glasnik glasilo delovnih ljudi živilskega kombinata žito ljubljana Marec — april 1980 Tema Miha Urbanija meseca Pomembnost plana Smo sredi priprav srednjeročnih planskih dokumentov od 1981 do 1985. Ali se v celoti zavedamo, da pripravljamo samouprav-ne dokumente, ki temeljijo na bolj ali manj uspešnih odločitvah, od katerih bo odvisno naše bodoče delo in življenje? Vse odločitve se bodo pokazale v večjem ali manjšem dohodku, ki je osnovna vsebina planiranja. V skladu s tem ne more nobena ozd predvidevati opravljanja in razširitve določenih dejavnosti ah uresničevanja posameznih pravic in potreb delavcev, če v skladu s pridobivanjem prihodka v planih ni predviden tudi dohodek ali druga materialna podlaga, ki zagotavlja uresničitev planiranih ciljev. Zato morajo delavci v tozd o vseh po-9°jih ustvarjanja in razporejanja dohodka odločati hkrati. S tem zagotavljajo, da so vsi nameni in oblike porabe dohodka v skladu z višino ustvarjenega dohodka v planskem obdobju. Vse to Pa zahteva tudi ustrezen pristop k družbenemu planiranju. Sedaj se v organizacijah združenega dela ne moremo več odločati ali bomo v prizadevanju za uspešnejše gospodarjenje plani-rali ukrepe za doseganje čimvečjega dohodka ali ne. Skupaj Srr|o se odločili, da bomo planirali vsi, sočasno in na vseh n|vojih. Le tako bomo uspešno obvladovali čedalje bolj zaplete gospodarske in družbene procese. Torej planirati moramo Zaradi potreb lastne ozd in celotne družbe. Pri tem moramo spoštovati skupno dogovorjene roke in metodologijo. Formalno smo s pripravo srednjeročnih planskih dokumentov v okviru sprejetih rokov, glede vsebine pa močno šepamo. Plavanje še vse preveč pojmujemo kot nalogo, ki nam jo predpisuje zakon, ne pa kot željo po najboljših odločitvah za gospodarjenje. Pri tem bodo morli individualni poslovodni organi kot naJbolj odgovorni načrtovalci v tozd, smeleje in tvorneje po-seči v planiranje. Pri tem bi se morali v kar največji meri posluževati svojih strokovnih služb in strokovnih služb v tozd skupnega pomena im dsss. anes vse preveč skušamo odgovornost prevaliti na planerje 0 katerih pričakujemo, da nam bodo predložili srednjeročni P an, kot npr. kalkulacijo za nek proizvod. To pa mi v skladu z anašmjim družbenim planiranjem. Planiranje je izrazito inter-vsiClPl-inamo in kompleksno delo, pri čemer morajo sodelovati šHi de^avn‘ki planiranja, kajti le tako lahko pridemo do najbolj-rjpuln Usklajenih odločitev, ki nam bodo dajale največji doho-ju ’ Seveda pa je planer tisti, ki pripravlja podatke in uskla-°dločitve ter usmerja samo akcijo planiranja. rečeno, so v večini primerov smernice in elementi precej ^anjkljivi. To je delno opravičljivo, ker nam do izida zakona Planiranju ni bilo povsem jasno, kaj naj ta dva akta po ob-9u in vsebini vsebujeta. Vsekakor se bomo morali najodgo-rnejši za planiranje z zakonom o planiranju dobro spoznati, aJ nam bo potem vsem skupaj mnogo lažje planirati, se usklajevati in dogovarjati. sklajene smernice in elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana predstavljajo temelje plana tozd. 0 je najpomembnejši srednjeročni planski dokument in ga e avci sprejemajo z referendumom. V skladu s tem aktom 01710 Pripravljali srednjeročni plan in samoupravni sporazum temeljih plana DO. Da bomo temu vsaj v osnovi zadostili bomo morali takoj dopolniti smernice tozd tako kot predvideva Zakon o planiranju (Ur. list SRS, št. 1, 14. januar 1980). V koli-or tega ne bomo opravili, nam bodo manjkala osnovna izho-ISca za pripravo srednjeročnega plana, ki naj bi bila vsebo-^ana v temeljih srednjeročnega plana. 0 0 pomemben dokument, ki bo v kar največji meri izražal nj uPne interese vseh tozd v delovni organizaciji je samouprav-j sP°razum o temeljih plana DO. Že dosedanje usklajevanje ' ementov za ta sporazum je pokazalo, da gre za življenjsko omembne interese, ki jih moramo uskladiti tako, da bo vsaka ozd in celotna DO dosegla največji dohodek in vse iz njega zvirajoče ugodnosti za delavce in nadaljnji razvoj DO. 1 o vse r'h jih vs® niso majhne naloge, če pa upoštevamo še roke, v kate-moramo opraviti, zahtevajo od vseh veliko angažiranja, Vse, VSem Pa strpnosti in racionalnega dela. S prizadevanjem ■ ter tudi z aktivnim delovanjem družbenopolitičnih orga-■zacij in vsakega posameznika, bomo tudi tej nalogi kos. Izdaja Živilski kombinat ŽITO Ljubljana 61000 Ljubljana, Šmartinska 154 Odgovorni urednik: Ana Marjanovič Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO Ljubljana Šmartinska 154, tel.: 41-673, int. 32 Tisk: Tiskarna »Jože Moškrič« Ljubljana Organizator obveščanja: Ivan Cimerman Iz zapisnika Informativna služba ŽK Žito Sindikalna konferenca Žita V začetku meseca marca je bila sindikalna konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov DO Žito. Predsednik sindikalne konference osnovnih organizacij zveze sindikatov DO Žito, Zenon Marn, je podal na seji poročilo o dosedanjem delu sindikata. V referatu je poudaril, da bi bilo v bodoče nujno potrebno, da bi sindikat posvetil več pozornosti področju planiranja, izobraževanja, reševanja problema bolniškega staleža (opravičenega in neopravičenega) reševanju problemov družbene prehrane delavcev ter boljšega usmerjanja pri krepitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite. Na sindikalni konferenci so sprejeli referat o bodočih nalogah in programu dela sindikalne konference: usklajevanje družbenega planiranja in sprejemanja srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985, usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, gospodarjenje in gospodarska stabilizacija, uveljavljanje načel delitve po delu in rezultatih dela, delegatski odnosi, stanovanjsko gospodarstvo, izobraževanje in usposabljanje sindikalnih aktivistov, zaposlovanje, življenjski in delovni pogoji, ljudska obramba in družbena samozaščita, organizacijska in kadrovska krepitev organiza- cij in organov zveze sindikatov. Sindikalna konferenca je sprejela poslovnik o organizaciji in delovanju konference osnovnih organizacij zveze sindikatov DO žito. Obenem je bila potrjena in sprejeta razrešnica dosedanjemu vodstvu sindikalne konference delovne organizacije. Izvoljeno je bilo novo vodstvo: za predsednika sindikalne konference: Jakob Zagožen, za namestnika predsednika Ludvik Horvat. V izvršni odbor sindikalne konference so bili izvoljeni: Rudi Cedilnik, Marinka Česen, Ludvik Horvat, Ana Jeršič, Janez Urbas in Anton Zaplata. Rezultati poslovanja delovne organizacije Miča Karpe Kakšni so uspehi našega dela v letu 1979? Če želimo kritično in objektivno podati sliko celotnega poslovanja v naši delovni organizaciji, odgovor na vprašanje, kako smo gospodarili v preteklem letu, ne more biti niti kratek niti enostaven. S stališča kombinata lahko sicer ugotavljamo, da so finančni rezultati zadovoljivi, saj smo presegli planirani celotni prihodek za 5,8% (CP 1979 = 2 190 314 693,00 din), v primerjavi z letom 1978 pa je le-ta poraste I za 17,2%, vendar pa nam podrobna analiza gospodarjenja po posameznih dejavnostih od- Tabela I. kriva številne probleme na področju količinske prodaje, prodajnih cen, nabave surovin, embalaže, propagande, uvoza, ipd.; vsekakor nismo več tista prehrambena industrija, ki bi lahko brez lastnih prizadevanj in družbeno poznane produktivnosti terjala svoj delež akumulacije. Z namenom, da bi si vsak zaposlen ustvaril čim bolj jasno sliko poslovanja v preteklem letu, smo se v sledeči analizi odločili prikazati v grobem vsa glavna področja poslovanja in obenem tudi probleme s katerimi smo se srečevali v letu 1979 in so imeli pomemben vpliv na končni rezultat našega dela. Proizvodnja 1979 V tabeli I. je prikazana proizvodnja količinsko po posameznih tozd in obratih glede na plan 1979 in glede na leto 1978. Kaj ugotavljamo? Več ali manj enake količine iz leta v leto so jasen dokaz, da bodočnost kombinata ni v ponudbi vedno več enakih proizvodov, ampak v ponudbi vedno več dražjih in tehnološko zahtevnejših artiklov. Realizacija fizičnega obsega proizvodnje ter primerjava s planom in letom 1978 po dejavnostih Plan 79 Dosež. 1979 Dosež. 1978 Indeks 79/plan 79 Indeks 79/78 Mlini 65 300 300 69 881 572 71 026 378 106,0 94,4 Mlin Ljubljana 32 520 000 36 715 000 37 233 000 112,9 98,6 Homec 9 120 000 9 571 471 9 600 760 104,9 99,7 Vir 9 405 000 9 594 412 9 922 322 102,0 96,7 Vrhnika 11 000 000 9 805 209 11 038 190 89,1 88,8 Bistra 2 680 000 3 178 266 2 546 386 118,6 124,8 usl. mlini 575 000 1 017214 685 720 176,9 148,3 Pekatete 3 421 000 2 946 703 3 377 721 86,1 87,2 Pekarne 45 979 355 46 788 174 45 278 536 101,8 103,3 Šmartinska 12 122 000 12 403 488 11 581 504 102,3 107,1 Kamnik 2 051 000 1 882 650 1 983 228 91,7 94,9 Kočevje 1 319 000 1 340 057 1 310 872 101,6 102,2 Trbovlje 1 459 000 1 507 976 1 431 461 103,4 105,3 Domžale 534 000 482 776 509 210 90,4 94,8 Lesce 4 700 000 4 775 008 4 877 900 101,6 97,9 Tržič 1 470 000 1 452 122 1 440 566 98,8 100,8 Novo mesto 4 104 055 4 447 275 4 184 468 108,4 106,3 Črnomelj 1 675 000 1 881 829 1 969 638 112,3 95,5 Kranj 4 610 000 4 545 269 4 467 099 98,6 101,7 Krško 3 000 000 3 054 682 2 800 221 101,8 109,1 Vrhnika 2 581 000 2 838 970 2 545 301 109,9 111,5 Bežigrad 6 353 000 6 176 072 6 176 978 97,2 100,0 Konditorstvo 11 762 325 11 255 563 10 945 637 95,7 102,8 Šumi 5 674 000 5 479 339 5 254 706 96,6 104,3 Imperial 2 600 000 2 250 895 2 298 278 86,6 97,9 Gorenjka 1 480 000 1 502 710 1 505 212 101,5 99,8 mehko pecivo 1 550 000 1 479 300 1 634 891 95,4 90,5 zmrz. hrana 436 000 514 458 252 550 118,0 203,7 keksarna 22 325 28 861 129,3 SKUPAJ 126 462 980 130 872 012 130 628 272 103,5 100,2 Končni podatek, da smo v letu Količinsko še vedno največji de- malnega nihanja cene in na 1979 ustvarili skupno 130 872 012 lež predstavlja mlinska industri- splošno pomanjkanja tovrstne kilogramov različnih proizvodov, ja, prav tu pa beležimo največji surovine na svetovnem trgu. Po- v letu 1978 pa skoraj prav toliko, padec glede na leto 1978 — za dobnih težav sedaj ne bo več, medtem ko se je število zapo- 5,6 %, medtem ko je preseg ker se je tozd Blagovni promet slenih povečalo od 2369 na 2390 plana za 6,9 % posledica dela v na sugestijo tozd Mlini in pe- (preračunano na delovne ure) ka- prostih sobotah in nedeljah, saj kovske [industrije odločil za en- že, da fizična produktivnost na vemo, da so kapacitete mlinov kratno nabavo v skupni višini zaposlenega pada iz leta v leto. glede na redni fond delovnega 16 300 ton po enotni nabavni ce- 1977 1978 1979 količina v kg 126 463 261 130 508 312 130 872 0.12 štev. zaposlenih januar 2 255 2 369 2 390 količina/zaposleni 56 081 55 090 54 758 časa omejene. Na splošno smemo trditi, da je bilo leto 1979 eno najtežjih za mlinarstvo, vsekakor pa eno najbolj negotovih poslovnih obdobij. Uveljavljen je bil nov pravilnik (v mesecu juliju) o kvaliteti žit in mlevskih izdelkov, ki je pogojeval meljavo novih tipov mok, uveljavile so se nove cene pšenice in nove cene mok, težkim pogojem nakupa pšenice letnika 1979 pa so botrovale tudi izredno slabe letne razmere. Hektarski donos je v žitorodnem področju Vojvodine, ki je naš glavni dobavitelj pšenice, znašal komaj 4 tone (v letu 1977 — 6,4 tone). V času žetve je nastopila prava tropska vročina, ki jo pšenica zaradi pomanjkanja vlage težko prenaša, pšenična zrna so bila prekmalu dozorena in drobna, saj je prav v fazi polnjenja zrn manjkalo vlage. V nasprotju s slabo kvaliteto so cene pšenici zelo poskočile, bile so v povprečju za 0,25 din večje od uradno garantiranih cen (odvisno od kakovostne skupine pšenice), ki so znašale od 4,00 do 4,40 din/kg. Velik padec proizvodnje pa beležimo predvsem pri koruzi, saj je mlin Vrhnika realiziral svoj plan le v višini 89,1 %, kar je posledica nenor- ni — 4,43 din (povprečna cena lani je bila 5,55 din/kg). V pekarstvu je bil količinski plan presežen za 1,8%, nasproti letu 1978 pa za 3,3%. Najbolj uspešni sta bili pekami Vrhnika in Krško. Vzpodbudna je predvsem ugotovitev, da je izboljšana struktura izpeke v korist ostalih vrst kruha in peciva, katerih cene zagotavljajo znatno večjo aku-mulativnost kot cene osnovnih vrst kruha. Porast proizvodnje v konditor-stvu je znašal nasproti letu 1978 2,8%, medtem, ko je bil plan realiziran 95,7 %. Vzrokov je več. Tozd Imperial količinskega plana proizvodnje ni dosegel, predvsem zaradi izpada uvedbe novih proizvodov kot posledica kasni tv e uvoza strojne opreme. To je bil tudi eden glavnih vzrokov, da plan izvoza ni bil realiziran več kot 87,6%. Tozd šumi je svoj količinski plan realiziral 96,6 %. Največja odstopanja od plana beležimo pri desertnem oddelku, medtem ko se je proizvodnja kanditnega oddelka gibala v zastavljenih okvirih — indeks znaša 99,6%. Močan padec proizvodnje za 10 odstotkov nasproti letu 1978 — beleži tozd Triglav pri pecivu. Deloma je ta padec v proizvodnji posledica izpada prodaje v Črni gori, kar je spričo manjšega števila turistov in tudi domačega prebivalstva na obalnem področju zaradi potresa razumljivo. Uspešno je zaključila poslovno leto tudi tozd Gorenjka, saj je kljub številnim problemom na področju nabave surovin (mleko v prahu) uspela prekoračiti svoj količinski plan za 1,5%. Vsekakor se je obrestovalo prizadevanje pri uvedbi nove embalaže in novih artiklov pri tablicah. Največji porast glede na leto 1978 beležimo prav gotovo pri zmrznjeni hrani, indeks 79/78 znaša kar 203,7 %, plan 1979 pa je bil presežen za 18,0%. V naslednjih letih takega porasta sicer ne moremo pričakovati, vendar pa sedanje številke dokazujejo pravilno proizvodno usmeritev tozd Pekarne Ljubljana. Najnižji Indeks doseganja plana 1979 in tudi glede na rezultate v letu 1978, beležimo tokrat pri tozd Pekatete. Res je, da je nekoličinski plan postavljen zelo smelo, pričakovali smo celo prav tiste — v višini 400 ton, vendar do realizacije zaradi previsokih cen ni prišlo. Eden od glavnih vzrokov nedoseganja plana so tudi številni izpadi in okvare, kajti oprema je že iztrošena, popravila pa so več ali manj vezana na drag uvoz rezervnih delov. Med letom se je precej ustavila tudi prodaja, verjetno kot posledica nesigurnosti, ki smo jo vnesli na tržišče s svojimi odločitvami o prenehanju tovrstne proizvodnje v celoti. Ne smemo pa zanemariti problema cen, ki prav pri testeninah še do danes ni rešen in je tudi eden od vzrokov, da je tozd Pekatete zaključila poslovno leto z izgubo v višini 4 433 737,75 din. Pri iskanju odgovora na vprašanje, ali je prav s stališča gospodarstva kot celote, da podpiramo tudi proizvodnjo, ki ustvarja izgubo, ali ne, verjetno ne bi smeli biti preveč sentimentalni, kajti tovrstna sentimentalnost pomeni v našem gospodarskem sistemu enega glavnih činiteljev inflacije. Prodaja 1979 Kot živilska industrija, ki ne more proizvajati preveč na zalogo naletimo pri prodaji praktično na podobne probleme kot pri obravnavanju proizvodnje. Vse preveč živimo od cen, količinski podatki pa so v upadanju, kar je razvidno iz tabel II, III in IV. Tabela II Prikaz dosežene povprečne cene po posameznih vrstah blaga v letih 1979 in 1978 Vrsta blaga Prodano v tonah Vrednost Povprečna cena 1979 1978 Indeks 1979/78 Mlinarstvo 57 093 334 252 920 5 854 4 370 1 339 Testenine 2 948 49 811 950 16 897 15 186 1 113 Pekarstvo 44 610 446 326 350 10 005 8 156 1 227 Triglav pecivo 1 444 89 115 700 61 714 47 729 1 293 Bonboni 5 329 217 406 100 40 797 43 373 1 222 Čokolada 1 240 110 004 100 88 173 72 900 1 127 Žveč. gumi 1 930 146 698 120 76 009 77 158 985 Slaščice 238 13 469 400 56 594 48 810 1 159 SKUPAJ 114 832 1 407 084 650 12 253 9 791 1 251 Indeks cen je po dejavnostih zelo različen, dejstvo pa je, da nam pri povečanju cen kot proizvajalcem ostaja zelo malo, saj je v povečanju naših cen zakrit delež, ki gre dobavitelju surovin (npr. pri mlinarstvu) niti ni razvidno, kako smo uspeli povečati cene na račun večjih stroškov v proizvodnem procesu (pri električni energiji, transportu, gorivu, embalaži itd.). Ne smemo mimo dejstva, da so se pogoji za dosego spremembe cene v preteklem letu zelo zaostrili. V začetku leta 1979 smo z večino artiklov v konditorstvu cen6 lahko še svobodno formirali-sredi leta pa je prišlo do zarnrZ' nitve obstoječih cen. Pričele s 6 se pojavljati izredne težave, p°' sebno tam, kjer nismo imeli večjih zalog surovin in kjer so bil6 cene zaradi obstoječe konkurence že takrat na robu rentabh' nosti. Postopek za sprememb6 obstoječih cen in postopek z6 odobritev cen novim proizvodom pa je namenoma tako komplici' ran in dolgotrajen, da običajn6 prijavljena cena ni več renta-bilna. Tabela III Pregled prodaje po grupah v letih 1978 in 1979 — v tonah 1978 ton Indeks 1978/77 1979 ton Indek5 79/78 Grupa proizvodov 109 403 106,3 106 095 96,9 Izdel. iz moke — 102,5 — mlev. ind. 8 293 109,3 8 499 Izdelki — sladkorni 302 97,7 239 79,1 Ostali 117 998 107,1 114 833 g7,3 Kakšni so uspehi našega dela v letu 1979? Tabela IV Prikaz gibanja prodaje v letu 1978 in letu 1979 ton 79/78 ton 78/79 Pšenična moka 22 209 112,3 20 364 94,5 ?st. ml. izdelki 3 351 108,4 3 460 93,4 Žita 7 278 113,4 4 683 64,3 Otrobi 11 362 99,6 8 696 36,5 Krmila 16 288 104,9 18 356 112,7 Ostalo 1 234 166,5 1 134 91,9 1- Mlinarstvo sk. 61 921 108,5 57 093 92,2 2- Testenine 3 304 104,0 2 948 89,2 8- Pekarstvo 42 571 105,0 44 610 104,8 4- Pecivo Triglav 1 606 103,9 1 444 89,9 Bonboni 5 259 112,4 5 329 101,3 8- Žveč. guma 1 248 106,4 1 240 99,4 a žveč. guma 1 786 103,0 1 930 198,1 ' 8°erhing. izdel. 215 86,9 1 0,1 ijSlaščič. izdel. 87 140,3 238 274,9 skupaj 117 998 114 833 97,3 ^ 'etu 1979 je naša prodaja pad-la skupno od 117 998 ton na 1,1* 1 2 * 4 5 833 ton ali za 2,7%. Ne so vzroki? Deloma so isti v nedoseganju proizvodnih Planov (pomanjkanje surovin — sladkorni sirup, -mleko v prahu, Nzne embalaže, zakasnitve v do-avi uvozne opreme, itcT.), verjetno pa tudi obnašanje posameznih tozd skupno s tozd Blagovni promet na čelu mi najbolj racionalno. Veliko kritike je bilo 'zrečene med letom zaradi ne-solidne dostave — posebno v °dročne kraje prav tako je Področje prodaje preveč ločeno Področja nabave, kar postav-Ja tozd Blagovni promet (obe-Pa tucH druge tozd), v aoši položaj pred trgovskimi lauanizacijami kot b' se sicer ■ ko Pojavljali skupno. 'n kaj smo investirali v tržišče? e o malo. še vedno smo odvisni Meliki meri od dobre volje last- 1 ov konsignacijskih skladišč, Prvotna zamisel, da bi tozd Bla-Drn-1' pr°met bila edina vez med Uvodnimi tozd in trgom, ostaja es samo zamisel. -. Področju propagande smo sku n° zaostal' za konkurenco, ne Pn° J6 * bilo v tovrstne name-gIedP°rabljenih 8 112 247,70 din, šeniq na bnančme omejitve tro- bol-jšaveenSteV 23 reklamo- iz' letos na tem področju tudi pi , ne smemo pričakovati. S?;’"081 P-s'ovan|a je z strani ban ovirana tudi z naše nje ' Sai nenehno pregovarja-ln dogovarjanje, ali je plani- Tabela V| rana ali je v planu pogodba v končni fazi res potrebna ali ne, onemogoča vsako resno delo in zmanjšuje propagandni efekt, tako smo vselej pozni ali pa skromni ob nepravem času in na nepravem -kraju. Izvoz Tudi na področju izvoza so naši rezultati slabši od leta poprej. Vzrok zato je v zmanjšanem povpraševanju po standardnem možnem artiklu, to je po cigaretah. Predviden začetek proizvodnje novega artikla — dražirne gume — je zaradi težav pri uvozu opreme izostal. Pri tozd Šumi se je izvoz komaj začel in pričakujemo, da bo v letu 1980 dosegel višino proizvodnje ene izmene. Tabela V Pregled izvoza po količini in vrednosti TOZD din kg Imperial 8 459 713,00 261 720,30 Šumi 560 581,00 19 422,70 Skupaj 9 020 294,00 281 143,00 Uvoz Posebno pri nabavi opreme in rezervnih delov postaja uvoz zelo problematičen, saj se naše zahteve ne dajo primerjati z izvoznimi dosežki. Z izvozom smo namreč pokrili samo 9% uvoza. narnenUJe ^'narsk° vrednost uvoza po posameznih tozd ločeno po TOZD porenjka 'mperiai Mlini ola9- pror Reproma- terial 5 248 841 2 739 368 37 251 974 12 547 668 5 401 417 9 144 684 449 082 72 783 034 Rezerv. deli Embalaža Skupaj 2 010 689 104 894 23 775 783 115 434 — — 207 545 — — 48 445 528 631 2 065 584 149 613 — — 42 140 — 2 679 905 133 909 — 2 679 905 37 428 — — 2 745 203 633 525 28 521 272 SKUPAJ 104 683 034 Ce|otni prihodek 1979. Najbolj naravno prikazuje giba- Vll op6 otne9a prihodka tabela skisaj s primerja,nim indek-— 79/78. ^aJ razberemo? Celotni prihodek smo realizirali v skupni višini 2 190 314 693,00 din. S tem zneskom smo presegli letni plan za 5,8%, glede na leto 1978 pa se je povečal celotni prihodek za 17,2%. Porast celotnega prihodka gre de- Tabela VII Delitev celotnega prihodka DO ŽITO Leto 1978 Plan 1979 Realiz. 1979 Indeks 79/plan 79 Indeks 79/78 Celotni prihodek 1 868 441 052 2 070 473 891 2 190 314 693 105,8 117,2 Porabljena sredstva 1 404 084 392 1 521 643 733 1 587 097 561 104,3 113,0 Družbeni proizvod 464 356 660 548 830 158 603 217 132 109,9 129,9 Amortizacija minimalna 30 051 677 30 206 616 36 016 605 119,2 119,8 Dohodek 435 602 513 518 623 542 567 208 447 109,3 130,2 Davki in prispevki 69 285 587 75 146 851 93 891 790 129,4 135,5 Amortizacija posp. 28 037 920 33 760 975 36 048 966 106,7 128,5 Del dohodka za DSSS 32 411 169 36 034 934 36 065 306 100,1 111,3 Čisti dohodek 305 867 835 373 680 782 401 194 377 107,4 131,1 Osebni dohodki 218 857 474 280 976 925 290 442 559 103,4 132,7 Del ČD za stan. grad. 18 658 177 18 890 543 23 174 907 122,6 124,2 Drugi nameni v SP 21 258 402 20 841 358 25 284 641 121,3 118,9 Poslovni sklad 36 796 152 40 531 983 49 652 717 122,5 134,9 Rezervni sklad 10 297 630 12 439 973 12 639 553 111,6 122,7 Akumulacija 75 131 702 86 732 931 98 341 236 113,4 130,9 Povpr. up. posl. sr. 942 489 879 1 252 024 305 132,8 Zaposlenih 2 248 2 306 2 390 103,6 106,3 Kazalci uspešnosti poslovanja 193 773 244 695 237 322 96,9 122,5 Dohodek na zaposlenega 0,46 0,45 97,8 Dohodek na povpr. up. posl. sr. 136 062 162 047 167 869 103,6 123,4 Čisti dohodek na zaposl. % akumul, v dohodku 17,24 16,72 17,33 103,6 100,5 % akumul. v ČD 24,56 23,21 24,51 105,6 99,8 Povpr. up. posl. sred. na zaposlenega 419 257 523 860 124,9 Razpor. sred. za OD zaposl. letno 97 356 121 846 121 524 99,7 124,8 Povprečni mes. neto OD 5 617,67 7 002,64 7 007,88 100,7 124,7 Delež OD v ČD 71,55 75,19 72,39 96,2 101,2 loma na račun povečanja količinske proizvodnje, delne spremembe asortimana proizvodov, tako da smo prodajali akumula-tivnejše proizvode, v manjši meri pa so se povečale tudi cene v žitno predelovalni industriji in v konditorski industriji. Na višino ustvarjenega dohodka je zlasti ugodno vplivala relativno majhna rast materialnih stroškov. Materialni stroški so bili glede na plan višji samo za 4,3 %, glede na leto 1978 pa so porastli za 13%. Iz navedenih razlogov je dohodek porastel glede na plan za 9,3 %, v primerjavi s predhodnim letom pa za 30,2%. Podobne indekse rasti, okoli 30 odstotkov v primerjavi s pred- hodnim letom izkazujejo še davki in prispevki, pospešena amortizacija, čisti dohodek, pa tudi osebni dohodki. Osebni dohodki so bili v -masi višji od planiranih za 3,4%, v primerjavi s predhodnim letom pa za 32,7 %. Razmeroma visok porast je še pri sredstvih namenjenih za poslovni sklad, saj so višja od planiranih za 22,5%, v primerjavi s predhodnim letom pa za 34,9 odstotkov. Sredstva, namenjena za stanovanjski del sklada skupne porabe, so v nekoliko manjšem porastu, zlasti pa še velja za sklad skupne porabe — splošni del. Kot nam je znano, smo morali upoštevati pri formiranju sklada skupne porabe omejitve, ki jih je postavila republiška resolucija za leto 1980 in družbeni dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. Razveseljivo je, da so sredstva za akumulacijo oz. razširjeno reprodukcijo porastla v letu 1979 za 30,9 % in da znašajo skupno 98 341 236,00 din. Ugotoviti pa moramo, da so v pretežnem delu že angažirana za financiranje večje nominalne vrednosti zalog zaradi vplivov inflacije, za plačilo anuitet za investicije in za posojila za nerazvite. Uspešnost poslovanja za leto 1979 je razvidna tudi iz pregleda kazalcev, kot jih prikazuje tabela Vlil. Tabela Vlil Plan 79 Dosež. 1979 Dosež. 1978 Indeks 79/plan 79 Indeks 79/78 Mlini 65 300 300 69 881 572 71 026 378 106,0 94,4 Mlin Ljubljana 32 520 000 36 715 000 37 233 000 112,9 98,6 Mlin Homec 9 120 000 9 571 471 9 600 760 104,9 99,7 Mlin Vir 9 405 000 9 594 412 9 922 322 102,0 96,7 Mlin Vrhnika 11 000 000 9 805 209 11 038 190 89,1 88,8 Mlin Bistra 2 680 000 3 178 266 2 546 386 118,6 124,8 Usi. mlini 575 000 1 017214 685 720 176,9 148,3 Pekatete 3 421 000 2 946 703 3 377 721 86,1 87,2 Pekarne 45 979 355 46 788 174 45 278 536 101,8 103,3 Pekarna Šmartinska 12 122 000 12 403 488 11 581 504 102,3 107,1 Pekarna Kamnik 2 051 000 1 882 650 1 983 228 91,7 94,9 Pekarna Kočevje 1 319 000 1 340 057 1 310 872 101,6 102,2 Pekarna Trbovlje 1 459 000 1 507 976 1 431 461 103,4 105,3 Pekarna Domžale 534 000 482 776 509 210 90,4 94,8 Pekama Lesce 4 700 000 4 775 008 4 877 900 101,6 97,9 Pekarna Tržič 1 470 000 1 452 122 1 440 566 98,8 100,8 Pekama Novo mestc 4 104 055 4 447 275 4 184 468 108,4 106,3 Pekarna Črnomelj 1 675 800 1 881 829 1 969 638 112,3 95,5 Pekarna Kranj 4 610 000 4 545 269 4 467 099 98,6 101,7 Pekama Krško 3 000 000 3 054 682 2 800 221 101,8 109,1 Pekarna Vrhnika 2 581 500 2 838 970 2 545 301 109,9 111,5 Pekarna Bežigrad 6 353 000 6 176 072 6 176 978 97,2 100,0 Konditorstvo 11 762 325 11 255 563 10 945 637 95,7 102,8 Šumi 5 674 000 5 479 339 5 254 706 96,6 104,3 Imperial 2 600 000 2 250 895 2 298 278 86,6 97,9 Gorenjka 1 480 000 1 502 710 1 505 212 101,5 99,8 Nadaljevanje s str. 3 Kakšni so uspehi našega dela v letu Investicijska dejavnost Kakšni so bili naši uspehi na področju investicij nazorno prikazuje tabela IX — realizacija plana investicij za leto 1979. Iz tabele je razvidno, da smo v letu 1979 realizirali samo 37,2% Tabela IX Gorenjka pri tovarni čokolade, tozd Pekarne Ljubljana pri izgradnji pekarne v Kočevju in tozd Imperial Krško pri uvozu opreme za proizvodnjo žvečilne gume. Vzrok je bil predvsem v pomanjkanju sredstev za izvedbo investicij. Primanjkovalo je bančnih sredstev, prav tako pa tudi lastnih, zlasti še z uveljavitvijo novega zakona o posebnih pogojih za investicijske kredite. Vse navedene investicije Silva Buk Bili so člani kolektiva Dolgo časa je minilo, odkar smo zadnjikrat pisali o naših delavcih, ki so odšli v zasluženi pokoj. Pa vendar čas tako hitro beži, da se nam zdi, kot bi bilo pred nedavnim, zato menim, da bi bilo prav, da bi se jih še enkrat spomnili. Odšli so štirje visokokvalificirani peki, dve delavki in direktor, ki so dobro znani našim stanovskim tovarišem v pekarnah Kranj, Kamnik, Gorenjska, Samova ter Šmartinska. Ker so odšli v kratkem časovnem razdobju, smatram, da bo kar prav, če se vsem naenkrat zahvalim za njihovo vztrajanje pri opravljanju odgovornih, včasih kar težaških delih v pekovski stroki. Rudolf Jakelj, rojen dne 5. 8. 1916 v Suhorju nad Prečno pri Novem mestu, se je izučil za peka pri enem od šestih predvojnih pekovskih mojstrov. Prehodil je podobno pot, kot vsak pekovski vajenec takratnega časa. Izredna volja in umska sposobnost ter veselje do poklica, so izoblikovali moža, ki se je z delovno vnemo vsestransko usposobil in pridobil naziv visokokvalificira- 1979? investicij od načrtovanih 100%. Iz tega podatka lahko ugotovimo, da še vedno načrtujemo investicije precej optimistično. Glavna odstopanja od načrtovanih investicij so samo pri investicijah, ki so večje, to je v tozd Mlini pri transportu mok, tozd leta dočakal polno delovno dobo in odšel v zaslužen pokoj. Ivan Ravnikar, rojen 30. 5. 1921 v Dolenji vasi pri Mirni peči. Nekaj razredov takratne gimnazije se je uka željnemu mladeniču obrestovalo, da se je vedno znal pravilno odločati za vsestransko koristno in uspešno delo s čutom odgovornosti. Vojna vihra ga je potegnila v NOV. V pekarni Novo mesto je delal od 21. novembra 1951 pa vse do redne upokojitve dne 1. 3. 1978. Odlikovanja, ki jih je prejel, kot so: medalja za hrabrost, zasluge za narod, red dela III. stopnje in red republike z bronastim vencem, dokazujejo, da je bil vzor vsem sodelavcem. Posebno se je zavedal, da kot član Zveze Komunistov (od 12. 2. 1946) nosi odgovorno nalogo pri pravilni vzgoji mladih kadrov. Anton Vovk, rojen 11. 1. 1917 na Potovrhu pri Novem mestu se je pekovskega poklica izučil pri svojem stricu Stanetu Vovku, kateri je bil, mimogrede povedano, prvi upravnik novoustanovljene mestne pekarne v Novem mestu po končani drugi svetovni vojni. Tone, kot ga vsi kličejo, je prišel v pekarno 15. 11. 1951. leta in bil vse do 31. 12. 1973 vesten delavcev do invalidske upokojitve. Starejši delavci se še spominjajo, kako je iz delavnice odmevalo njegovo petje, ko je pripravljal testo za peko in vso moko presejal na roko skozi sito, ker takrat še ni bilo sejalnih strojev v obratu. Pepca Gačnik-Blatnik, rojena 9. 6. 1935 v Novem mestu. Imenovana je od 24. 1. 1966 pa vse do 29. 3. 1979, ko jo je zaradi trdovratne bolezni, komisija invalidsko upokojila, pridno čistila prostore. Njena vestnost se je kazala v točnosti prihoda na delo, kljub precejšnji oddaljenosti delovnega mesta od doma, kjer ni prometnih zvez in le slaba gozdna cesta. Tudi cvetja in zelenja ni manjkalo v stavbi, ko je bila ona še na delu. Škoda, da ji je bolezen preprečila nadaljevati z delom, katero ji ni bilo nikoli v breme, da ne bi bila vedra in nasmejana pripravljena s sodelavci reševati delovne probleme v pozitivnem smislu. Malka Klobčar, rojena 16. 4. 1923 na Boričevem pri Novem mestu je bila sprejeta dne 22. 12. 1958 kot delavka v obratu keksarna. Tu je z marljivostjo in sposobnostjo sodelovala pri izboru in recepturi izdelkov. Kmalu je prevzela vodenje tega obrata. Od izdelkov so posebno zasloveli krofi, katerim je prav ona posvetila posebno skrb. Dne 7. 5. 1979 se je redno upokojila. Ernest Peklar, rojen 30. 12. 1919 v Hrastniku, je po sklepu občine Novo mesto prevzel odgovornost vodenja pekarne v času, ko se je začela gradnja avto-ceste Ljubljana—Zagreb. Bil je v podjetju od 1.5. 1958 pa do 31. 12. 1979, ko je po dopolnitvi 60 let odšel v pokoj. V dvajsetih letih njegovega uspešnega vodenja se je podjetje razvilo v močno industrijsko podjetje z lastnim avto-parkom. Sposobnost trgovskega poslovodje se je pokazala, ko je razširjal teren tržišča, odpiral nove prodajalne kruha in s trgovcu lastno vnemo vodil slaščičarno. Včasih so besede premalo, da bi z njimi obarvali čustva, ki nas prevevajo, zato naj zaključim s skromnimi besedami: Prisrčen pozdrav in hvala za vse! Realizacija plana investicij za leto 1979 Plan 1979 Realizacija Indeks DSSS — 1 042 600 — Mlini 107 140 700 29 318 917 27,3 Šumi 51 358 066 40 989 340 79,8 Pekarna Dolenjska 4 241 000 1 850 532 43,6 Pekarna Vrhnika 3 963 000 2 528 359 63,8 Blagovni promet 2 779 000 59 384 2,1 Pekatete 1 870 000 92 530 4,9 Tehnični obrati 1 223 000 1 397 202 114,2 Pekarna Bežigrad 20 076 000 348 865 65,6 Triglav 3 159 000 13 169 240 22,2 Pekarna Kranj 41 611 000 701 916 4,8 Maloprodaja 8 175 000 2 017 772 3,8 Pekarna Krško 33 991 000 315 736 89,6 Imperial Krško 37 737 000 30 456 266 18,3 Pekarna Ljubljana 63 154 000 6 904 744 17,1 Razvoj-inženiring 757 000 10 808 651 37,2 SKUPAJ leto 1979 381 234 766 142 002 054 48,4 V pozdrav veteranom so sedaj že v teku ali tik pred pričetkom izgradnje, razen izgradnja tovarne čokolade v Lescah, katera pa bo izvedena predvidoma v letu 1981. Večje investicije, ki so bile dokončane v letu 1979 pa so silos na Viru pri Domžalah, karamelna in bonbonska linija v tozd šumi, nova pekarna v Brežicah, nova linija za peko kruha v tozd Triglav ter linija za zmrznjeno testo v tozd Pekarne Ljubljana. našega nega peka. Takoj po končani vojni se je vključil v delo takrat ustanovljene mestne pekarne v Novem mestu, se vsestransko usposobil in pridobil naziv visokokvalificiranega peka. Takoj po končani vojni se je vključil v delo takrat ustanovljene mestne pekarne v Novem mestu in bil od 16. 11. 1949 pa vse do redne upokojitve dne 10. 4. 1977 izredno vesten član kolektiva. Adolf Mavrovič, rojen 1. 2. 1909 v Novem mestu. Ko se je odločil za poklic, mu življenje pekovskega vajenca ni bilo lahko, saj je moral ročno opravljati večino del v pekarni in še marsikaj, kar je pač zahteval gospodar, saj takrat delavec ni bil tako zaščiten kot je danes v naši samoupravni družbi. S krajšimi časovnimi prekinitvami je ostal zvest svojemu pekovskemu poklicu. Ko je dne 1.1. 1956 sklenil delovno razmerje, se je v sklopu pekarne ustanovil še oddelek »keksarna«, ki ga je vodil nekaj časa. Zdrav duh v zdravem telesu — to se je poznalo nekdanjemu orodnemu telovadcu pri Sokolu, saj ga je njegovo športno kolo zvesto spremljalo pri premagovanju daljših razdalj. Tako je 30. 6. 1971 Pa še to! Pred nami so prvomajski prazniki. Kmalu za njimi bo mesec junij ... In že bo napočil čas letnih dopustov in za večino predvsem morja. Kje in kako boste letovali v počitniških domovih Živilskega kombinata žito, se za vse potrebne informacije obrnite na našo službo za družbeni standard. (Telefon: 41 673, interna 55, Žito, Šmartinska 154, Ljubljana.) Plaža počitniškega doma v Dramlju. Sezona letovanja se prične 20. junija 1980 Počitniški dom »Zatišje« v Bašaniji, ki si ga Žito deli s Tikijem, Elmo in Zmajem Iz zapisnika Informativna služba ŽK ŽITO Nove cene Na 19. seji komisije za družbeni standard, ki je bila 4. marca 1980, je bil sprejet predlog cen in normativov za posamezne obroke v počitniških domovih Živilskega kombinata Žito Ljubljana. Predlog cen je izdelan na osnovi kalkulacije nabavnih cen surovin za 1-dnevni obrok. Po sprejetih normativih znaša kalorična vrednost celodnevnega obroka 4040 kalorij. Komisija za družbeni standard je sprejela predlog, da naj bi bila ekonomska cena letovanja na dan v počitniških domovih Žita 230 din. Na predlog komisije za družbeni standard je konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov DO Žito, ki je bila 5. 3. 1980 potrdila naslednji cenik penzionskih in drugih storitev počitniških domov ŽK Žito Ljubljana za leto 1980. Cenik je potrdil tudi delavski svet DO. I. Penzion Delavci in upokojenci ŽK Žito 140 din; Nezaposleni družinski član 140 din; Zaposlen družinski član 170 din; letovanja Otroci od 2 do 7 let starosti 70 din; Tuji gostje — odrasli 230 din; Tuji gostje — otroci od 2 do 7 let 115 din. (Za družinskega člana se smatrajo zakonec in otroci.) II. Obroki Obroki Odrasli Otroci Zajtrk 25 din 20 din Kosilo 75 din 50 din Večerja 60 din 40 din lil. Prenočišče Delavci in upokojenci ŽK Žito Ljubljana 50 din Tuji gostje 80 din V počitniškem domu »Milan Selan« v Dramlju se bo letošnja sezona pričela 20. junija in končala 11. septembra 1980. Vsaka prva izmena bo letovala po 10 dni, vsaka druga izmena po 11 dni. V počitniškem domu Ukanc v Bohinju in v počitniškem domu Pokljuka so izmene 7-dnevne in sicer vsak ponedeljek. Posamezna izmena se začne s kosilom in konča z zajtrkom. Žito na sejmu Alpe-Adria V času od 24. 3. do 30. 3. 1980 je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 19. mednarodni sejem Alpe-Adria. Med domačimi in tujimi razstavljalci je razstavljal tudi Živilski kombinat žito Ljubljana, ki je na tem tradicionalnem sejmu imel svoj samostojni razstavni prostor. V Žitovem razstavnem programu so s svojimi novimi proizvodi ter z že uveljavljenimi proizvodi, razstavljale naslednje naše temeljne organizacije: Sumi (novi proizvod fru-fru bonbon), Gorenjka, Imperial, Triglav, Mlini, Pekarne Ljubljana (v njenem okviru obrat Pekatete), Pekarna in slaščičarna Dolenjska (v njenem okviru delovna enota Črnomelj). Ana Marjanovič Reševanje stanovanjskih vprašanj Bernard čibej novem udeležbo Prj ma fZpostavlianiu novega sist sredZanCiranja in zagotavljan nio °ifV Za stan°vanjsko izgrai v '2haiamo iz načela, da moi 0 sam, v skladu s svojin srpHn°Stmi' PrisPevati iastr nov StVa Za reš'tev svojega st naVojskega vprašanja ne gled rab °' ^'J^^obi pravico do upi be 6 družbenega stanovanja a V tostan°vanja v zasebni lasi Dr "P1 j® globok smisel celotn vah° ,azbe odnosov na stam DaaJskem področju. Va° ?0r°ono stanovanjsko varči tem b° dobilo ustrezno težo 2 - ' da bodo delavci v toz dn?6|' dolgoročno načrtovati z skih°JeVanje sv°iih stanovan i7 Potreb. Plani stanovanjsk dnr,8 nje *30c*° z dolgoročnin ogovori o stanovanjskem va re anjU in kreditiranju dobi nač n° ,materialno osnovo. Na 1 dpi=n , ° namensko varčevanj ejensko postalo sestavni d, ski^pot ^nanc'ranja stanovan z lastno V naši delovni organizaciji (v mislih imamo tozd, ki združujejo stanovanjska sredstva na ravni delovne organizacije) smo kriterij za lastno udeležbo vgradili v predlog novega samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in reševanju stanovanjskih vprašanj, ki ga je na svoji 9. seji potrdil delavski svet delovne organizacije. O sporazumu se bodo delavci odločali na referendumu, ki ga bo predvidoma v drugi polovici tega meseca razpisal delavski svet DO. Pri sklenitvi sporazuma sodeluje tudi sindikat, ki je sopodpisnik sporazuma. V 54. členu prej citiranega sporazuma piše: »lastna udeležba prosilca predstavlja njegov privarčevani denar in na osnovi varčevanja pridobljeno bančno posojilo. Prosilec, ki želi pridobiti pravico na družbenem stanovanju, mora predložiti dokazilo, da namensko Nadaljevanje na str. 6 Pod črto Stanislav Pohleven Komu kostanj komu žerjavico?! Pošiljanje drugih po kostanj v žerjavico je bila od nekdaj navada velike politike, raznih premetencev, marsikdaj pa tudi strahopetcev, ki radi veliko govorijo, pa ne direktno, temveč za vogali... Ne mislimo, da gremo s tem zapisom po kostanj v žerjavico, niti ne mislimo, da smo prvi. O zadevi se še dolgo govori. In zakaj nismo po dogodku takoj opozorili nanj? Iz določenih razlogov smo čakali. Čakali na seje samoupravnih organov tako v tozdih kot na nivoju delovne organizacije. Čakali smo na eventualno reakcijo komisije za samoupravno delavsko kontrolo, čakali smo tudi na sejo konference osnovnih organizacij zveze sindikatov DO Žito Ljubljana... Začuda nič. Dočakali smo le odločitev, da sami spregovorimo o zadevi. Gre za udeležbo na mednarodnem konditorskem sejmu ISM v Kolnu, ki je bil konec meseca januarja letos. Pravzaprav ne gre za udeležbo, temveč za »romanje« na sejem. Tega sejma se je namreč udeležilo 28 predstavnikov Živilskega kombinata žito Ljubljana. V oceno, koliko naših predstavnikov se je upravičeno udeležilo tega sejma, se ne spuščamo. Mislimo pa, da je številka občutno previsoka! Toda to ni namen našega razmišljanja. Bolj nas zanima kdo taka potovanja odobrava in kdo jih koordinira? Kakšne rezultate bo Žito dobilo v zameno za izdanih 12 000 DM ali še več dnevnic in zakaj imamo centralni delavski svet in njegove organe, npr. samoupravno delavsko kontrolo, če se nič ne zgodi, če nihče ne reagira na take očitno neracionalne pojave. Res je, da je bila problematika živilskih sejmov v tujini na dnevnem redu enega od posvetov direktorjev. Na posvetu je bil natančno razložen karakter in pomen posameznih sejmov (sicer za nekatere brez potrebe, saj so bili že nekolikokrat na njih) ter nakazane strokovne in poslovne pridobitve obiska. Posvet je bil v času, ko smo v naši družbi najbolj zagreto razpravljali o merah stabilizacije, v ušesih pa nam je še zvenela kritika, ki jo je doživelo zdravstvo, ko je bilo na svetovnem zdravniškem kongresu v Tokiu več kot pol udeležencev iz Jugoslavije. Res je tudi, da je bilo na posvetu v stilu »pianissi-mo« omenjeno, da naj se tozdi pri odločitvah o obiskih teh sejmov obnašajo racionalno. Glede na udeležbo v Kolnu kaže, da je večina padla že na prvem izpitu. In vsem je tudi jasno, da si nekdo v daljnji zgodovini s svojim medlim umivanjem rok le-teh ni umil niti pred seboj, niti pred zgodovino. V času, ko so se predstavniki že zdavnaj vrnili s sejma, je konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov podajala obračun svojega dveletnega dela. Ugotovljeno je bilo, da bera ni zelo velika. Pa vendar, čeprav čisto na koncu, bi le lahko nekaj rekli, če že ne dosedanje vodstvo, pa novo. Še posebno z ozirom, da je bil na konferenci sprejet tudi poslovnik o organizaciji in delovanju konference med katerim je v 2. členu rečeno, da osnovne organizacije usklajujejo stališča o vprašanjih, ki so v interesu vseh delavcev v delovni organizaciji, da o programskih izhodiščih sindikatov, kjer je vrsta določb na podlagi katerih bi morali delavci preko svoje organizacije organizirano ukrepati proti takim dogajanjem niti ne govorimo. To »romanje« je samo v dnevnicah stalo več kot polovica vsote potrebne za adaptacijo sejne dvorane ŽK Žito Ljubljana, ki jo je lani delavski svet DO zavrnil (zaradi pomanjkanja sredstev?), čeprav je inventar v tej dvorani že tako star, da se bo nekega dne cel delavski svet »podrl«. Sedaj se namreč podirajo posamezni stoli in mize pod težo delegatov zaradi starosti in iztrošenosti. Posebno poglavje je tudi (ne)-ravnanje samoupravne delavske kontrole. Polletno poročilo o njenem delovanju, ki ga je komisija predložila delavskemu svetu, je tako načelno in optimistično, da mu že kar ne verjameš, četrti del zakona o združenem delu posveča samoupravni delavski kontroli celo poglavje in članom komisij ravno zato, da bi bili v svoji funkciji efektni, nepristranski, pogumni in načelni, zagotavlja tudi potrebno zaščito v zvezi z njihovimi odločitvami. Vendar komisija v vsem tem dolgem času ni napravila nič. Kar vidimo že njeno prihodnje polletno poročilo delavskemu svetu. »Malo mešano« iz enakomernih delov načelnosti, samokritike (pepela), laka in svetlih perspektiv, predvsem pa zadovoljstva, da se v Žitu ne dogaja nič problematičnega. Taka so žal dejstva! Toda to ne odvezuje odgovorno poslovodno strukturo in strokovne službe, da ne bi stvari popravljale, oziroma preprečevale, da se ne ponavljajo. Menimo, in tako je pokazala že marsikje drugje tudi praksa, da o takih zadevah kot je opisana in še o marsikaterih drugih, ne morejo razpravljati (beri formalno potrjevati) samo delavski sveti tozdov. Nivoje dogovorov in sklepov je potrebno prenesti še drugam in predvsem zagotoviti, da se bodo spoštovali. Zaradi tega mora posvet direktorjev, ki je sedaj v bistvu neučinkovita metoda dela, v najkrajšem času postati zametek bodočega kolegijskega poslovodnega organa, kjer bodo lahko tudi drugače razdeljene pristojnosti in predvsem strokovne odgovornosti. Seveda bodo morale najpomembnejše odločitve preiti še skozi postopek samoupravnega odločanja oziroma potrditve delavskih svetov tozd in delovne organizacije. Take metode in poslovni prijemi bodo omogočali tudi več planiranja in koordiniranosti, ki jo dosedaj tudi nimamo v izobilju. Kljub morda rahlo meglenemu in nedodelanemu pogledu ali viziji bližnje Žitove prihodnosti, pa žal ne moremo mimo, da ne bi spet spomnili na Šilce grenčice, ki se izraža v tem, da vse tiste, ki so zato izvoljeni, imenovani, določeni in kaj vem še vse, na njihove dolžnosti, ki jih niso izvršili, po nekaj mesecih opozarja majhen, po mnenju nekaterih nepomemben in predrag — interni časopis. Dopisujte in sodelujte z nami pri urejanju našega Glasnika! Strelci — strelke Vse, ki se zanimate za strelski šport vabimo na strelske treninge, ki jih imamo vsak torek in petek od 17.—18. ure na strelišču strelske družine »Bine Grajzer« v Vevčah. Strelišče je moderno, avtomatsko, v posebni zgradbi poleg nogometnega igrišča Slavije, nedaleč od mostu čez Ljubljanico v Vevčah. Najboljši boste zastopali Živilski kombinat Žito Ljubljana na letnih živilskih igrah. Pridružite se nam! Nadaljevanje s str. 5 Po novem z lastno udeležbo varčuje ali že ima privarčevani denar.« Na osnovi lastne udeležbe bomo še hitreje reševali stanovanjsko problematiko naših delavcev. Pred nami pa je precejšnja odgovornost, da bo omenjeni sporazum sprejet. Menimo, da težav ne bi smelo biti, saj je že dejstvo, da bi po novem prišli prosilci veliko prej do stanovanja kot sicer, zadosten razlog, da bomo na referendumu glasovali za sporazum. Sicer smo se v tozd, ki združujejo sredstva za reševanje stanovanjskih potreb na ravni delovne organizacije, v preteklem letu dokaj uspešno kosali s stanovanjsko problematiko. Pozitivno je bilo rešenih prek 60 od 84 vloženih prošenj za stanovanjsko posojilo. Z namenom, da se izdela celovit program reševanja stanovanjskih potreb delavcev, so bile evidentirane potrebe po družbenih stanovanjih in na tej osnovi izdelana prednostna lista, ki vključuje 27 prosilcev za družbeno najemna stanovanja. Za realizacijo programa — prednostne liste prosilcev za družbena stanovanja je bila izvršena rezervacija stanovanj za potrebe v letu 1980 in 1981. Predvidoma bo v tem letu prejelo ključe novih stanovanj prvih devet delavcev, ki bodo morali pred vselitvijo plačati lastno udeležbo. V tej zvezi je komisija za družbeni standard na svoji zadnji seji sprejela sklep, da pričakovale! družbenih stanovanj predložijo ustrezna potrdila o dohodku, na osnovi česar se jih obvesti o višini odstotka lastne udeležbe. Razstava v Šumiju Ivan Cimerman Pridne roke delavk so med nami Delavke temeljne organizacije Šumija so se ob Dnevu žena predstavile svojemu kolektivu z razstavo ročnih del. Razstava je bila v prostorih sejne sobe Šumija. Razstavljeni izdelki so bili zelo domiselno, izvirno ter samoniklo izdelani, da so bili obiskovalci razstave prijetno presenečeni. S to razstavo je bila zajeta še ena plat ženskosti, ki vnaša v vsak dom toplino in domačnost, ki je ne morejo dati marsikateri industrijski umetniški izdelki. Da je prišlo do razstave, je to pot dala pobudo mladina tozd Šumija. Kako in zakaj so se odločili za to razstavo, nam je povedala predsednica mladine v Šumiju, Majda Mazi: »Razstavo smo pripravili kar na hitro, zato v njej ni nekaterih izdelkov, ki bi lahko razstavo še bolj poživili. Ta razstava je skromno darilo sindikata ob Dnevu žena. Tako mladi poskušamo vnašati razgibanost in obenem dodajati svoj prispevek k stabilizaciji. Lahko povem tudi to, da v prostem času lepimo Leto 1980 — leto volitev < t Joža Kavčič 1 Volitve v organe upravljanja in druge organe Leto 1980 je v naši delovni organizaciji volilno leto, kajti v mesecih marcu in aprilu potečejo mandati delegatom v organih upravljanja, članom organov samoupravne delavske kontrole in članom disciplinskih komisij v večini temeljnih organizacij. Delavci nekaterih temeljnih organizacij in dsss smo svojo volilno dolžnost že opravili, v drugih temeljnih organizacijah pa ravno v tem času osnovne organizacije sindikata sklicujejo kandidacijske konference, na katerih bodo delovni ljudje z glasovanjem evidentirali predlagane delavce kot možne kandidate za delegate oz. člane posameznega organa, ter jim na ta način izkazali zaupanje, da jih kot njihovi predstavniki zastopajo v sami temeljni organizaciji kot tudi na nivoju delovne organizacije. Kljub ugotovitvi, da so volitve deloma že izvedene, pa bi vseeno opozorila na nekatere določbe zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela (Ur. I. SRS, št. 23/77), ki podrobneje določa postopek volitev, pomen in vlogo osnovne organizacije sindikata ter določa volilne organe in njihove zadolžitve. Postopek volitev se začne s tem, da delavski svet s sklepom razpiše volitve, v sklepu pa določi dan glasovanja, datum od katerega začno teči roki za izvršitev posameznih volilnih opravil, imenuje volilno komisijo in komisijo za sestavo volilnega imenika. Sklep delavskega sveta o razpi- plastične tulce za lizike, ki gredo v izvoz. Poskušamo oživiti delo mladine na kulturnem polju. Nekaj abonmajev imamo za Mestno gledališče in Dramo; lani smo imeli rekreacijsko plavanje v Kopališču Tivoli, čutimo potrebo po povezavi vseh mladincev v Žitu. V zvezku vtisov pa so obiskovalci napisali svoje vtise: Razstava ročnega dela je vredna vse pohvale. Takšnih razstav si želimo več, kakor tudi večjega števila udeležencev. S to razstavo ste prikazali novo, umetniško plat tozda, ki je lepa in bogata. Vidimo, da so tudi med nami ženske z veliko samoinicia-tive in preciznosti ter domiselnosti. Hvala lepa za prijetne trenutke ob ogledu, želimo, da ne bi bila zadnja. D. P. Razstava mi je zelo všeč. Izdelki so lepi in izredno skrbno prikazani. Podobnih razstav si želim še več. M. č. Razstava me je prijetno presenetila. Razstavljena dela tudi dokazujejo visoko kvaliteto njenih izvajalcev, ki so na žalost neimenovani. Želim, da bi bila ta razstava tudi vzpodbuda za ostale delavke in delavce našega tozda. Lahko bi postala tradicionalna. J. ž. su volitev, pa je tudi zelena luč za aktiviranje osnovne organizacije sindikata, ki ima po citiranem zakonu o volitvah in po pravilih o organiziranosti in delovanju OOZS nalogo, da vodi kandidacijske in predkandidacijske postopke za volitve. Poglavitna naloga sindikata je, da skliče kandidacijske konference po posameznih delih delovnega procesa, ter na podlagi zapisnikov kandidacijskih konferenc sestavi enotno kandidatno listo. Hkrati pa je lahko IO sindikata tisti organ, ki s svojimi pobudami in predlogi prispeva k temu, da kandidatna lista, kot rezultat celotnega dela sindikata in kandidacijskih konferenc po svoji sestavi zadosti zakonskim zahtevam, da pa je hkrati prirejena sami organizaciji tudi v primerih, ko je zakon morda nedorečen, interni samoupravni splošni akti pa ne vsebujejo konkretnih določb. Tako je na primer kandidacijska konferenca na pobudo IO sindikata prekinila z dosedanjo prakso, da se v delavski svet dsss voli iz posameznih sektorjev po 4 delegate in 3 delegate iz službe za kontrolo kvalitete. Delavci so na kandidacijski konferenci sprejeli sklep, da se številčno razmerje spremeni, ter se tako upoštevajo določbe zakona o združenem delu, po katerih naj bo število delegatov v delavskem svetu iz posameznega sektorja sorazmerno številu zaposlenih delavcev v sektorju. V predlogu za izvolitev posameznih delavcev, ki ga je sindikat posredoval kandidacijski konferenci, pa je predvsem izhajal iz stališča, da naj se vključujejo v I posamezne organe predvsem ti- c sti delavci, ki v njih doslej še r niso sodelovali. Delo sindikata v volilnem postopku se v primeru, da je kandidatna lista spoznana za zakonito, zaključi s predložitvijo kandidatne liste volilni komisiji-Glavna dolžnost volilne komisije je da preizkusi kandidatno listo, ter le-to, ko ugotovi, da je zakonita, razglasi. Volilna komisija tudi imenuje volilne odbore, določi volišča, preskrbi volilni material in ga izroči volilnim od- borom, katerim daje po potrebi tudi inštrukcije. Po opravljenih volitvah pa volilna komisija ugotovi rezultate volitev in jih objavi ter posreduje poročilo o volitvah delavskemu svetu. Omenila bi še delo dveh organov, ki sodelujeta v volilnem postopku; to sta komisija za sestavo volilnega imenika, ki po razpisu volitev izdela in razgrne volilni imenik ter sprejema morebitne zahteve za popravo volil' nega imenika in volilni odbor, katerega delo je predvsem vezano na delo na sam dan glasovanja. (Podrobnejše informacije o volilnem postopku je pravna služba posredovala tozdom dne 14. 3. 1980.) Ob zaključku bi želela še enkrat poudariti izredno pomembne funkcijo osnovne organizacije zveze sindikatov, predvsem Pa izvršnega odbora, ki mora s svojim strokovnim delom zagotoviti čim uspešnejše in v skladu z zakonom izvedene volitve, pr' čemer pa seveda ne smemo pre' zreti pomena ostalih družbenopolitičnih organizacij pri izvedb' volilnega postopka. — Medtem ko si bil na dopustu, smo te izvolili v tri komisije... Obiskali smo Mlin Bistra Ana Marjanovič Vztrajnost kljubuje zobu časa Nedaleč od gradu Bistra pri Vrhniki se nahaja delovna enota tozd Mlini — luščiInice Bistra, ^ je že od leta 1948 (v času i- druge nacionalizacije) priključe- e na živilskem kombinatu Žito Ljub-Jana. Zgodovina zgradbe, v kateri )- je sedaj mlin oziroma luščilnica v istra, sega v 18. stoletje. )- gradba je bila nekajkrat obnov-l- Jena pa tudi nekaj lastnikov je i- 2amenjala predno je postala Ži-e °Va- O preteklosti zgradbe in i, njenih nekdanjih lastnikih nima- mo namena pisati, kajti večina 3 'tovega kolektiva pozna mlin 'stro in njegovo okolico, kajti r am je vsakoletni majski piknik 0 Partizanskem golažu. Pred- Vsem nas je zanimalo kako teče Proizvodnja, kaj dela mlin in nje-90v kolektiv. 2a začetek ... smo se prvič dogovarjali s tanetom Reparjem, vodjo obra-a Bistra za srečanje in pogovor, aarr> je kar po telefonu povedal: ” renutno ni ričeta, ni ješprena, n' ornbalaže.« No, ko je po enem mesecu prišlo do našega sreča-nja v Bistri, so se problemi z ernbalažo in ostalim uredili. j~.a 2ačetek nam je Stane Repar, t' Je 26 28 let (obletnico bo le-°s Praznoval) zaposlen v mlinu ^'stra oziroma v Žitu, povedal, aie proizvodni park sedanjega 'na precej zastarel; nekateri °Ji so še iz leta 1941, ampak Vedno delajo. Nekaj opreme smo dodali iz rata, ki je bil nekoč na Res-s Vl cesti v Ljubljani, in tako 2 0 Yea*mr. ODSEK A/OJZ GPAANNc /CPACKA /C/S/Č MAMANJE 0AVZA8N/ 4nea/Jk/ P/ES 4/TEA/SKA PEKA z ZNAMENITI/ti S/A po v/ STAAejs/ kanadsk/ pop/VKAP (PA o/ ) POJAfKO POVE/JE A NAJEJ JEMEC /um/G S/E/men ec/pcfioG SONCA DAN TEMA PO/)Po/i/Yf Hos/C/c STAPogm/ /CO/T/A/o CP.4E fyoč//A PT/CA TV ZAS/OH EVGEN CAP OCP.T, OSNUTEK 4 NT/CH o MESTO VNAO AZ/J/ 08CUTEK PO JE/)/ EPEN OD M/TE/JEV KOP os MAPJAn N/ASTEC T//YA TuPHEP NPE/ASTA TKANINA op/SEJEv oAe /JACKA PEOG/JA J/0/AN/NS4 J'//KANSKA po/P/NA Pojavna NE/T/M/ vod/ Go/IA v fv/ct evpops/ča GOSPODA/, Skupnost OSE/SN/ ZA/NE/C ?€/E2N/S. ZA /c o/rpo-Z/c/JA S/OVENT/cr EA/f/sT VEPE/NICA C AS č PEZ VOJNE NAdMPSK/ SANoVJK/ t/C/ENoJ-STEP znajen/t/ FPANCOSK/ l/OJSKo VODJA STAJ PPAK P/ES N/N O /tOP/C /TNO/OKKJ gpSk/ 7UHAK 0D//CNA SOVJETSKA UNEJNOST. JPSA/KA VEČJ/ /EOS PO/f/ŠTVA tas/Mnje NESTO v S£V£PN/ PP4NC/J/ IMovo v TOZD Šumi Ivan Cimerman Štirje izdelki V kanditnem oddelku tozd Šumi so začeli proizvajati štiri nove vrste bonbonov. Zvezni zavod za cene jim je 26. 1. 1980 končno odobril cene. Sodelovanje tozd Šumi in tozd Razvoj inženiring je tako spet rodilo sadove. Za nove proizvode so izbrali tudi nova imena: Trio, Baldrisa, Fru fru in Iglu. Kanditni oddelek je z uvedbo novega strojnega parka močno povečal proizvodnjo. Temu nujno sledi popestritev asortimenta z novimi proizvodi, ki jih nenehno pričakujejo kupci. Prva dva proizvoda, Trio in Baldrisa, spadata v vrsto trdih bon-bonov-drops. Baldrisa je zeliščni bonbon z zdravilnim učinkom, primeren za starejše ljudi. Vsebuje izvlečke baldrijana, na vrečki pa piše: Antistres bonbon, in naj bi bil učinkoviti lek proti tegobam sodobnega življenja. Iglu je mini, polnjeni bonbon z osvežujočim, hladilnim učinkom. Trio bonbon je običajni sadni drops proizvod z osvežilnim učinkom. Ima poudarjen jabolčni okus, ki je na našem trgu manj zastopan med različnimi vrstami okusov, ki jih imajo bonboni. Fru fru je tehnološko nova karamela, ki se razlikuje od tovrstnih izdelkov v tozd Šumi. Dva osnovna okusa, katera imajo ti bonboni, sta okus po malinah in jagodah. Ta karamela je žvečilna, za tržišče zlasti pa naj bi jo kupovali otroci tja do 14. leta. Med žvečenjem ostaja osnovni okus v ustih, bonbon pa se topi. Malini in jagodi se pridružuje še okus tretjega gozdnega sadeža, borovnice. O vsem tem nam je pripovedovala Tatjana Flribarjeva, ki dela kot vodja priprave dela v tozd Šumi. Sredi marca, ko je potekal pogovor, so izdelovali za tržišče le Baldriso, ki prihaja v prodajo v vrečkah po 10 dkg za 6 din. Ostale tri proizvode — Trio, Fru fru in Iglu pa so izdelovali samo poskusno. Po predvidevanjih bo TOZD Šumi proizvedel na mesec 10 ton bonbonov Tria, 20 ton Bal- drise, 50 ton Fru fruja in 10 ton Igluja! Fru fru bonboni bodo pakirani v dveh vrstah embalaže, v 10 dkg vrečkah in v 37,5 gramskih paketkih z desetimi bonboni, v aiu-foliji, kar bo novost na našem tržišču med vrstami raznih pakiranj. Stroji nenehno proizvajajo in misliti je treba na prodajo. Osvajanje tržišča z novimi proizvodi pa ni mogoče brez sodobnih reklamnih prijemov, ki sodijo na področje medijev za obveščanje, kot so radio, televizija, dnevno časopisje in razne revije. Poleg tega pa je dandanes popularen ta koz va ni propagandni material, kot so nalepke, značke, plakati ... TOZD Šumi je izbral za uveljavljanje svojega proizvoda Fru fru strokovnjake: v ČGP Delo imajo za to področje tozd Studio za marketing in propagando. Odločili so se za tri republike: Slovenijo, Flrvaško in Srbijo, kjer so v naslednjih mesecih vrsta televizijskih in radijskih reklamnih objav. Vsaka izmed televizijskih hiš v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu bo predvajala 40-krat po 45 se- kund dolg film, v katerem bo popularni pevec in kitarist Aleksander Mežek v ta namen napisal pesem z naslovom Fru fru, ki jo bo pel otroški pevski zbor, sam pa ga bo spremljal na kitaro. O^LhSNA TCZDARHE DELEGATI so zbrani Delegati so zbrani. >: Delegati so zbrani, na sejo hite, jih' laterlall i neznani I In beli si glavo ubog delegat. nekaj razumel bi rad: a iz TOZDA > mi rekli, da imam vse moinosti za ». in da od mene Se veliko pričaku-i mi povedali, da so moje moinosti injšane in da ne vedo, kako bo. o omenil neke omejene možnosti. .so mi sporočili, da sem brez vseh kakršnokoli napredovanje, ker da msla ne sposobnosti za prilizovanje. ODPISANI DA ME JE STRAH ni proizvajalec Filip Dosleden obto-ere. da v različne namene uporab-cijo, ko nam upravičene zahteve. abilizacijo nikakršne zveze, odkla- naš delegat. Njegove vsebine ....... ne zna razvozlat'... v :&> Ga v sveženj poveže, $ Sv:- pred vrati pusti. X da RK zanj d’narce dobi.. • P*”k* ,r*diV° " vid! •; mobil za 60 st. milijonov, tova- .... ........................v ’< riši delegati? Ce na delavs •: svetu niste hoteli potrditi •I govega nakupa, ga sedaj v gledati ni treba! :< HLAČNIH onov. tova- •$:% jssrtr E D m mirC gg POČITNIŠKI :i; »Si slišal, da bomo letos sredstva, ki. so namenjena X regres, dali v počitniški doi v »Ali bom potem moral X čun za premog plačati na v X morju?« „ :¥ | ............M,RC.J *~2SSVJ:----i i M : izgovorom na njo. Zato bojim, da se bo nekega dne išel nekdo in nam odvzel del sa- i$el nekdo in nam od ranic z izgovorom, da . išanje in naravnanost. FILIP DOSLEDEN ODKRITJE anju notranjih rezerv lju sem našel precejš so se po moji oceni i.. ločno so mi povedali, m administracija šteli, da izobrazbi i: pa da naj dam