da je trčilo v 56-le-tnega moškega, ki je stal ob njem in je hotel pomagati udeležencu prometne nesreče. (V tej nesreči je 24-letni voznik osebnega vozila na blagem ovinku zapeljal v levo čez nasprotnosmerno vozišče in trčil v kovinsko zaščitno ograjo. Vozilo je nato v dolžini okoli 50 metrov ruvalo kovinske stebričke ograje, dokler se vozilo ni ustavilo tik ob robu vozišča.) Moškega je vozilo odbilo, tako da je padel na nabrežino bližnjega potoka in se pri tem hudo telesno poškodoval. Zoper voznico bo podana kazenska ovadba.
Zagorelo je
V	Vintarovcih na območju PP Ptuj sta 3. aprila ob 2.10 zagorela okoli 130 kvadratnih metrov veliko gospodarsko poslopje in garaža. V poslopju in garaži je bilo različno orodje, dva osebna avtomobila, dve kolesi z motorjem ter več kosov pnevmatik z ALU platišči. Premoženjska škoda znaša okoli 30.000 evrov.
1. aprila okoli 23.20 je v Podgorcih zagorelo gospodarsko poslopje. Poslopje, v katerem se je nahajalo več živali (konji, krave, prašiči, kokoši), in več kmetijskih strojev je zgorelo v celoti. Premoženjska škoda znaša okoli 40.000 evrov. Policisti in kriminalisti zaenkrat niso potrdili elementov za sum kaznivega dejanja. Zbiranje obvestil in ugotavljanje okoliščin požara se še nadaljuje.
Vlomi, tatvine
Neznan storilec je v nočnem času med 1. in 2. aprilom na Ptuju na dveh osebnih avtomobilih preluknjal vse štiri pnevmatike. Premoženjska škoda znaša okoli 600 evrov.
Neznan storilec je 2. aprila med 7.00 in 14.15 skozi okno vstopil v zaklenjeno stanovanjsko hišo na Vurberku. Iz notranjosti je odtujil več kosov zlatnine. Premoženjska škoda znaša okoli 1.500 evrov.
Nesreča pri delu
V	Slovenski Bistrici se je 28. marca okoli 13.50 zgodila nesreča pri delu. 42-letni gradbeni delavec je na novogradnji vlažil škarpo hiše, pri tem pa mu je spodrsnilo in je padel na rebrasto železno palico ter se pri tem posebno hudo telesno poškodoval. Delavci Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica so ga odpeljali v UKC Maribor.
Napoved vremena za Slovenijo
Kadar murva brsti, slane se več bati ni.
Sparglji
(pester izbor jedi iz svežih špargljev)
vabljeni.
Danes bo pretežno oblačno, občasno bo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, na Primorskem 12, najvišje dnevne od 9 do 13, ob morju do 15 stopinj C.
Obeti
V soboto bodo še padavine. V noči na nedeljo se bo ohladilo, na Primorskem bo prehodno zapihala burja. V nedeljo zjutraj bodo padavine ponehale, dopoldne bo suho. Hladno bo.