Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 35
Vlado Nartnik
K LOČLJIVIM PREDPONAM PORABSKIH GLAGOLOV
COBiss: 1.03
https://doi.org/10.3986/jz.v25i1.7563
Z novim tisočletjem sta slovenistiko obogatila tudi dva slovarja porabskega narečja, ki sta posebno važna v zvezi z razvojem glagolskih tvorjenk. V tem narečju se namreč pred neločljivimi vidovnimi predponami glagolskih tvorjenk rade pojavljajo ločljive nevidovne predpone, primerljive z ločljivimi predponami v madžarščini in nemščini. Ključne besede: ločljiva predpona, neločljiva predpona, sestava, razstava, glagolska tvorjenka, krajevni prislovek, pookolitev
Separable Prefixes of Verbs in the Slovenian Rába Valley Dialect
The new millennium has also enriched Slovenian studies with two dictionaries of the Slovenian Rába Valley dialect, which are especially important in terms of the development of prefixed verbs. Specifically, in this dialect the inseparable aspectual prefixes tend to be preceded by separable non-aspectual prefixes comparable to the separable prefixes in Hungarian and German.
Keywords: separable prefix, inseparable prefix, compounding, decomposition, prefixed verb, adjunct of place, spatial particle
0	UVOD
Z novim tisočletjem sta slovenistiko obogatila tudi dva slovarja porabskega dela prekmurskega narečja: Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar Francka Mukiča iz leta 2005 in Slovar Gornjega Senika A-L Marije Bajzek Lukač iz leta 2009. Pri prvem slovarju je že iz naslova razvidno soočenje porabske slovenščine s knjižno slovenščino in madžarščino, pri drugem slovarju pa soočenju porabske slovenščine s knjižno slovenščino in madžarščino sledi še nemščina (Bajzek Lukač 2009: 7). Soočenje z madžarščino in nemščino je posebno važno v zvezi z razvojem glagolskih tvorjenk. V porabski slovenščini namreč neločljivim vidov-nim predponam glagolskih tvorjenk rade predhajajo ločljive nevidovne predpone (Bajzek Lukač 2016: 166), ki jih v smislu razstavljanja beleži samo prvi slovar.
1	KAZALNI IN OSNI PRISLOVI
Ločljive predpone glagolskih tvorjenk se posredno navezujejo na krajevne prislove (Pavel 2013: 258-259). Med slednjimi so najprej važni štirje kazalni prislovi tü in tan ter es ali se in ta (Mukič 2005: 323, 386), ki izstopajo zlasti v zvezah tü pa tan in se pa ta ter v sklopih sepata in tüse - tüta značilno vzglasno:
36 _ Vlado Nartnik • K ločljivim predponam porabskih glagolov
Tu pa tan zato kaj plačajo. (Tu pa tam kaj plačajo.)! Tau ne sliši es! (To ne spada sem!)
Se pa ta lejče kak kakša naura kura. (Teka sem pa tja kot kaka nora kura.) Pidjanec je sepata zoplejto. (Pijanec je kolovratil po cesti sem in tja.)
Ob osnih protistavah naprej - nazaj in prejk - vkriž sta v zvezi s kazalnim prislovom ta dodatno značilni kazalnoosni protistavi tagor - tadoj in takauli -tadale (Mukič 2005: 374, 776):
Telko mo don naprej, če de un to pomago. (Vendarle bomo na boljšem, če nam bo tudi on pomagal.)
Dejte je nej stelo naprej titi. (Otrok ni hotel iti naprej.) Pridi nazaj! (Pridi nazaj!) Nazaj ne odi! (Ne hodi nazaj!)
Noge, roke si je vkriž djau. (Noge, roke si je prekrižal.)
Gor pa doj odi kak dama. (Sprehaja se kot kaka dama.)
Cajt je kauli prišo, ka de trbelo titi. (Prišel je čas, da bo treba iti.)
Trbej je kaulivrat titi. (Treba je iti okoli.)
Malo tadale idi! (Malo se premakni!)
Tadale nemo šli! (Dalje ne gremo!)
1
Primeri in prevodi so vzeti iz Mukič 2005.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 
37
Ob osnih protistavah cuj - vkraj in vkup - vrazmo ter skauz - vanej je prav tako značilna kazalnoosna protistava tanut - tavo:
l\h	V C N V N V D
Sodak je na mesti vkraj biu. (Vojak je bil mrtev na licu mesta.)
Vkraj idi, ka si mi napauti! (Umakni se, ker si mi v napoto!)
Vsikdar sta vkuper kak lače pa rit. (Vedno sta kot rit in srajca.)
V svojon žitki je dosta vse mogo skauz titi. (V življenju je preživel veliko hudega.)
Idi tavo! (Pojdi ven!)
2 POOKOLITVE KRAJEVNIH PRISLOVOV
Krajevnim prislovom so sicer še bližje pookolitve, ki so značilne za širšo slovenščino (Toporov 1961: 250). Primer kataforičnih pookolitev gor ... glede na nadaljevanje na visoke gore ter dol... glede na nadaljevanje na globoko morje je v ljudski pesmi »Jezus razpostavi jogre« (SLP 118):
Jezus jogre je postavil na vse štiri te strani: svetga Petra je postavil na lepo ravno polje, svetga Janža je postavil na vinograde lepe, svetga Andraža je postavil gor na visoke gore, svetga Miklavža je postavil dol na globoko morje, svetga Tomaža je postavil pa v deželo Indijo. Svet Tomaž tako se veri proti svojmu Jezusu: »Kaj si mene let postavil, kjer ni videt romarja?« »Tiho, tiho, joger ljubi, joger ljubi, svet Tomaž!
38 
 Vlado Nartnik • K ločljivim predponam porabskih glagolov
Na svet lepši ni dežele ko dežela Indija: v Indiji toča ne bije, pšenico dvakrat žanjejo. v Indiji ga ni človeka, da b bil hudobnega serca.«
Protistava gor na visoke gore - dol na globoko morje v prvi polovici pesmi pomeni dvig glede na vinograde lepe ter spust glede na lepo ravno polje. V drugi polovici pesmi pa tokrat anaforični pookolitvi let sledi še kataforična poosebitev ga ... glede na nadaljevanje ni človeka (Nartnik 1998: 45). Primer anaforične pookolitve je spet ponovitev krajevnega prislova gori v navezavi na en hrib sterman in lepo ... ravan v prvi kitici ter krajevni prislov notri v navezavi na zibel sreberno v tretji kitici ljudske pesmi Marija ziblje Jezusa (SLP 75):
Tam nam stoji en hrib sterman, gori pa lepa je ravan: gori stoji suho drevo, sedem let ni zeleno blo.
Drevcu Marija govori, drevce pa spet ozeleni, strila se hladna senčica, tam bo Marija zibala.
Zibel sreberna, zlat je tek, notri se ziblje Jezus svet: Jezus je majhen, pa je svet, v rokah derži vesoljni svet.
Jezus je vsmiljenga serca, kar ga poprosmo, to nam da: prosmo ga le za sveti raj, Jezus, Marija nam ga daj.
Primer metaforičnih pookolitev je protistava gori... in doli... ob ponovitvi glagola grem v ljudski pesmi Žalostno sonce (SNP 5132):
Sijaj, sijaj, sončece, oj sonce rumeno! Kako bom jaz sijalo, sem vedno žalostno! Ako zgodaj gori grem, perice jokajo, bi rade še ležale, pa vstati morajo. Ako zgodaj doli grem, pastirci kolnejo, domov bi radi gnali, pa črede nimajo.
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 39
3 Ločljiva razstava glagolskih tvorjenk
Širšeslovenskim pookolitvam je sorazmerno blizu porabska razstava ločljivih predpon glagolskih tvorjenk, podprta s krajevnimi prislovki v razponu od cilja prek mesta do starta (Zorko 1995: 285):
Idi malo ta k materi! (Pojdi tja k materi!)
Ta se je vdaro na postelo. (Zleknil se je na posteljo.)
Ka se gor na kaula vejžaš? (Kaj se obešaš na voz?)
Mali se je od čemerauv doj na srteu vdaro. (Otrok se je v jezi vrgel na tla.) Prišo je domau s šaule, pa je turbo doj na srteu počo. (Prišel je domov iz šole in torbo zagnal na tla.)
Dež jin je nut v krmo zrezo. (Dež jih je zalotil pri spravljanju sena.)
Ta se je vtegno na posteli. (Ulegel se je na posteljo.)
Cejlo nauč so pr mrtveci gor bili. (Vso noč so bedeli pri mrliču.)
Mogla je k padari, ka je nej šlau vkraj od nje. (Morala je iti k zdravniku, ker je bila zaprta.)
Pes je nej sto vo s svoje ute titi. (Pes ni hotel iti iz svoje utice.)
Vo so ga počili s krčme kak mačka srat. (Vrgli so ga iz gostilne ko kakega berača.)
Ob ločljivi razstavi prehodnih in neprehodnih glagolov se krajevni prislovki pogosto tudi izpuščajo:
Ne drži me gor, ka neman cajta! (Ne zadržuj me, ker nimam časa!)
Ne ovadi vo, ge si biu! (Ne izdaj, kje si bil!)
Gor so dejvali, ka ga bujejo. (Grozili so, da ga ubijejo.)
Gor si je djau, ka od nauvoga leta tadale nede več kadiu. (Obljubil si je, da od novega leta
naprej ne bo več kadil.) Doj si je drapno velki falat šunke. (Odrezal si je velik kos šunke.) Doj je pofudno petruli posvejt pa so šli spat. (Upihnil je petrolejko in so šli spat.)
Ne daj se včasik prejk! (Ne vdaj se takoj!)
Ne odidi ta, ka ti šken nika povodati! (Ne odidi, ker ti hočem nekaj povedati!)
Doj se je vdaro spat. (Vrgel se je na posteljo, da bo spal.)
Tau se ne drži tu cuj. (To ne spada k tej temi.)
Vkup so se pobrali pa odišli. (Pobrali so šila in kopita in odšli.)
Nut se je navčo piti. (Navadil se je na pijačo.)
Nut se opaši, ka neboš takši razvejšani! (Zatlači si srajco za hlače, da ne boš tako strašilo.) Vo se je naravno kak kakši mladoženec. (Naštimal se je kot kak ženin.) Tadeš? - Ta. (Odhajaš? - Ja.)
Če se postavi, da pomeni G glagol, L ločljivo predpono in K krajevni prislo-vek, se oblikuje naslednja preglednica:
(1)	G L K! ^ G L!
(2)	L G K
(3)	L K G
(4)	K L G ^ L G
Z velelno predpostavo se začne postopno pomikanje glagola proti koncu in krajevnega prislovka proti začetku tako, da je krajevni prislovek dvakrat na koncu,
40 
 Vlado Nartnik • K ločljivim predponam porabskih glagolov
ločljiva predpona dvakrat na začetku in glagol dvakrat na koncu. V prvih treh primerih ločljiva predpona bolj ali manj predhaja krajevnemu prislovku, kar spominja na kataforično pookolitev. Četrtemu primeru bi potem ustrezala anaforična pookolitev.
4 Ločljiva sestava glagolskih tvorjenk
Glavnino nato pomeni sestava ločljivih predpon glagolskih tvorjenk, podprta s krajevnimi prislovki, ki se spet nanašajo na cilj ali mesto ali start:
Zdavanski gvant je ta-djala za spomin. (Poročno obleko je spravila za spomin.)
Prkovač je gor-djala na pisker. (Pokrovko je položila na lonec.)
Žmetno je gor-prišo na brejg. (Težko je prišel na vrh griča.)
Padaša je doj-vdaro na travo. (Prijatelja je zvrnil na travo.)
Gečmen so doj-sipali na pod. (Ječmen so usuli na pod.)
Moremo cuj-titi k deli. (Moramo se lotiti dela.)
Da so se pr cerkvi pogučavali, je cuj-prišo k njin duhovnik. (Ko so se pri cerkvi menili, je prišel duhovnik.)
S prston je cuj-prišo k žagi, pa se je nesreča zgodila. (S prstom se je dotaknil žage in
nesreča se je zgodila.) Žmetno je cuj-priti k kakšoj fal iži. (Težko je dobiti kakšno poceni hišo.) Komaj je pred pson v kunjo nut-vujšo. (Komaj je pred psom ušel v kuhinjo.) Da je domau prsklemo, se je nut-vdaro v postelo. (Ko je prikolovratil domov, se je vrgel na posteljo.)
V	steno je cvek nut-vdaro. (Žebelj je pribil na steno.)
Cejle svoje peneze je nut-bufno v nauvi auto. (Ves svoj denar je pognal za novi avto.)
V	tej je nut-čotno malo žganja. (V čaj je zlil nekaj žganja.)
Botra go je nut-spravila v fabriko delat. (Botra ji je uredila službo v tovarni.)
V	zinski mangli so se molevi nut-spravili. (V zimski plašč so se naselili molji.)
Pri njij so duše nazaj-odile. (Pri njih so hodile nazaj duše umrlih.)
Ka vse je v bojni cuj-šlau, je nej za povedati. (Kaj vse se je dogajalo v vojni, ni za povedati.)
V	bojni je grdo cuj-šlau. (Srhljive stvari so se dogajale v vojni.) Nej je vo-šlau s penezi. (Ni shajal z denarjem.)
Nej mogo vo-priti s penezi. (Ni mogel shajati z denarjem.) Ne moreta z en drugin vo-priti. (Ne razumeta se.)
S srtela je gor-vzeu pismo, štero je nakle spadnilo. (Pobral je pismo, ki je padlo na tla.) S stola je nevejdoč doj-vdaro en talejr. (Z mize je nehote zbil krožnik.) S poda so doj-nosili pšenico. (S podstrešja so nosili pšenico.)
Komaj so doj-spravili s cerkvenoga torma človeka, šteri se je sto zaničiti. (Komaj so spravili z zvonika človeka, ki je hotel narediti samomor.)
V	zimi je drva vo-spravlo z lesa. (Pozimi si je v gozdu pridobival drva.) Lani je že vo-stano s šaule. (Lani je doštudiral.)
Ob ločljivi sestavi je predvidljivost v prostoru podlaga za širšo polisemijo sovsebne prehodnosti in neprehodnosti (Bajzek Lukač 2016: 171):
Avto ga je ta-vdaro. (Avto ga je povozil.)
Nej je naprej-noso tisto temo. (Ni prihajal na dan s tisto temo.)
Zdaj te naprej-postavi peneze! (Zdaj pa kar priskrbi denar!)
Peneze, ka si si posaudo, moreš nazaj-dati! (Denar, ki si si ga izposodil, moraš vrniti!)
Jezikoslovni zapiski 25 • 2019 • 1 _ 41
Tačas ka so gor-spravili slovensko društvo, so dosta mogli delati. (Preden so ustanovili slovensko društvo, so morali veliko delati.)
Da je plebanoš doj-zgučo svojo predgo, je doj s predgance ušo. (Ko je župnik povedal svojo pridigo, je odšel s prižnice.)
Cejli lejs je doj-vdaro, pa je don nej najšo grbanje. (Prehodil je ves gozd, pa kljub temu ni našel jurčkov.)
Špekulanti so doj-vdarili cene. (Špekulanti so zbili cene.)
Komuništari so steli doj-spraviti voro. (Komunisti so hoteli odpraviti vero.)
Cejli varaš je doj-zopodo pa don nej najšo svoj vkradnjeni picikli. (Obhodil je vse mesto, pa kljub temu ni zasledil svojega ukradenega kolesa.)
Čisto je doj-zopodo črejvline pete. (Čisto je pošvedral pete na čevljih.)
Vnoženo lustvo nan je vse noge doj-zopodlo. (Množice ljudi so nas kar poteptale.)
Pet djajec je nut-vdaro. (Zmazal je pet jajc.)
Krmo so eške pred viheron nut-spravili. (Seno so pospravili pred viharjem.)
Za zimo je mogo kurdjenje nut-spraviti. (Za zimo je moral nabaviti kurjavo.)
Pojbič je vo-vdaro okno. (Fantek je razbil okno.)
Dekla je eške nej vo-spravila šaulo. (Dekle še ni doštudiralo.)
Komaj je vo-spravo, ka je sto. (Komaj je izjecljal, kaj hoče.)
Iža je eške ranč nej bila vo-spucana, že so se nut-spravili. (Hiša še niti ni bila ometana, ko so se že vselili vanjo.)
Da je komunizmuš gor-prišo, so se vorni lidge trn bodjali. (Ko se je pojavil komunizem, so se verni ljudje zelo bali.)
Da je gor-prišo, ka je don nej un najbole čeden človik na svejti? (Kdaj je spoznal, da vseeno ni najpametnejši človek na svetu?)
Njina familija je sploj doj-prišla. (Njihova družina je popolnoma propadla.)
Spanje do podneva ji doj-odi. (Dopoldansko spanje ji manjka.)
Pisali so si, pa te tak daleč prišlo, ka so vkup-pojdli. (Dopisovala sta si, kar se je razvilo v prijateljstvo.)
Dež jin je nut-vujšo, da so žetvo delali. (Dež jih je presenetil, ko so želi.)
Dekličino je tak zosuknilo v črvej, ka je ranč nej na pamet vzela, da ji je nut-vujšlo. (Deklico je tako nenadoma sčrvičilo v trebuhu, da niti ni opazila, kdaj ji je ušlo.)
Folišija je brž vo-prišla. (Goljufija je hitro prišla na dan.)
Cejlo delo je dobro vo-prišlo. (Stvar se je dobro izšla.)
Cajt je nej vo-vdaro. (Časovno se ni izšlo.)
1956-oga leta je vo-vdarila rabuka. (Leta 1956 je izbruhnila revolucija.)
5 Sklep
Ločljive predpone porabskih glagolov nastopajo v razstavah (tipa vo titi) in sestavah (tipa vo-titi). V razstavah so bolj ali manj primerljive s širšeslovenskimi pookolitvami, medtem ko v sestavah predhajajo vidovnim predponam tako, da slovensko podlago po potrebi bogatijo po madžarskih in nemških zgledih.
42 
 Vlado Nartnik • K ločljivim predponam porabskih glagolov
VIRI IN LITERATURA
Bajzek Lukač 2009 = Marija Bajzek Lukač, Slovar Gornjega Senika A-L, Bielsko-Biala idr.: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, 2009 (Zora 66).
Bajzek Lukač 2016 = Marija Bajzek Lukač, Glagolske predpone v gornjeseniškem govoru, v: Topo-rišičeva obdobja, ur. Erika Kržišnik - Miran Hladnik, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016 (Obdobja 35), 165-172.
Mukič 2005 = Francek Mukič, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarski slovar, Szombathely: Zveza Slovencev na Madžarskem, 2005.
Nartnik 1998 = Vlado Nartnik, Raba krajevnih prislovov gori - doli v slovenskih ljudskih pesmih, v: VI. medunarodni slavistički dani = VI. nemzetkozi szlavisztikai napok 1, ur. Karoly Gadanyi, Sambotel - Pečuh: Hrvatski znanstveni zavod = Horvat tudomanyos kutatok egyesulete - Visoka nastavnička škola »Berzsenyi Daniel« Tanarkepzo Foiskola, 1998 (Bibliotheca Croatica Hungariae 3/1), 43-62.
Pavel 2013 = Avgust Pavel, Prekmurska slovenska slovnica = Vend nyelvtan, prev. Marija Bajzek Lukač, ur. Marko Jesenšek, Bielsko-Biala idr.: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, 2013 (Zora 100).
SLP = Slovenske ljudske pesmi: pripovedne pesmi 1-2, ur. Zmaga Kumer idr., Ljubljana: Slovenska matica, 1970, 1981.
SNP = Slovenske narodne pesmi 3, ur. Karel Štrekelj, Ljubljana: Slovenska matica, 1904-1907.
Toporov 1961 = Vladimir Nikolaevič Toporov, Lokativ v slavjanskih jazykah, Moskva: Izdatel'stvo Akademii nauk SSSR, 1961.
Zorko 2009 = Zinka Zorko, Narečna podoba Dravske doline, Maribor: Kulturni forum, 1995.
Summary
Separable Prefixes of Verbs in the Slovenian Raba Valley Dialect
The new millennium has also enriched Slovenian studies with two dictionaries of the Slovenian Raba Valley dialect: Porabsko-knjiznoslovensko-madzarski slovar (Slovenian Raba Valley Dialect - Standard Slovenian - Hungarian Dictionary) by Francek Mukic, published in 2005, and Slovar Gornjega Senika A-L (Felsoszolnok / Gornji Senik Dictionary, A-L) by Marija Bajzek Lukac, published in 2009. In comparing the Slovenian Raba Valley dialect with standard Slovenian, Hungarian, and German, the two dictionaries are especially important in terms of the development of prefixed verbs. Specifically, in this dialect inseparable aspectual prefixes tend to be preceded by separable non-aspectual prefixes, in which the Slovenian base is complemented by Hungarian and German models if needed. Separable prefixes are derived from adjuncts of place, as well as spatial particles typical of Slovenian in general. An example of metaphorical spatial particles is offered by the phrases gor iti 'rise' and dol iti 'set'.
Separable prefixes in the verbs of the Slovenian Raba Valley dialect appear in decompositions and compounds. In decompositions, they tend to be supported by adjuncts of place ranging from the end destination via the current place to the starting position, but these are often omitted: Ta se je vdaro na postelo 'He crashed into bed' - Doj se je vdaro spat 'He crashed down (into bed) to sleep'. However, the majority comprise compounds with separable prefixes in prefixed verbs. Predictability in space forms the basis for broader polysemy of implicit transitivity and intransitivity: V steno je cvek nut-vdaro 'He slammed the nail into the wall' - Pet djajec je nut-vdaro 'He cracked five eggs'.