Leto XXI.	m MŠgfb tkMB ■ a MBI Številka 74.
Naročnina za Jugoslavijo:	|™	|hL	®f8| H Mm mmjSm	llBBIlik	■■	B8B H	Kj|	Uredništvo: Ljubljana,
celoletno 180 din (za ino- SaBI	■GflBf	WL	TOM	B	Gregorčičeva ulica 23. Tel.
zemstvo: 210 din), za 'h leta	WSm EHIMr 1 BKA M	BO^M IB toKIbbB Bfl 25-52. Uprava: Gregor-
80 din, za ‘/. leta 45 din,	W	^P	^P	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska „	Rokopisov ne vračamo. —
Plača in toži se v Ljubjani. Časopis za trgovino. industrijo, obrt in denarništvo niciUv Ljubljani št. 11.953.
iThstisk vsak ponedeljek, ®*<E* sredo in petek
Uubliana, ponedeljek 11, iuliia 1938
/,flna posamezni 4>CA VCIfCI številki din ■
Naše narodno premoženie
Prvo leto gospodarskega zboljšanja smo že slišali razveseljive ugotovitve, da se je naš jugoslovanski narodni dohodek popravil in spet zvišal skoraj za eno tretjino. Skupni narodni dohodek je bil namreč padel v letih krize v primeri z letom 1929. že na polovico. Tako močno je padal dohodek samo v nekaterih agrarnih državah. Zvišal pa se je narodni dohodek spet prav zaradi boljših cen kmetijskih pridelkov, pri nas zlasti zato, ker' smo imeli dobre letine v času, ko so bile drugod slabe. Kot splošni vzrok za delno zboljšanje in konjunkturo v vsem svetu pa velja dvig cen za surovine, ki ga je povzročilo pospešeno oboroževanje velesil. Ob trajajočih naštetih pogojih bi moral naš narodni dohodek še dalje naraščati, ni pa nikakor še upravičen glede tega nekritičen optimizem, kakršnega smo moj-ali že prvo leto zavrniti. Posebno je treba upoštevati dejstvo, da je dolgotrajna kriza naše dežele popolnoma izčrpala in vzela zasebnemu domačemu gospodarstvu vso oporo. Znano je, da so vse vrste zasebnega gospodarstva utrpele velike izgube in so se zaprli nešteti obrati, drugi so se pa mogli vzdržati le še s tern, da so načeli rezerve in poslovali 8 skrajnimi omejitvami.
Konjunktura oboroževalnih su-rovln iQ kmetijskih pridelkov bi nam bila lahko dala še večji dobiček, ki smo ga bili že prav potrebni, seveda če bi bili mi nanjo že kaj pripravljeni in če bi stopili v zboljšano zunanjo trgovino organizirani. Da se to ni zgodilo, vemo vsi in poznamo že dolgo tudi vzroke slabe organizacije kot posledice sterilnega centralizma, ki je rušil dobro voljo ljudi in zaviral sleherni samostojen poskus. Slabo smo Pa bili pripravljeni tudi zato, ker 86 je pri nas vedno le fiskalno ocenjeval in pričakoval od leta do leta večji narodni dohodek, nič se Pa ni medtem delalo zanj. Ni se mislilo na to, da so za dviganje narodnega dohodka neobhodno potrebne mnoge podstave, predvsem seveda glavni sestavini gospodarstva: narodno premoženje in gospodarska delavnost.
Če danes pomislimo nazaj na to, se nam prav nič čudno ne zdi, da naše gospodarstvo ne uspeva in da ni uspevalo tako, kakor bi moralo, da bi lahko prehranilo vse prebivalstvo in mu v letih večjega U8P®*ia , °mogočilo še postopno zboljšanje življenjskega standarda. Saj smo tako rekoč vsi že obupali ob samem problemu, kako najti pot k večji in smotrnejši gospodarski delavnosti, ki je bila že do konca ohromela. Vsi smo videli rešitev takrat naravno v večji delavnosti, kj smo se je bili v dobi prejšnjih konjunktur privadili. Toda leka za iznajdbo poti do večje delavnosti ni bilo. Ni bilo niti te pomoči, ki so si jo drugi narodi Pr etn o iznašli sami, s tem da so tkts .i pot do načrta in do organi-od^^	sm°	takrat rotili
°tmjoča mesta in klicali javno
pomoč in jo obsojali, ko ni nasto-ih la.
Vsi smo poznali in še pomnimo 1110c, ki jo ima gospodarska delav-n°st in z njo združen večji promet. Končno se je po 5 letih de-avnost spet povečala in rasla ne-*aj časa, v zadnjem času pa znova
pada in bi ne bilo čudno, če bo še bolj padla. Na delavnost vplivajo mnogi vojni, a nič manj tudi mirovni činitelji. Iz tega nastaja šele celotni pojem o razvoju narodnega državnega gospodarstva in ta razvoj je — kot vidimo v sedanjem boju velesil — odvisen pred vsem drugim od velikosti, vrednosti in uporabnosti narodnega premože-
nja. Na te temelje gospodarstva se moramo torej navaditi misliti in jih gojiti. Bojimo se pa, da je resnica glede vsega našega, posebno pa še glede slovenskega narodnega premoženja dosti hujša ko glede razvoja delavnosti in rastočega narodnega dohodka. Kajti mirno smemo reči, da so leta krize načela ne le našo narodno zemljiško
posest, temveč nam uničila že tudi večinoma ves inventar, ki ga bo težko obnavljati. Iz teh vprašanj narodnega gospodarstva pa tudi lahko razumemo, do kod bi utegnil še segati pri nas tuj gospodarski vpliv in nenadzorovan tuj kapital, če si ne bomo izdelali točne statistike in vzgojili več smisla za gospodarstvo.
Občni zbor Zveze trgovskih združeni
V lepem Logatcu so se v soboto zbrali delegati vseh slovenskih trgovskih združenj, da na občnem zboru svoje osrednje bojne organizacije — Zveze trgovskih združenj — ponovno manifestirajo svojo popolno solidarnost in poudarijo svoje že tolikokrat naglašene zahteve. Občni zbor sam je potekel v najlepši harmoniji, prav tako tudi predkonferenca ter so bili prav vsi sklepi soglasni. Posebej moramo naglasiti tudi dobro udeležbo na občnem zboru, saj je bilo zastopanih 27 trgovskih združenj, združenje v Slov. Konjicah pa je svojo odsotnost opravičilo.
Obširno poročilo o občnem zboru objavimo v petkovi številki, za danes se omejujemo le na kratko poročilo o vseh logaških zborovanjih.
V soboto dopoldne je bila v Sokolskem domu v Logatcu seja pred-»edniStva Zveze. Sejo je vodil predsednik Vidmar, ki je naprej podal predsedniško poročilo, nato pa tudi poročal o spremembi pravil. Po njegovem referatu se je vršila daljša debata, katere so se udeležili gg. Fazarinc, Ceh, Senčar, Kobe, Kocjančič, Škrbec, Ratej in drugi. Glavni namen pravil je, da se poslovanje Zveze poenostavi in kontakt s podeželskimi združenj; poglobi. Z odobravanjem je bilo sprejeto tudi poročilo blagajnika g. Fabianija. Soglasno so se rešila tudi neka personalna vprašanja.
V soboto popoldne je bila prcd-konferenea. Po poročilu predsednika so se v podrobnostih proučile predlagane spremembe pravil. Na čelu Zveze bo odslej glavni odbor, ki bo štel 29 članov (vsako združenje bo imelo enega zastopnika) ter predsedstvo. To tvorijo predsednik, dva podpredsednika in blagajnik. Glavni odbor izvoli iz svoje srede ožji odbor (eksekuti-y°), ki šteje skupno 12 članov (predsedstvo in po štiri delegate iz bivše ljubljanske in mariborske oblasti). Ta sprememba pravil je bila soglasno odobrena, nakar je bilo soglasno sprejeto tudi poročilo o računskem zaključku za leto 1937. ter o novem proračunu. Obe poročili je podal blagajnik g. Fabiani. Soglasno je bil sprejet tudi predlog nadzorstva o pode-itvi absolutorija predsedstvu in blagajniku.
Nato so se obravnavali številni predlogi posameznih združenj. Iz-
m S<? f P°®ebni odbor> ki je na podlagi teh predlogov sestavil resolucijo.
Zvečer je logaško združenje pripravilo zabavni večer v Sokolskem domu. Večer je bil odlično pripravljen, vse točke programa izvrstne in tudi postrežba odlična, da je takoj zavladalo navdušeno razpoloženje. Večera so se v lepem številu udeležili tudi oficirji, ki jih je trgovstvo prav prisrčno pozdravilo. V imenu domačinov je
spregovoril na večeru pozdravno I Zveze Stanc Vidmar, pozdravil vse besedo predsednik logaškega zdru- navzočne goste in delegate ter ženja nar. posl. Slavko Lenarčič, predlagal, da se pošlje vdanostna
zahvalil pa njemu in vsem Logat-čanom za gostoljubje predsednik zveze Stane Vidmar. Glavni del umetniškega programa sta izpolnila gg. Gostiša in Lupša. Zapela sta več pesmi dovršeno lepo in za-divila vse poslušalce, da sta morala nekaj pesmi ponoviti, zlasti duet iz »Prodane neveste«. Obema pevcema se obeta še velika bodočnost. Domači orkester pod vodstvom dr. Kraševca je odlično pripomogel, da se je zabavni večer v resnici v vsakem pogledu posrečil. Hvala vrlim Logatčanom za lepe ure, ki so jih pripravili udeležencem občnega zbora.
V nedeljo dopoldne je bil slavnostni občni zbor Zveze. Keir so se vsa vprašanja temeljito predeba-tirala že na predkonferenci, so bili vsi predlogi sprejeti soglasno in brez debate.
brzojavka kralju Petru II. (glasni živio-klici) ter pozdravni brzojavki bolgarski Zvezi trgovskih združenj v Sofiji ter Centralnemu predstavništvu v Beogradu.
Nato je pozdravil zastopnika bana sreskega načelnika dr. Malešiča, zastopnika Zbornice za TOI, predsednika trgovskega odseka Albina Smrkolja ter tajnika zbornice dr. Ivana Plessa. (Oba je zbor pozdravil z glasnim ploskanjem.) Nadalje je pozdravil zastopnika Društva industrialcev in veletrgovcev g. Lavriča. Predsednik Vidmar je nadalje sporočil, da je pozdravil občni zbor predsednik Zbornice Ivan Jelačin, ki se pa zaradi zrahljanega zdravja ni mogel udeležiti občnega zbora.
V imenu bana je nato pozdravil občni zbor načelnik dr. Maležič, v imenu Zbornice jia predsednik
Občni zbor je otvoril predsednik | trg. odseka Albin Smrkolj. Občni
zbor je nato prešel na I. točko dnevnega reda: na poročilo predsednika Vidmarja. Njegovo krasno sestavljeno poročilo je bilo ponovno pretrgano z glasnim odobravanjem. O delu lesnega odseka in stanju lesne trgovine je podal temeljit referat podpredsed. Škrbec.
Soglasno je odobril zbor nato računski zaključek za L 1937. in proračun za 1. 1938., o katerem je poročal blagajnik g. Fabiani. V imenu nadzorstva je predlagal g. Logar absolutorij predsedstvu zveze in blagajniku. Predlog je bil soglasno sprejet.
Nato je občni zbor soglasno odobril predlagano spremembo pravil.
V imenu občine Dol. Logatec je. pozdravil občni zbor župan Gabrijel Oblak. Njegove tople besede so bile sprejete z glasnim odobravanjem.
Nato je prečital tajnik Šmuc resolucije, ki so bile prav tako soglasno in z odobravanjem sprejete.
Pri slučajnostih je poročal g. Florjančič o »Trgovskem listu«. Njegov referat je bil sprejet od zborovalcev z glasnim odobravanjem.
Ko se je še sklenilo, da bo prihodnji občni zbor Zveze v Murski-; Soboti ob otvoritvi tamkajšnjega »Trgovskega doma«, se je predsednik Vidmar iskreno zahvalil Logatčanom za lepo gostoljubje, zlasti predsedniku združenja Stanku Lenarčiču. Zahvalil pa se je tudi, vsem delegatom za udeležbo in lepo sodelovanje na zboru, ki ije-omogočilo, da so bili vsi sklepi soglasni. Nato je zaključil občni zbor.
Pomembne
predsednika	vla
svečanosti
Predpreteklo nedeljo je predsednik vlade dr. M. Stojadinovič sprejel v kabinetu bana vardarske banovine večje število gospodarstvenikov iz Škoplja in iz vse banovine in posvetil vse popoldne gospodarskim vprašanjem Juga. Sprejel je na znanje poročilo predsednika Trgovsko-industrijske zbornice v Spolju, podpredsednika in tajnika zbornice in industrijcev iz Skopi ja o potrebah vardarske banovine, dalje poročilo obrtnikov, poročilo predsednika Pokrajinske zveze združenj gostilničarjev kraljevine Jugoslavije o položaju hotelirstva. V govoru pred zastopniki našega gospodarstva na jugu je predsednik vlade izjavil, da bo v Skopi ju osnovan »Gospodarski institut«, ki bo delal za gospodarsko pospeševanje vardarske banovine. Naglasil je, da se vlada nahaja zdaj v času polnega dela in da je do volitev še celo leto dni.
Govoril je o posojilu štirih milijard dinarjev, ki so zagotovljene za narodno gospodarstvo, dotaknil se je izseljevanja muslimanov iz naše države v Turčijo, kar zlasti zanima Južno Srbijo; tudi agrarno vprašanje bo rešeno pravično in lojalno proti vsakemu državljanu. Gospodarski institut, v katerem bodo strokovnjaki, bo skrbel za vprašanja tobaka, riža, opija, bombaža, sviloprejke itd.
Predsednik vlade je sprožil novo hidrocentralo v Tresk} pri Skop-lju, ki si jo je mesto sezidalo s pomočjo 36 milijonskega posojila DHB. Stroški znašajo 22 milijonov
dinarjev ali pri jakosti 6 tisoč konjskih sil po 4100 din na k. silo. Važnost te naprave je podčrtal v svojem govoru tudi minister D. Stošovič.
Banket Trg.-ind. zbornice v Skoplju
Na čast visokim gostom je priredila Trg. industrijska zbornica banket v hotelu »S'rpski kralj«, katerega so se udeležili tudi vsi zbornični svetniki. Zdravico je izrekel podpredsednik Hadži-Dragi Patrnogič, za njim pa so govorili zastopniki mest iz vardarske banovine.
Dr. Stojadinovič je v svojem zahvalnem govoru izrekel med drugim sledeče pomembne besede: Skrivnost mojega uspeha je morda v tem, ker sem vedno posvečal pozornost željam naših pridobitnikov in ker sem se s svojimi kolegi v vladi trudil za pravilno rešitev vseh gospodarskih vprašanj naše države. To sem delal zato, ker sem šel skozi praktično šolo življenja, prišel iz vaših vrst, v katerih veljajo pravila, da se ve, kaj je podpis in kaj je rok, toda v katerih se vedno ve, kaj pomeni dana beseda.
Mislim, da ne izdam nobene skrivnosti Narodne banke, če povem, da je njena zlata podloga v zadnjem času narasla za polni dve milijardi dinarjev. (Burno odobravanje.) Napravilo se je že mnogo, a treba je storiti še dosti. Toda jaz sem uverjen, da bodo pridobitniki našli kakor doslej polno razume-
vanje kraljevske vlade, zato pa apeliram tudi na vas, da vedno v polni meri podpirate kraljevsko vlado; tako bomo z združenimi silami storili za našo državo vse tisto, kar ji žele njeni najboljši sinovi.
*
Za odziv na vabilo zbornice za ta večer se je zahvalil dr. Stojadi-noviču predsednik zbornice g. 2e-rajič, ki je sporočil tudi razveseljivo obljubo predsednika vlade, da dobi Skoplje v najkrajšem času avtomatično telefonsko centralo, radio-stanico in ojačenje telefonske zveze z Beogradom, kar bo pomagalo gospodarstvu vse Južne Srbije.
Knjiga o III. vsedržavnem trgovskem kongresu v Ljubljani
ima več ko 140 strani ter obsega celotno poročilo o kongresu. V knjigi so objavljeni vsi referati dobesedno, večinoma pa dobesedno tudi vsa debata in ima tudi več slik.
Ta knjiga bo najlepši spomin na veliki in uspešni ljubljanski kongres ter si jo bo gotovo nabavil vsak zaveden trgovec. Cena knijige še ni določena, vendar pa bo zelo nizka.
Ker bo tiskano le omejeno število izvodov, naj si jo vsak takoj naroči pri Zvezi trg. združenj v Ljubljani. Naj tudi vsak sporoči, če hoče imeti knjigo vezano ali kartonirano.
Delo davčnih odborov
Davčna uprava za mesto v Ljubljani razglaša:
Pred davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za sledeče pridobitne stroke: dne 25. julija ob 8. uri: notarji in odvetniki; 25. julija ob 10. uri: zdravniki in dentisti; 25. julija ob V 12. uri: inženirji, arhitekti in geometri; 26. julija ob 8. uri: čevljarji, krojači, šivilje; 27. julija ob 8. uri: brivci, pleskarji, pečarji, krovci, vodnjakarji, krznarji, tkalci, klobučarji, knjigovezi, karto-naža, fotografi, urarji, zlatarji, pa-sarji, razni, borzni senzali, car. posredniki, umetniki, priv. učitelji, babice; 28. julija ob 8. uri: modi-stinje, pletilje-vezilje, mizarji, lesna (»troka-razni, slaščičarji-medi-čarji, peki; 29. julija ob 8. uri: sedlarji, torbarji, ščetarji, tapetniki, ključavničarji, kleparji, kotlarji, vodov, inštalaterji, kovači, mehaniki, elektroinstal. zidarski mojstri; dne 30. julija ob osmih: mesarji, dimnikarji, razni (steklarji, uglaš. klavirjev, izdelovalci cementnih predmetov, štukaterji, vulkanizerji, izdelovalci glasbil barvarji, kamnoseki, akcid. tiskarne, izdelovalci pogrebnih potrebščin, plomb, grafični ateljeji, izdelovalci kemičnih produktov, dež-nikarji, uničevalci mrčesa, izdelovalci luga itd.).
Dne 1. avgusta ob 8. uri: gostilne od črke A do vštete črke S;
2. avgusta ob 8. uri: gostilne od črke Š do konca, delikatese, vinotoči, kavarne, trgov, z alkohol, in brezalkoholnimi pijačami, soda-vičarji; 3. avgusta ob 8. uri: trgovine z mešanim blagom; 4. avgusta ob 8. uri: modno blago, kramarije, manufaktura, trgovina z železnino;
6. avgusta ob 8. uri: trgovine z usnjem in čevlji, trgov, z zeljem, trgovine z deželnimi pridelki, vrtnarji, trg. s suho robo in kurivom;
8.	avgusta ob 8. uri: galanterije, agenture-komisije, prevozniki, mo-distinje; 9. avgusta ob 8. uri: lekarne, drogerije, menjalnice, kino. trafike, teh. električni predmeti, stroji in vozila; 10. avgusta ob 8. uri: razna obrtna podjetja, narodno zdravje, starinarji, urarji, zlatarji, pasarji, optiki, fototrgovine, graverji, puškarji, krznarji, razne trgovine, stavbeniki; 11. avgusta ob 8. uri: trgovine z lesom, časo-pisi-revije, vsakovrstna podjetja, tovarne večje in manjše.
Resolucija III. vsedržavnega kongresa slaščičarjev
Dne 8. junija se je vršil v dvorani zbornice za TOI v Ljubljani III. vsedržavni kongres strokovne zveze slaščičarjev in medičarjev.
Na koncu je bila sprejeta tale resolucija:
Poglavitno zlo, pod katerim trpi slaščičarska obrt v naši kraljevini, je šušmarstvo, ki grozi udušiti to važno panogo naše domače delavnosti. V zadnjih letih so se posebno uveljavili tako zvani orientalski slaščičarji, ki do leta 1927. niso imeli značaja obrtnikov. Za njimi so v slaščičarsko obrt začeli posegati peki, gostilničarji in lastniki bifejev. Največ škode trpe slašči čar ji zaradi nerodne stilizacije točke 64. čl. 28. obrtnega zakona, ki označuje izdelovanje sladoleda kot neko posebno obrtno delavnost, čeprav predstavlja sladoled samo sezonski artikel, ki je bil do mena slaščičarjev, odkar obstoji njihov stan. Po točki 4. čl. 76. vlad nega predloga za spremembo obrtnega zakona bodo smele v bodoče tudi gostilne, kavarne, bifeji in obrati sorodnih strok izdelovati slaščičarske proizvode. Ista točka uvršča slaščičarne med gostinske obrate. Slaščičarji zahtevajo, da se vse takšne spremembe zakona ukinejo. Prav tako je nujno, da se (čimprej izda zakon o pobijanju šmšmarstva. Prepove naj se tudi izdelovanje in prodaja slaščičarskih izdelkov po mlekarnah, barakah itd.
««
Na naslov Ljudskega glasa
*§
Politične vesti
Zadnji »Ljudski glas« se je tudi v dveh noticah dotaknil vsedržavnega trgovskega kongresa v Ljubljani. Pričakovali smo, da bo kot načelen list objektivno* razpravljal o sklepih in referatih kongresa in da bo s svojim pisanjem pripomogel k razčiščenju aktualnih gospodarskih vprašanj. Saj so na vse zadnje delavci prav tako živo in-teresirani na tem, da se naše gospodarstvo prav in dobro vodi. Namesto tega pa je »Ljudski glas« reagiral na naš kongres čisto de-magoško in po onem znanem receptu skrajnih delavskih agitatorjev, ki mislijo, da se more agitirati za svojo organizacijo le s huj-skarijami proti podjetniku.
Tako daje »Ljudski glas« eni notici naslov »Trgovci proti zadrugam«, in sicer samo zato, ker je predsednik Stane Vidmar dejal, da se mora novi zadružni zakon spremeniti. Če pa ije »Ljudski glas« bral vse, kar je govoril g. Vidmar o zadrugah in zadružnem zakonu, potem .mora tudi vedeti, da ni g. Vidmar nastopil proti zadrugam kot takšnim, temveč le proti neupravičenim privilegijem nabav-ljalnih in konsumnih zadrug, ki te privilegije dostikrat izkoriščajo tudi za umazano konkurenco. Nasprotno so trgovci na svojem kongresu izrečno poudarili, da prav
nič ne nasprotujejo produktivnim, kmetijskim in drugim obče koristnim zadrugam in da tudi ne ugovarjajo, če imajo te zadruge posebne privilegije. Torej ne proti zadrugam, temveč proti privilegijem onih zadrug, ki so postale čisto navadne trgovine! To pa je čisto nekaj drugega, kakor pa je trdil »Ljudski glas« in ki bi zato tudi moral svojo notico popraviti, če hoče uživati sloves objektivnega iu resnega lista.
V drugi notici se dotika »Ljudski glas« izvajanj predsednika Vidmarja glede reforme obrtnega zakona. Med drugim citira izjavo g. Vidmarja, da je bil obrtni zakon sestavljen v dobi gospodarskega poleta, ko se ni moglo računati z vsemi izrodki, ki jih je prinesla pozneje svetovna gospodarska kriza in ki je ustvarila tudi v trgovini nevzdržne razmere. Da so ta izvajanja g. Vidmarja absolutno pravilna, mora potrditi vsak objektiven človek. »Ljudski glas« pa sploh ne izreka svojega mnenja o tej sodbi g. Vidmarja, temveč kar kratkomalo zapiše, da ta izjava jasno kaže, da hočejo trgovci z reformo obrtnega zakona poslabšati položaj vajencev in pomočnikov.
V resnici smo radovedni, na ka-
teri podlagi si upa »Ljudski glas« zapisati to trditev. Ves smisel izvajanj g. Vidmarja je vendar ta, da se mora obrtni zakon reformirati zato, ker ne ustreza sedanjemu gospodarskemu stanju, ki je danes drugačno, kakor pa je bilo pred krizo. Reforma obrtnega zakona naj ima zato ta namen, da olajša poslovanje v trgovini. Ali je to morda v nasprotju z interesi vajencev in pomočnikov? Ali ni nasprotno res, da se bo vajencem in pomočnikom tem bolje godilo, čim bolj bo cvetela trgovina? Samo cvetoča trgovina more vendar zaposliti ljudi, če pa trgovina propada, potem bo padlo tudi število trgovin in brez zaslužka bo ostalo ne samo polno trgovcev, temveč še več trg. pomočnikov. Vsaj »Ljudski glas« bi lahko razumel to socialno resnico.
Ne bomo prišli nikdar naprej, dokler bomo smatrali za višek politične modrostii, da drug drugega oviramo ali da celo drug proti drugemu hujskamo. Če misli »Ljudski glas«, da ni bilo kaj prav, kar se je govorilo na trgovskem kongresu, naj to odkrito in objektivno in stvarno pove, s takšnimi neobjektivnimi noticami, kakor sta obe citirani, pa ne bo koristil nikomur, ne pomočnikom in ne vajencem, še najmanj pa — sebi.
Razvoi državnih financ
Proračunski presežek 1.306.14 miliionov din
Po uradnih podatkih finančnega ministrstva je znašala vsota državnih izdatkov v mesecu aprilu in maju 1.514,83 milijonov dinarjev v primeri z odobrenimi 2.030 milijoni dinarjev ali 74'62°/o. Za osebne izdatke je določeno 917,14 milijona, a porabljeno 875,46 milijona ali 95-45%. Za materialne izdatke je določeno 1.112,86 milijona, a porabljeno 639,37 milijona ali 57-45% od določenih kreditov. Vsota neizkoriščenih kreditov znaša 515,17 milijona dinarjev.
V istem času je bilo resničnih državnih dohodkov 1.878,26 milijona od določenih 2.030 milijonov ali 92-52%. To pomeni, da je bilo dohodkov za 151,74 milijona manj kot se je predvidevalo. Z ozirom na to, da je bilo v aprilu in maju od določene vsote potrošeno za državne izdatke vsega 74-62%, se navzlic temu nedostatku v dohodkih pojavlja za 363,43 milijona več dohodkov.
V času od aprila 1937 do maja 1938 je po proračunu za 1.1937./38. dosegla vsota državnih izdatkov 10.651,73 milijona ali 96-81% od določenega kredita 10.910 milijonov. Za osebne izdatke je določeno 5,087,98 milijona, porabljeno pa 5.158,64 milijona ali 101-39% Za materialne izdatke je po proračunu odobrenih 5.822,01 milijona, porabljeno pa 5.408,08 milijona ali 92-80%. Na ta način je ostalo neizrabljenih za 348,27 milijona dinarjev.
Državnih dohodkov se j,e v tej dobi določilo 10.910 milijonov, v resnici pa smo imeli 11.867,87 mi lijona dinarjev ali 108-78% dohodka. Resnični dohodki so presegli proračunsko cenitev za 957,87 milijona dinarjev. Ko pa od vsote resničnih dohodkov odbijemo znesek izvršenih izdatkov za dobo od aprila 1937. do maja 1938., ki znaša 10.561,73 milijona, tedaj pa dobimo razliko 1.306,14 milijona dinarjev kot proračunski presežek. Iz te vsote se plačujejo državne obveznosti za naslednji mesec za plače, ki se izplačujejo vnaprej, kakor tudi izdatki izven proračuna po pooblastilu finančnih in dru gih zakonov.
Čeprav so državni dohodki za prva dva meseca 1938./39. znašal.
za 151,74 milijona manj kot se je predvidevalo, so ti vendarle za 148,05 milijona dinarjev večji, kot pa so bili v istih mesecih proračunskega leta 1937./38. V primeri z aprilom in majem 1937. so se dohodki pri splošnih neposrednih davkih zvečali za 39,54 na 251,77 milijona, pri izrednih davkih za 4,14 na 25,25 milijona, pri trošarini za 24,79 na 166,24 milijona, pri taksah za 21,87 na 201,97 milijona, pri carinah in carinskih taksah za 11,79 na 181,59 milijona, pri monopolu za 14,17 na 333,16 milijona, pri železnicah za 26,39 na 373,02 milijona, pri pošti, telegrafu in telefonu za 18,47 na 91,94 milijona, pri rudnikih za 13,57 na 56,44 milijona, pri raznih malih dohodkih za 7,82 na 14,21 milijona dinarjev.
Dohodki so istočasno padli pri
Poštni hranilnici za 9,07 na 6,93 milijona, pri državnem posestvu »Belje« za 4,34 na 3,24 milijona, pri tvornici sladkorja na Čukarici z a 1,73 na 1,69 milijona, pri gozdovih' 7,a 1,36 na 9,82 milijona din.
V štirinajstih mesecih proračunskega leta 1937./38. v primeri z isto dobo 19S6./37. so se zvišali resnični drž. dohodki za 1.466,55 na 11.867,87 milijona dinarjev. Povečanje je nedvomno splošno, in sicer posebno pri neposrednih in posrednih davkih, pri monopolu, državnih železnicah, pri pošti, telegrafu in telefonu, pri gozdovih in rudnikih in znaša skupno 1.519,86 milijona dinarjev. Manjši so bili dohodki samo pri Postni hranilnici, pri drž. posestvu »Belje«, tvomici sladkorja na Čuka rici in direkciji morskega prometa skupno za 53,31 milijona din.
Nemški sporazum z Anglijo
Finančna in trgovinska pogajanja med Nemčijo in Anglijo so dala ugodne rezultate. Glede avstrijskih posojil je obveljalo po nemških poročilih nemško stališče, vendar pa je Nemčija pripravljena prepustiti angleški vladi takšne zneske izvoznih deviz, da bo z njimi lahko plačevala obresti omenjenih posojil lastnikom obveznic v Angliji.
Z novim sporazumom je tudi nanovo urejena obrestna služba za nemška posojila in za nezajamče-no posojilo Avstrije iz 1. 1930. Za Davvesovo posojilo in to avstr, posojilo se zniža obrestovanje od 7 na 5 °/o, za Youngovo od 5% na 4 V °/o. Razen tega se znižajo obresti nemških zasebnih dolgov na polovico.
Blagovna izmenjava je postavljena s tem sporazumom na širšo podstavo in obeta znatno povečanje prometa V interesu obeh držav. Nemčija mora porabiti 60°/o izvoznega dohodka od Anglije za uvoz angleškega blaga, 40°/o pa bo dobivala za kritje finančnih obveznosti in v devizah. Za nakupe prostega blaga na londonskem trgu sme od 60 uporabiti samo 5 */o. Zagotovljeno pa je Nemčiji, da se ob znižanju prometa
40 °/ona devizna kvota ne zniža po vrednosti.
Nemčiji je s tem zagotovljen reden dotok angl. deviz. Nasprotno pa tudi ne bo mogla tega dotoka povečati, čeprav bi se zvišal vza jemni blagovni promet.
Po izjavi angl. ministra Simona si je Anglija s tem sporazumom hotela zagotoviti dosedanji izvoz v Nemčijo. Z nadaljnjimi pogajanji naj se odnošaji še po možnosti zboljšajo. Sporazum Anglije z nemško državo pa je močno odjeknil v vseh velikih državah, zlasti upa Francija, da bo mogla doseči enako ugoden rezultat glede avstrijskih posojil, katerih vprašanje bi bilo s tem vsaj za velesile odpravljeno z dnevnega reda.
»Službeni list«
dravske banovine 55. kos z dne
9.	julija objavlja: Uredbo o državnem in banovinskih cestnih skladih — Uredbo o melioracijskem skladu — Uredbo o spremembah uredbe o veterinarski fakulteti Pravila o dolžnostih suplentov-volonterjev — Tečajnico drž. pa pirjev — Ratifikacijo zapisnika trg. pogodbe z Italijo Razne objave in razglase.
Delajta za napredek traovskih organizacij,
Notranji minister dr. Korošec
le imel na velikem narodnem taboru pri Sv. Trojici v Slov. goricah za proslavo 20-letnice države velik govor, v katerem je poudaril varnost, ki nam je zagotovljena z Jugoslavijo in pravico naših manjšin, da se čutijo člani svojega naroda ter se udeležujejo njegovih kulturnih dobrin. Govoril je tudi o zunanji in notranji politiki.
Novi češkoslovaški poslanik Jaroslav Lipa je dospel v Beograd in obiskal dr. Stojadinoviča, nato pa potuje na Bled in na Brdo, kjer bo predložil knezu namestniku akreditivna pisma in počakal blejsko konferenco Male zveze, ki bo konec avgusta na Bledu.
Češkoslovaška vlada bo za konec ulija sklicala parlament, kateremu bo predložen v razpravo narodnostni statut, razen tega pa še poseben zakon, ki bi dal vladi pooblastila za nujne ukrepe v važnih vprašanjih. Ti ukazi bi se predlagali parlamentu v poznejšo odobritev.
Angleška vlada je odklonila Francove predloge, da bi se uvedlo eno samo nevtralno pristanišče (Almerija) za tuje ladje, ker bi to pomenilo zanj že priznanje naslova vojujoče stranke, kar se pa ne more urediti brez odhoda tujih prostovoljcev.
Ruski odpravnik v Londonu je sporočil pristanek svoje vlade k doseženemu sporazumu glede umika prostovoljcev iz Španije. Sovjetska nota zahteva poostritev vse ob- , mejne in morske kontrole.
V španskem vprašanju se je položaj nenadoma poslabšal, ker se skuša z vseh strani izigrati sporazum o umiku prostovoljcev. Italija se je uprla izvedbi umika iz treh razlogov: ker noče vlada razočarati fašistične javnosti, ker bi umik oslabil Francov vojaški položaj in ker bi se po odhodu Italijanov utegnil preveč ojačiti nemški vpliv na nacionalistično vlado.
Mussolini je zelo nezadovoljen z angleškim odgovorom, da se sporazum med obema državama uveljavi šele po izvedbi umika prostovoljcev iz Španije in da smatra ^Anglija ta umik kot končno rešitev celega španskega vojnega problema.
Odlog pogajanj Anglije z Italijo razlagajo s tem, ker se baje že pogaja tudi z Nemčijo. Upati je pa, da se bodo po zadnjih razgovorih grofa Ciana in poslanika Pertha v Rimu pogajanja spet pospešila.
Novo republikansko vlado v Barceloni je baje sestavil vojni minister Prieto iz zmernejših struj, ki so za pogajanja s Francom. Novica pa še ni potrjena.
Nacionalisti so na castellonski fronti napredovali in zavzeli Nu-les, hkrati pa so ponovili zračne napade na Barcelono in okolico.
Nemiri v Jeruzalemu se nadaljujejo, ker nastopajo na obeh straneh močno oborožene skupine, je tudi število žrtev vedno večje in je za vzdrževanje obsednega stanja poslala Anglija še nekaj novih čet. Zidovski nacionalisti so napadli neki avtobus in pet Arabcev ubili, 22 pa ranili. Pri Nazaretu so pa Arabci napadli angleško zemljemersko komisijo ter požgali šest šotorov z aparati in gradivom vred. Veliko število Arabcev in Zidov je bilo te dni aretiranih. Angleži so zbrali v Iraku rezerve za morebitne zračne operacije v Palestini.
V uspešnih kitajskih letalskih napadih na reki Jangoeju Je bilo poškodovanih dosti japonskih vojnih in prevoznih ladij, pet topni-čark pa je bilo potopljenih.
Pri Ankingu in Hukovu je kitajsko letalstvo sestrelilo v treh dneh 20 japonskih bombnikov. Japonci pa poročajo, da so odbili silne kitajske napade na teh mestih in prodirajo proti Hankovu, ki se že izpraznjuje. Mogoče bo tu odločilna bitka. Japonci so že zahtevali, da se* vse tuje ladje umaknejo.
Japonci nameravajo po zavzetju Kiukianga presekati zvezo Hanko-va s Kantonom.
Maršal Cangkajšek je ob prvi obletnici vojne Izdal proglas, v katerem opisuje dosedanji potek vojne in zboljšanje položaja za Kitajce, ki bodo gotovo zmagali, če ostanejo složni.
Anglija in Francija pripravljata posredovalno akcijo za likvidacijo japonsko-kitajskega spora, s čimer bi se rešilo tudi vprašanje o pravicah tujega kapitala na Daljnem vzhodu, ocenjenega na približno 2 milijardi dolarjev.
Vojaški poveljnik v Klajpedi je ustavil dva nemška dnevnika, ker sta objavila ukaze narodnosociali-stične organizacije.
Pogajanja za Gran Cako so se v Buenos Airesu ugodno končala in je upati, da bosta vladi Bolivije in Paragvaja podpisali sporazum, ki je pa deloma odvisen tudi od plebiscita v Paragvaju.
Štev. 74.
•BiitiL siiiiu n /reti laavooflT TRGOVSKI LIST, 11. julija 1938.
Stran &
OeiarstvB
Zlate rezerve Narodne banke
Letošnje poslovanje naše državne banke izkazuje ob polletju povečanje zlate rezerve samo za 124,6 milijona slab. dinarjev, lani za 84. Vendar je bilo povečanje letos znatno večje in se navaja kot razna aktiva. Ta pa so se gibala od 291 v januarskem terminu naslednje mesece do 464, 819, 2031 in dosegla zdaj 2139 milijonov, medtem ko je podloga narasla le s 1287 na 1834.
Zbrala je Nar. banka to zlato od velikega izvoza, za katerega je dobivala zlato in devize. Letos te rezerve niso tako naglo -naraščale, so pa še v dvigu. Nazadovala so pa tudi letos posojila in sicer za 171 milijonov ter od 2457 v letu 1932. padla letos menična in lom-bardna skupaj že na 1534 ali za 923 milijonov din. Naš denarni obtok pa je s 6036,4 prvič po 11 letih presegel šest milijard. Najnižji obtok smo imeli 1. 1932. s 5082 milijonoma dinarjev (papirnatega in kovanega), letos pa imamo skupno 6809 milijonov, 6036 mil. papirnatega in 773 kovanega denarja. Obveze na pokaz so narasle v enem letu od 2216 na 2418 (1. 1935. še 1200). V njih so žiro računi kot glavni del narasli od 639 v 1.1935. letos na 1237 milijonov dinarjev.
Tečaji dolarskih in domačih obveznic
Pretekli teden so notirale obveznice 7% nega Blaira v Londonu
28.75, ponudba 30, v New Yorku 29 in 30; 8% ni Blair v Ameriki 29 id 30, 7% ni Seligman 41 in 44, iunding -5% ni 60 oz. 63. Pariz ^%no stabilizacijsko posojilo povpraševanje 365, 5% no zlato posojilo 117.
_V Zagrebu so notirale obveznice: 7% investicijsko 98—97,50, 4%ne 61,50 6%ne begluške 92,50 in 94,50, dalmatinski agrarji 92 im 92,50,4%ne agrarne 61,8%ni Blair 97, 7% ni 92,50 in 93, ob koncu
92.75, 7%ni Seligman 99,50, 7% no stab, 98,50, vojna škoda 476 in 480.
Delnice Narodne banke so notirale v Beogradu v ponudbi 7320. PAB 229,50 in 231.
Prvo polletje 1938 v angleškem bankarstvu
Ugodne medletne bilance bank potrjujejo razširjeno mnenje, da je bilo prvo polletje tekočega leta zadovoljivo glede bančnih dobičkov. Sicer je res v tem razdobju prišlo do nedvomnega nazadovanja v splošni trgovinski dejavnosti in tudi kar se tiče predjemov efektni borzi je bilo opaziti občutno zmanjšanje v primeri z istim časom lanskega leta. Kljub temu kažejo bančna posojila -na sploh v zadnjih šestih mesecih precejšen dvig v primeri z lanskim letom. Investicije so nekoliko padle, kar je naravna posledica stacionarnih depozitov. Toda to pomeni, da se je povečal bolj dobičkanosni del bančnih poslov, in smemo pričakovati, da so bila posojila industrijam varna, tako da ni pričakovati neizterljivih dolgov.
Naraščanje posojil je tem bolj pomembno, ako upoštevamo odplačilo francoskih kreditov. Tudi depoziti so ostali na isti višini kljub repatriaciji velikih zneskov francoskega denarja. S stališča bi-J*n„ce je ostal položaj ugoden r£ayni papirji so v teku polletja ekaj časa nekoliko padali, a so se Popravili in 30. junija so stali rzavni papirji nekoliko više ka-jOr pa 3| dec. 1937. Z ozirom na „l_a , ®izke obresti in na trgovin-o krizo je dobro, da je bil vsaj ančni -dobiček v prvem polletju dovolj velik. Depresija se je zarila Čutiti šele v drugem četrtletju, ker pa je upanje, da se bo depresija popravila, ker je manj ne-
gotovosti v mednarodnem položaju, tudi pred kratkim sklenjena trgovinska pogodba z Nemčijo obeta povečan izvoz in pričakovati je, da bo v prihodnjih mesecih sklenjena anglo-ameriška trgovinska pogodba.
*
Devizni promet Ljubljanske borze je znašal pretekli teden 5,21 milijona dinarjev (prejšnje tedne 2,1, 8, 5,61, 4,87. Tečaj klirinške marke je padel od 15,50 že na 14,85.
Novi kovanci. Po zadnjih vesteh bomo kmalu dobili nove jugoslovanske kovance. Prve nikljaste desetice bodo skovane že letos v avgustu.
Sovjetska vlada je sklenila, da
se letos razpiše notranje posojilo v višini 5 milijard rubljev. Posojilo bo plačano v 20 letih in se bo obrestovalo po 4%.
Glavni akcionar banke Osterrei-chische Kreditanstalt — Wicner Bankverein je postala raj-hovska Deutsche Bank.
Angleški uvoz zlata iz Indije. Po vesteh iz Bombaya je bilo za Anglijo od-premljeno zlata v vredno-
sti za 255.000 funtov, tako da znaša skupni izvoz zlata iz Indije za Anglijo od 1. 1931. dalje 242'42 milijona funtov.
Nova nahajališča zlata v Romuniji. V Romuniji so našli nova naf hajališča zlate rude. Vsebina zlata znaša 188'8 gramov, a srebra 66'6 gramov v toni rude. Zlato iz te rude bodo pridobivali s hidravlično metodo.
Zlato v Londonu. Od 23. do 27.
junija je bilo kupljeno na londonskem trgu za 1,654.222 funtov zlata. Od tega odpade na švedsko-769.996 funtov, na Švico 257.532, na Francijo 195.671 itd.
Pripombe k našim gospodarskim anketam
Brez prave volje ni prave preorientadie
Nekaj prav poučnih ugotovitev nam je prinesla letos v zadnjih dveh mesecih narasla draginija življenjskih potrebščin, žita, koruze in moke. Prav po nepotrebnem smo bili naenkrat ostali brez -potrebnih zalog in obenem tudi brez moči, da bi si kaj pomagali. Plačevati smo morali tujim špekulan-, tom doma cene, ki so bile visoko nad svetovno pariteto in prizadeti pasivni kraji so po vsej pravici obtoževali za to anomalijo ves gospodarski aparat. To seveda nič ne pomaga za letos, lahko bi se pa od teh primerov marsikaj naučili za bodočnost. Toda značilno je bilo ob navedenem pomanjkanju živil še posebej tisto zmedeno izgovarjanje pristojnih krogov, da se je naš pridelek žal napačno ocenjal lin da si glede izvoznega viška nismo edini. Resnica pa je -samo ena, ta — da se v normalno urejenem in vodenem gospodarstvu dajo te ocene in dejanske količine ob vestni kontroli prav kmalu spraviti v sklad z dejansko domačo porabo. Saj to ne velja le za nas, lo velja za vsako državo in za vsa gospodarska področja. Celo agrarno zelo pasivne države poznajo pot do te -skladnosti in si jo sproti zagotove.
Pri nas mora biti torej še neki globlji vzrok, in ta vzrok je dejstvo, da mi po tolikih letih delovanja raznih komisij, anket in odborov in fondov ne poznamo zemlje in kmetijstva ne ostalega pro-izvodstva. Seveda ne poznamo zato tudi kapacitete našega kmetijstva in isto velja glede drugih produkcijskih panog. In to se ne da hitro popraviti.
Spričevala neorientiranosti
Dokazov za to je vse polno. Navedemo naj tu samo nekatere: pri vseh načrtih za javna dela in posebno za glavne prometne žile se navadno niti polovica že določenih del ni izvedla in so se celo odkrito navajali kot -glavni vzrok za odlaganje vsi- mogoči argumenti proti posameznim javnim delom, ki so nastali kar čez noč in ki jih sploh ni bilo niti dano veljavno ovreči. Manjkala nam je še najskromnej-ša pregledna slika celotne države, njenih potreb in njene gospodarske bodočnosti. To bi se nam ne bilo smelo in se tudi ne bi moglo pripetiti, če bi vladala pri nas vsaj mala zavest in skrb za naše narodno premoženje.
Drugi važen dokaz je naše te-meljno zgrešeno dosedanje stališče proti tujemu velekapitalu, ki ima poslej pri nas veliko besedo in nioč. Temu kapitalu pa smo mi dali v roke naše največje in najvažnejše naravne zaklade ter mu za izkoriščanje teh priznavali še izredne ugodnosti, -s kakršnimi nobena vrsta naših podjetij ne bi mogla niti računati. Odločilno je upeljan pri nas tuji kapital tudi v naših domačih velepodjetjih. Pri tem zna tuji element zlasti izrabljati ves aparat lastnega modernega gospodarstva in si za vsak svoj nakup zagotoviti takoj važne pravice. Posledica teh vplivov je močna prepojenost našega domačega trga s tujimi izdelki, starimi stroji
in raznimi -nesolidnimi težnjami, katerih izraz je prav nastanek mogočnih kartelov.
Proizvodnja in trg
Če je naš trg količkaj narasel, bi se bila morala -njegova moč ob zboljšanju takoj dvigniti do dane stare kapacitete tovarn in tudi kapacitete kmetijskega gospodarstva. (Izjemni primer z žitom tu ni merodajen.) Da se pa naš trg ni tako ojačil, tega je bila kriva nezmožna denarna politika, ki še skozi več let ni mogla preučiti naše denarne krize in zato ni -znala pomagati ne zavodom ne dolžnikom. Ko je pa končno zbrala velike rezerve denarja, -sta ji obležali za dolgo časa dve milijardi denarja neuporabljeni. Takrat spet ni bilo orientacije, kam naj se denar najprej usmeri, da bi koristil celoti, in sicer pač zato, ker mi nismo več videli in nikdar poznali te celote. Saj -nismo poznali dobro ne temelja ne inventarja, ne njegovega stanja.
Treba je glede tega samo pogledati obraze naših zgaranih ljudi ali- pa verigo zadolženih posestev in podjetij, ki jih je pognala zadnja leta na dražbo denarna stiska, posebno verigo dražb, ki, jih je izvedla naša Drž. hipotekarna banka. Pogledati je treba samo malo po Sloveniji, da se vidi, kam so šla iniciativna domača podjetja, pa bodisi da so delovala tudi za tako važen del gospodarstva, kot je tujski promet. Površnost v tem oziru pa nas je veljala tudi nekaj sto milijonov škode od »velikih« tujih podjetij, ki jim je bila prepuščena dobičkamosna javna delavnost. Imamo tudi kup velikih tujih zavarovalnic, najvažnejšega elementarnega zavarovanja kmeta pa nimamo.
-Navedli bi tu lahko tudi preveliko brezposelnost v državi, ki nikakor ne bi smela več naraščati, če bi se bilo naše narodno premoženje pravilno upravljalo ali celo že kaj povečalo. No, tudi glede tega vprašanja si še nismo edini, navajajo se tudi uradno različne ocene, ki dosegajo pol ali pa samo četrt milijona, in le čudno je, kako se ob tej statistiki sploh še utegne izračunati narodni dohodek.
Končno nam niti ni več treba argumentov za dokaz velike dezori-entacije, ki vlada pri nas glede narodnega premoženja in socialne sestave. Zadošča naj priznanje, da smo šele predlanskim resno začeli skrbeti za državno statistiko, katero so do nekoč vodile vsaj še posamezne kronovine in pokrajine, celih deset let pa — zaradi večjega centraliziranega reda — sploh nihče. Odločno moramo pozdraviti zboljšanje v tem oziru. (Glej članek dr. A. Vogelnika: Gospodarski indeksi Jugoslavije. — Revija »Tehnika in gospodarstvo« 1938, št. 3.) Statistika sama pa dejansko še nič ne koristi, treba jo je gojiti s pravim zanimanjem in jo tudi uporabljati. To je pomen statistike, vse ostalo zavist od odgovornih faktorjev in od javnosti ter od vztrajne dobre volje.
Glede Slovenije ne moremo ob tej priliki zamolčati važnih ugotovitev, ki jih je dala letošnja kmetijska zbornica, ko se je zanjo potrudila končno ustanovljena kmetijska zbornica. Res je, da bi ob pravem pojmovanju narodnega gospodarstva morali že davno imeti te zbornice. Toda, kakor že omenjeno, ne bi tudi zbornice poslovale pravilno, če ni prave volje do resnicoljubnega dela.
Zapuščenost slovenske vasi in kmetijstva
Za nas Slovence je bila zanikr nost, ki je prevladovala še doslej glede vprašanj o masi narodnega premoženja, naravnost katastrofalna. Reči moramo, da se je naša posest vsa leta že bolj eksploati-rala kot -pa upravljala. Vse pa kaže, da nam je ta pojem — upravljanje — še zdaj neznan, da tako rekoč niti ne čutimo svoje velike odgovornosti za bodoče rodove.
Važne številke o tleh in o sestavu našega kmetijstva sm-o v našem listu letos že navedli in jih ne bomo ponavljali. Jedro našega kmetskega vprašanja je v tem, da ima naš -kmet neprimerno premalo zemlje. Tega mi mogoče zanikati. No, mi iz tega dejstva še nismo našli nobenega nauka in -nič večjega se še ni napravilo za odpomoč ali da bi se vsaj zemlja pri nas nekoliko nacionalizirala, ko je bila zatajena nacionalizacija industrije. Iz kmetijske ankete pa smo zvedeli tudi številke — ne o agrarni reformi, toda o podobno važni akciji — o melioraciji zemljišč. Melioracija je v Sloveniji obsegla -doslej komaj 8.000 ha, nujne zbolj-šave je pa potrebnih še nad 100 tisoč ha. In vendar se doslej za take številke pri nas nismo zmenili, bili smo se tudi že navadili misliti na to, da so melioracijske podpore in dotacije in vodni fond gotovo namenjeni le za druge pokrajine. (Letos je izšla za ta fond nova uredba.)
Porazne številke je ugotovila naša anketa tudi o živinoreji, o čemer je bil v našem listu objavljen poseben članek. V članku ije pisec navajal, da se je usmerilo naše kmetijstvo k živinoreji že dvajset let pred vojno in dosegalo lepe uspehe. Zal je tudi našo živinorejo zadela huda usoda družbene krize, kakor vse kaže. Imeli smo močan trg za meso, za mleko in kože, napredovala je vzreja in selekcija, posebno se jei bilo že uveljavilo mlekarstvo in sirarstvo. Po vojni gremo občutno navzdol, a predvsem se je po nerazumljivi poti zmanjšalo število živine za celo petino. To pomeni, da smo tudi izgubili svoj prejšnji trg in da si ga nismo nič pridobili v državi-, dalje tudi, da si ostanek izvoza tako rekoč pritrgavamo od ust. Da kakovostno ne moremo tekmovati, je znano, -ker mali kmet nima ne dovolj krme ne denarja za gnojila.
Nazadovati je moral naš kmet močno tudi zaradi oslabitve vsega domačega trga, kar se kaže celo pri količini prodanega mleka. Tako so pred vojno prevzemale mlekarne že 10 milijonov litrov mleka letno in ga takoj prodajale za
hrano skoraj 6 milijonov, zdaj ga pa prevzemajo le še 8 milijonov litrov in prodajo svežega le še 3 milijone litrov. Pridelek -se je po letu 1924. tako zmanjšal, da se ceni- le še na dve tretjini, izgubili pa smo izvoz v Avstrijo — letnih 11 milijonov litrov. Naš ponos, naša živinoreja je torej zadeta v jedro, padla je po količini in po kakovosti pod minimum. (Proti 905 litrom dobrega mleka v Nemčiji pridelamo mi ob hektaru obdelane zemlje le 291 litrov.)
Ker smo -glede žita pasivni in moramo plačevati že vsako ceno žitorodnim pokrajinam in prevoz, se vrača naše kmetijsko vprašanje tudi na tej točki nazaj k vsedržavni statistiki in -k vsedržavni gospodarski, zlasti davčni politiki. Ob gozdnem in lesnem vprašanju so naši zastopniki že pokazali na hibe državnih izvoznih podjetij in -iskali z njimi direktnega sporazuma. Da je slovensko gospodarsko območje najbolj trpelo od sunkov v svetovnem gospodarstvu, je pa že vsem znano in se nam ne zdi več potrebno ponavljati.
Po vsem tem vidimo, da je zaradi- dezorientiranosti glede narodnega premoženja in zaradi pomanjkanja statističnega pregleda trpela najbolj Slovenija, in seveda splošno prečanski kraji.
Hoteli smo v tem članku opozoriti na sozavisnost gospodarskih problemov in statistike, ki se je domači krogi že dobro zavedajo, ker jo občutijo vsak dan bolj na lastni koži in posebno še zato, ker vidijo naraščanje vplivov tujega kapitala, ki zatira pri nas vse delovne sloje. Pomaga pa tudi tem vplivom naša dezorientacija, ki bi se morala čimprej nehati. Opozarjamo na ta vprašanja še zlasti zaradi aktualnosti državnih javnih del in zaradi melioracije zemljišč in asanacije. Pred vojno so pri nas že poznali taka dela in naša krivda ni, da se po vojni niso pravilno -nadaljevala ali da so se sploh opustila.
Potreba naravne preorientacije
Gotovo pa je naša krivda, da teh vprašanj dovolj jasno ne vidimo in ne opažamo ter da še doslej ni v vsem našem delu za dvig gospodarstva nobenega načrta. Ne bi se -smelo- pozabiti, da so naši urejeni kraji dejansko vsaj splošno napredovali, neurejeni — in teh je več — pa najbolj propadali. Ne bi smeli v tujskoprometnih krajih brezdelno gledati tolikšne primitivnosti glede vodne oskrbe in glede splošne higiene. Urediti bi si- morali vprašanja temeljne deželne produkcije in naše razmerje do industrije. (Glej o teh vprašanjih letošnje članke v reviji »Tehnika in -gospodarstvo«, ki jo izdaja Socialno ekonomski institut v Ljubljani in v kateri sodelujejo najodličnejši znanstveniki.) Ce si v teh vprašanjih odločno začrtamo pot, potem — upamo — bomo znali bolj odločno zahtevati vsa potrebna sredstva- tudi za -našo pokrajino. V tem smislu moramo pozdraviti delo vsake resne ankete in mnogo obetajoči pričetek vsedržavne statistično-informa-tivne službe, ki naj ugotovi in pokaže dejanske podstave in razmere našega gospodarstva. Pozdravljamo to službo kot voljo in večjo skrb za pokrajine, ki so bile doslej zapostavljene in so zato tudi nacionalno najbolj ogrožene. Gospodarski krogi pa morajo v lastnem interesu z vsem svojim vplivom pomagati, da pridemo do te preorientacije.
«	barva,	plealra	In
Ze v 24 urab ssr.ES
itd. fikrobl In avetlolika irajee, ovratnike in maniete. Pere. mil, monga In Uka domaie perilo
tovarna J O S. R EIC H
Poljanaki naaip 4-6. Selenburgova oL,l Telefon it M-7S.
■m	•	m	■	I Komanda pomorskega arsenala
#111191119	11*919111119	v Tivtu sprejema do 21. julija po-
JLIIIlUlllU 1| II (J V ■ 110	nudbe za dobavo sukanca, lepila
za les, salmijaka, vžigalnih svečic za motorje, predmetov iz azbesta
TnvnnnmPviSki ivvnv	in kavčuka, raznih ščetk, arabske
JuznoameriSKl IZVOZ	gume, kristalne sode, srebrnega ni-
Zadnja štev. »Finančnega pre-	trata ter amonijaka, do 25. julija
gleda« Londonske južnoameriške banke jasno kaže manj ugodne razmere v izvozni trgovini večine južnoameriških držav v primeri z lanskim -letom. Argentina je imela v prvih petih mesecih tekočega leta neugodno trgovinsko bilanco s podmero 35,000.000 pezov. V istem času lani je bila njena bilanca aktivna za 708,000.000 pezov in izredno ugodna. Čile je imela tudi v prvih 5 mesecih letos ugodno trgovinsko bilanco z 85,689.000 pezov presežka. Toda lani v istem I času je bil presežek 284,000.000 pezov. Urugvajski presežek 10 milijonov pezov v prvih treh mesecih
svinčenega in cinkovega belila, laka, barv, kita, krede, stearlnske kisline, arzenika, parafina, samota v prahu, samotne opeke ter raznega jekla.
Direkcija drž. rudnika v Banji Luki sprejema do 21. julija ponudbe za dobavo pisalnega stroja. Mornarska komanda v Šibeniku
sprejema do 18. julija ponudbe za dobavo gumenih cevi.
štab mornarice kralj. Jugoslavije v Zemunu sprejema ponudbe za polfabrikate iz medi.
LICITACIJE Pri državnem rudniku v Ljubiji bo 16. julija pismena licitacija za zidavo uradniške hiše in šest delavskih hiš.
Pri Tehniški komisiji št. 1 na Vrhniki bo licitacija za dobavo
trične instalacije v vojašnici »Vojvode Mišiča« v Ljubljani.
Pri štabu granične čete v Skop-lju bo 25. julija licitacija za nabavo nalivnih telefonskih elementov.
Pri Vojnosanitetskem zavodu v Zemunu bo 20. julija licitacija za dobavo gaze in 26. julija za dobavo 3000 m2 žične mreže.
Primorski žandarmcrijski polk v Splitu bo prodal z ofertno ličita-
večje množine obdelanega smreko- cijo 23. julija odpadke od volne;
vega lesa.
V inženirskem oddelku štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo licitacija za napravo elek-
sukna, bombaža, gume in platna.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Še neka/
letošnjega kongresa
»Slovenski obrtnik« je posvetil v 6. številki z dne 1. julija kongre-je za 14,000.000 pezov nižji kakor I su daljše poročilo z naslovom »Vse-lanski v istem času. Kar se Brazi- državni kongres v Ljubljani«, ki lije tiče, je bilo mogoče dobiti po- so glasi: datke glede zunanje trgovine sa-
mo za prva dva meseca. V tem ča-
11. junija se je pričelo zase-da-
su se je sicer količina izvoza p^He vsedržavnega trgovskega kom večala toda vrednost je bii-la nižja f?resa> na katerem je bila poleg kot lani. Ker je istočasno vrednost domačih zastopstev trgovstva zla-uvoza narasla, je bila bilanca v -teh številna delegacija iz bratske prvih dveh mesecih pasivna, med- Bolgarije. Prvi dan kongresa je bil tem ko je bila lani aktivna.	posvečen referatom posameznih
zvez in debati o vseh vprašanjih, Nizozemsko-jugoslovanska trgo- ki so bila na dnevnem redu. V pr vinska zbornica je zborovala vče- vem referatu je bilo podano poro-
raj v Beogradu.	čilo o poteku raznih intervencij
Pšenice bo imela Jugoslavija za , .	,	.
izvoz okrog 45 tisoč vagonov. Za centralnega predstavništva na me-nakup so se začela pogajanja in rodajna ministrstva. Dalje se je bo prodanih v Nemčijo 15, v CSR izneslo vprašanje nabavljalnih in 10, v Švico 3 tisoč vagnov, nekaj	d	•	xpmpr SP
manj Italiji in ostalim uvoznicam. M*0"™1™11” zadrug, pri čemer se Koruzi so zadnji deževni dnevi ie postavilo na stališče, da so to precej koristili in bo letina do- običajne trgovine, ki bi morale bra. Izvozni višek 10 do 12 tisoč i meti usposobljene trgovske po-
SSSto»MS.0'1 “ 8lOT«di8p«™*1	d«',ke-
Za obmejni železniški promet z kakor trgovci. Drugo vprašanje se Madžarsko je bil v Splitu dosežen | je tikalo delovanja tujcev v naši popoln sporazum.
državi. Naša osnovna zahteva mora biti, da ostaneta trgovina in gospodarstvo v rokah naših ljudi. Reciprociteta, ki je glede delovanja tujcev v našem gospodarstvu predvidena v trgovskih pogodbah, gre samo na našo škodo, ker mi nimamo možnosti, da bi to reci-prociteto izkoristili. Sicer pa se tudi v praksi našim ljudem onemogoča, da bi vršili svoje posle v inozemstvu. Zato se moramo postaviti na stališče, da ne dovoljujemo tujcem, da bi se prosto udejstvovali v jugoslovanskem gospodarstvu. V naši državi se penetracija tujcev celo privilegira. Tako -postopanje mora dovesti do gospodarskega zasužnjenja našega svobodnega naroda. Tretje vprašanje, ki je na konferenci prišlo v razpravo, je bilo vprašanje veleblagovnic. To vprašanje je izredno težavno in je zlasti v zadnjem letu izzvalo številne proteste trgovstva. Nadalje so se obravnavale zahteve
trgovstva glede kartelov, ki prinašajo veliko škodo našemu gospodarstvu, zlasti, ker pri večini kartelov prevladuje tuji kapital. Delovanje kartelov ruši osnovne principe zdravega gospodarskega razvoja, ki mora sloneti na svobodni konkurenci. Kjer ni svobodne konkurence, se razvijajo monopoli, ki so zlasti nevarni, če so v privatnih rokah, ker omogočajo na eni strani naglo obogatitev lastnikov karteliranih podjetij, na drugi strani pa osiromašenje naroda. Pri tem pa je najhuje, da gredo ti ogromni dobički v inozemstvo. Nadaljnja točka se je nanašala na krošnjarjenje. Dalje so se iznesle zahteve glede revizije carinske tarife ter vprašanja našega davčnega sistema.
Popoldansko nadaljevanje zasedanja se je pričelo z referatom o odmeri pridobnine in o skupnem davku na poslovni promet ter se je zahtevalo, naj se pridobnina odmerja vsaka tri leta.
Mariborske
Italijansko poslaništvo je obvestilo naša carinska o-blastva, da bosta izdajala potrdila o izvoru italijanskega blaga odslej »Con
Regulacija Glavnega trga
Sjavn	',rkl“ napreduje i-u bo predvido-
28 junija.	ma ureditev do zime vsaj v glav-
Madžarska je dovolila svobodno nem končana. Sedaj se gradi avto-trgovino drv in v ta namen raz- busnj kolodvor na novem delu
sttsassrteJrss H*«* *?*• *
urad za zunanjo trgovino vsem tr- peron z betonsko streho. Od tod
govcem.	bodo odhajali in semkaj prihajali
Bolgarska pričakuje, da bo imela vsj avtobusi, ne samo mestni. Voz-
dobro žetev in dosegla vsaj tolik- .	, rwwlinih nro„ sp urPdil
šen pridelek pšenice ko lani, to je ni red poedinuh prog se do ureon
nekaj nad 6 milijonov ton, koruze tako, da bodo imele vse dobro
pa več. Letina koruze je dala lani zvezo na druge avtobusne proge.
pod 900 tisoč ton. Spomladi je pro- Ker že gre novo cestišče kot po
dala Bolgarska Nemčiji še 16.550	TnttPnhnnliove	ulice do
ton, Angliji 12.050, Italiji 10.600, ^ 3 iattenbachove ulice do
Holandski 6900, CSR 4200 in Alba- Koroške ceste, ki se sedaj tlakuje, niji 3550 ton pšenice, koruze pa mimo magistrata, se mora prelo-Angliji 28 tisoč 512, Holandski 5777, tudi podzemsko stranišče, ki Italiji 2376 in Nemčiji 1197 ton Le j^lo zgrajeno pred kakimi de-Za pridelovanje sladkorja iz les- J	”T	,	.„x
nih odpadkov so pričeli v Nemčiji vetimi leti. Novo stramsce se ure-te dni zidati posebno tovarno, ki di ob začetku mosta v zvezi : bo delala z metodo prof. Dargiusa graidnj0 palače Vzajemne zavaro-
»m hre-,v	PK?torih
letos v Perziji, in sicer so bržkone podzemskega stranisca pred ma večja od vseh dosedanjih polj gistratom bo nameščen transfor-družbe British Iranian Oil Co. mator, ki je doslej bil pred Ma-
TS3S2S "««*■* '“d> '*»> “f*
kvintalov več kot lani.	/aradi regulacije Glavnega trga
Brazilija je v mesecu maju iz-	se je	moral živilski trg	že pred
vozila 1,500.000 vreč kave, kar pred-	tedni	preložiti	v Strossmayerjevo
Javlja največji izvoz v zadnjih 15 1,^ ^ Vodnikov trg in na Vo-
Avtomobilov je bilo v prvem pol- jašniški trg. Zaradi gneče na ži-letju 1938. izdelanih za 41% manj vilskem trgu se ob glavnih tržnih kot 1937. leta. Medtem ko je bilo	dneh	j0 ;e ob	sredah in	sobotah,
v Drvih sestih mesecih 1937. leta	, „ ’	‘	^
Izdelanih 3,225.000 voz, jih je bilo|od 6- do Po1 ure dopoldne tod letos v istem času narejenih skupno samo 1,900.000.
že lani in je v glavnem dogradil cesto do cerkve. Ta del je bil -najtežji, ker poteka cesta v serpentinah navzgor. Je pa od tu krasen razgled, zlasti na Muro protj severu v Avstrijo. Ker je banska uprava sedaj dala na razpolago zopet znatna sredstva, se je te dni začelo nadaljevanje stavbenih del in bo cesta nemara do jeseni že popolnoma gotova. Prebivalstvo zelo pomaga pri delu in večinoma brezplačno dovaža gradivo. Tudi potrebne parcele so odstopili ljudje večinoma zastonj. Zato so stroški precej znižani in se delo s sodelovanjem prebivalstva pospešuje.
*
Mestni avtobusni promet je moral podeželski promet nekoliko omejiti ker frekvenca ni zadostna. Tako se s 15. julijem ukine promet na progi Maribor—Ruše. S tem dnem se začasno ustavi tudi sezonska, proga od Maribora do št. lija oz. do avstrijske meje, do koder vozijo avtobusi iz Gradca.
Doma in po svetu
Dobave - licitacije
ne sme voziti. Zelo neugodno je za kolesarje, da nimajo, ako pose čajo trg, nikamor postaviti svoja kolesa. Zato bi bilo zelo želeti, da si mestna občina ali pa kak privatnik omisli na pripravnem pro-Strojni oddelek ravnateljstva I sjorli stojala za kolesa, za katera drž. železnic v Ljubljani sprejema • se pobirala malenkostna do 12. julija ponudbe za dobavo	,	.	m	,	,	,	,
železne žice vijakov in bakrenih odškodnina. Tak park za kolesa cevi, gradbeni oddelek pa strešne se je na Mariborskem otoku pred opeke, razne železnine betonskega kopališčem zelo obnesel, železa, žičnikov, žagnih listov; do 15. julija okenskega stekla, gozdnih Nova cesta V Slov. goricah
eradi M .veza med banovi,, minija, luskinasto oklopne barve sko cesto Št. IIj—Apače in znano ter strešne opeke.	božjo potjo Marijo Snežno, ki je
Direkcija drž. rudnika v Kaknju jvišji kraj v glov. goricah in sprejema do 13. julija ponudbe za I na.lvlsh ,J..,' ,floHSxp Tn dobavo konopnenih cevi, nožev za I znana kot priljubljeno izletisc . a rezanje kopit, vijakov z maticami idilična točka naših Goric doslej in usnjenih šivanih jermenov. n{ j,mela nobene prave zveze
'&&£££ cestaim omrežjem. Okn*i cestni dobavo smrekovega jamskega lesa. I ■odbor mariborski je začel gradnjo
Gospod ban dr. M. Natlačen
odide 12. julija na letni dopust in do konca meseca ne bo sprejemal strank.
Ban dr. Natlačen je obiskal po toči prizadete kraje brežiškega in šmarskega okraja in si ogledal škodo na polju in v nasadih. Ves letošnji pridelek je toča uničila v občinah Zdole, Sromlje, Pišece, Globoko in Bizeljsko ter sv. Peter in Podsreda, žita so zbita v zem-ljo, vinogradi in krasni sadovnjaki uničeni za več let. Po približnih cenitvah znaša škoda 10 milijonov dinarjev. Ljudstvo je obupano, ker že primanjkuje hrane in je zato nujno potrebna pomoč. Kakor poroča »Slovenec«, -bosta oba škofij ^ ska ordinariata organizirala pomoč z zbirko v Sloveniji.	_	.
Vlada je izdala te dni tri po sebne uredbe o povlasticah za usta novitev topilnice cinka v šabcu. topilnice svinca v Zvečanu in o prenosu obveznosti glede fuzije podjetjem Trepča Mineš Limited
Divizionarju Toniču, ki si je ' Ljubljani pridobil mnogo prijate ljev, so častniki in mnoga društva priredila lep poslovilni večer. Tudi
se je
ob odhodu na kolodvoru zbrala velika množica.
Udeleženci vsesokolskega zleta so bili v Ljubljani sprejeti z velikimi častmi in so se vsi navdušeno iz ražali o uspelih češkoslovaških dneh, o gostoljubnosti in discipli niranosti Pražanov.
Na Krškem polju je moralo pri stati neko nemško vojaško letalo, ki je na poti iz Celovca zašlo.
Za predsednika Asocijacije slovanskih planinskih društev je bil letos izvoljen v Pragi predsednik Zveze jugoslovanskih planinskih društev dr. Fran Tominšek, v odbor pa tajnik zbornice za TOI dr. Pretnar in dr. Brilej iz Ljubljane ter dr. Belančič iz Novega Sada. Mogoče bo prihodnji kongres v Ljubljani.
O varstvu prirode in narodnih parkih v Jugoslaviji je v Pragi predaval dr. Brilej. Splošen pla ninski material pa se zbira za knjigo Informator vseh slovanskih planinskih društev.
Tujski promet v Mariboru letos zelo nazaduje in je bilo v juniju prijavljenih le 1496 tujcev, od teh 768 naših državljanov.
Akademija se imenuje podporna zadruga nemških akademikov, ki se je letos ustanovila v Beogradu Mednarodni odbor za nevmeša vanje je že imenoval člane kontrolnih odborov za Španijo. Med njimi je tudi upokojeni admiral Rihard Salher, ki biva stalno Jugoslaviji.
Nemcev je v Jugoslaviji samo 3 in pol odstotka. Največ jih je donavski banovini s 343.885 ali 14,4%, potem v območju Beograda s 26.612 ali 9,21% in nekaj več po številu 80.501 ali 2,98% v savski ter 28.998 ali 2,53% v Sloveniji. Kljub temu pa imajo dosti večji vpliv. V kočevskem okraju je Nemcev 8665 ali 22,83%, za njim je takoj ptuj sko mesto z 10,74%. Absolutno jih je največ v štajerskih okrajih. Na ših državljanov Nemcev je pa v Sloveniji le 25.054.
Narodnoobrambna zbirka Češko slovaške je že presegla četrt mili jarde kron. 73.121 oseb in tvrdk je do 2. julija darovalo 257,964.397 kron.
Fidejkomisi so v Nemčiji od pravi jeni s posebnim zakonom, ki dovoljuje lastnikom svobodno prodajo teh posestev.
Zakon o unifikaciji prava za po roko in ločitev v Avstriji in ostali državi je objavila berlinska vlada ter uvedla z njim uradno- civilni zakon. Prepovedano je sklepanje zakona, če obstoje rasne ali krvne razlike in če kdo ni sposoben za izvrševanje zakonske dolžnosti. Vzrok za ločitev je tudi zakono-lomstvo ali pa narodna korist, zla-
sti če en del noče otrok. V veljavo stopi zakon 1. avgusta. Baje čaka Avstriji 50 tisoč parov, ki se doslej niso mogli znova poročiti, a 'im bo to omogočeno po narodno-socialistični odpravi cerkvenega stališča.
V Barceloni je skoraj 150 tisoč beguncev, ki jih republikanci ne morejo več preskrbovati in so zato naprosili Francijo za pomoč. Potrebna bi bila znatna podpora v naravi.
Tokijska vlada je priznala, da znašajo dosedanji stroški kitajske vojne že 7380 milijonov jenov ali 90 milijard dinarjev. Uvesti so se morale stroge omejitve v zasebnem gospodarstvu tako glede prometa, razsvetljave in kurjave. Vlada, pa e uverjena, da ji ne bo zmanjkalo živil in da bo skromno ljudstvo požrtvovalno vztrajalo do konca.
.Zasedeno kitajsko ozemlje obsega 428.000 km2 v 9 pokrajinah in ima nad 130 milijonov prebivalcev, številke o padlih z obeh strani se pa zelo razlikujejo. Po kontroliranih podatkih je padlo doslej 130 tisoč Kitajcev in 56.329 Japoncev.
Angleški lastniki ladij so glede Španije objavili resolucijo, ki ugotavlja, da je trgovina Francove Španije rezervirana absolutno za nemške in italijanske tvrdke. V prvem trimesečju je bilo izvoženega v Španijo 290.000 ton angleškega premoga, od tega pa v nacionalistično Španijo samo 20.749 ton. Opozicija v Franciji in opozicija Angliji sta po poročilih italijanskih listov sklenile, da bosta skupno nastopale v vseh važnih mednarodnih vprašanjih, posebno pa glede Španije.
Romunija bo po novem zakonu razdeljena na 10 pokrajin, ki se po glavnih rekah imenujejo: More-seul s Temišvarom, Dambovita z Bukarešto, Dunarea s Konstanco, Prut z Galacem, Nistru s Kišine-vom, Siret z Jašo, Sceava s črnovi-cami, Crisul s Klujem in Olt z mestom Albo Julijo. S tem se odpravijo zgodovinske meje. Pokrajine bodo vodili guvernerji.
Hidrobiološki institut za proučevanje italijanskega vodovja je pričel poslovati ob jezeru L. Maggiore ustanovno glavnico 10 milijonov lir.
V zadnjih poplavah mesta Kobe na Japonskem je poginilo 311 oseb, 1200 je ranjenih, za 400 pa manjkajo podatki. Gmotna škoda se ceni na 30 milijonov dolarjev.
Brezplačni vizum za Italijo? Italijanski turistični zastopniki so pred dnevi prisostvovali i talij anskO-'ugoslovanskim turističnim konferencam in takrat predlagali v Rimu neke olajšave v turističnem prometu med Italijo in Jugoslavijo, a v prvi vrsti prehod meje turistom z brezplačnim vizumom.
Sekcija Jugoslov. učiteljskega udruženja za dravsko banovino je imela v poslovnem letu 1937./38. skupaj 34 sreskih društev s 3199 člani, število članstva je letos padlo za 62. V dravski banovini je vsega skupaj 4205 učnih oseb. Izven JUU e torej 1006 učiteljev in učiteljic. Med njimi so redovnice raznih samostanskih šol. Sekcija izdaja tednik »Učiteljski tovariš« in pedagoškim problemom posvečeno revijo »Popotnik«. Lepe uspehe ima »Mladinska Matica«, ki je dvignila število naročnikov svojih publikacij v preteklem letu za 3000 izvodov. Tako izhaja sedaj mladinski mesečnik »Naš rod« v nakladi 23 tisoč izvodov, ostale publikacije »Mladinske Matice« pa v 23.100 izvodih. Skupno je izdala »Mladinska Matica« do sedaj že 1,099.900 izvodov raznih svojih publikacij, vštev-ši »Naš rod«. JVLarljivo delo učiteljstva zasluži vse priznanje.
Znova so se pripetile v Franciji tri letalske nesreče z vojnimi letali tipa Bloch, o katerih trde listi, da imajo neko sestavno napako.
Radio Ljubljana
Torek, dne 12. julija. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Radijski orkester
— 14.00: Napovedi — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Janko Katič — 19.30: Zvočna šala — 20.00: F. Suppe: Pesnik in kmet, plošče — 20.10: Gradovi, Valvazor in nastanek renesanse (Jože Gregorič) — 20.30: Radijski orkester — 21.15: Koncert Majde Lovšetove in Čedomila Dugana — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Sreda, dne 13. julija. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Na' povedi — 13.20: Radijski orkester
— 14.00: Napovedi — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Mladinska ura: Julij v naravi (Miroslav Zor) —» 19.00:	Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Slovenija, etnografski center Evrope (Ciril Hočevar, novinar) — 19.50: Plošče — 20.30: Simfonični koncert iz Rogaške Slatine — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Izdajatelj
»Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhalek, vsi v Ljubljani