L primorski u'r'p območje občine Piran, leto 3/številka 28, cena 80 SIT Adriatic splošna banka koper KDAJ MESTNA OBČINA PIRAN? Prvak Slovenske nacionalne stranke in poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije Zmago Jelinčič je priskočil na pomoč piranskemu županu v prizadevanjih, da bi Občina Piran dobila status Mestne občine. Pri DZ je vložil Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki je bil objavljen v Poročevalcu DZ št. 10, 4. aprila 1996. Po tem predlogu naj bi Občina Piran, kije sedaj "navadna" občina, še pred volitvami v DZ zbor, dobila status Mestne občine Piran. To je pomemben korak za občino-skok na zadnji vagon. Podrobnosti v zvezi z zahtevo Občinskega sveta in vodstva občinske uprave z županom na čelu, so predstavili na tiskovni konferenci (1. aprila) v občinski palači. Prisotni so bili poslanec v DZ Zmago Jelinčič, župan Franko Fičur, pravni svetovalec Pero Zovko in višja svetovalka v Uradu župana Ivanka Humar. Občina Piran po oceni predlagatelja izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev Mestne občine, nedvomno je to nekoč že bila. O tem piše celo v mestnem arhivu. (Več na 2. strani.) Sejem rož v Portorožu Portoroško Hortikulturno društvo bo tudi letos v hangarju Marine Portorož organiziralo tradicionalni sejem rož, ki bo 1. in 2. maja. Organizatorji pričakujejo množičen obisk. Kaže tudi, da bo kljub dolgi zimi dovolj velik izbor sadik, cvetja in raznih pripomočkov za vrtnarjenje. Zal bo tudi letos sejem ostal brez spremljevalnih prireditev, ki bi poleg domačinov utegnile zanimati tudi turiste. Portoroške razvaline še ne mislijo pospravili Ljubljansko zasebno podjetje Mibex Group d.o.o., kije sredi Portoroža kupilo gradbeno parcelo z dvema starima dotrajanimi hoteloma Orion in Helios in jih nato v okviru načrtov za novogradnjo delno porušilo, kljub zahtevam komunalnega inšpektorja iz Pirana ne misli pospraviti ruševin. Tako bodo turisti po vsej verjetnosti tudi letos lahko občudovali Tep" Portorož. Ivan Pušnik, predsednik nadzornega sveta in glavni lastnik podjetja Mibex Group d.o.o.iz Ljubljane nam je povedal, da se strinja s predlogom, da se ta portoroška sramota pospravi, vendar zadeve, kot kaže, niso tako enostavne. Občina Piran je tožila Mibex Group in zahteva razvelajvitev lastništva nad zemljiščem. Toda tožbi na prvi in drugi stopnji sta bili odbiti, zato seje pritožila na vrhovno sodišče. Pri Mibexu trdijo, da je zakon na njihovi strani in da so lastniki tako stavb (ki jih ni več) kakor tudi gradbenega zemljišča, torej, da to sedaj ni navadno kmetijsko zemljišče kot trdijo na občini. Na občini menijo, da če nekdo podre stavbo nima več pravice do novogradnje in mora zaprostiti za novo gradbeno dovoljenje. Sicer pa je po urbanističnem načrtu tukaj predviden park. Pri Mibexu trdijo, da so si za rušenje pridobili vsa potrebna dovoljenja, ker pač na takih temeljih ne bi mogli postaviti novega poslovnega objekta. 'Ce bi občina pokazala malo dobre volje, smo za vsak dogovor. Bili smo večkrat v Portorožu, vendar nismo dosegli nobenega sporazuma kako naprej. Nekdo pač ni dobil svojega deleža . V lokalne zdrahe se ne mislimo spuščati. Pripravljeni smo sodelovati pri širšem razvoju centra Portoroža, vendar naj merodajni povedo kako si to zamišljajo. Na konkretni lokaciji (kaštel ne sodi zraven) bo nastal nastanitveni objekt, v spodnjem delu pa lekarna, banka in prodajalna časopisov. Ne vem pa kdo se boji vdora "tujega" kapitala v Portorož?" je za Primorski utrip povedal Ivan Pušnik. (FOTO:FK-INFORMA)________ VOLITVE V KS V nedeljo, 21. aprila 96 bodo volitve v Svete sedmih Krajevnih skupnosti na območju občine Piran. Seznam kandidatov za volitve članov svetov krajevnih skupnosti objavljamo na straneh 5, 6 in 7. DeSUS-LETO DNI KASNEJE Člani območne organizacije DeSUS-a, stranke slovenskih upokojencev, so se zbrali na letni skupščini ocenili delo in izvolili novo vodstvo. O tem in o svojih kandidatih za volitve v svete KS obveščajo na lastni, 8. strani. USTAVLJEN KAZENSKI POSTOPEK Okrožno sodišče v Kopru je ustavilo kazenski postopek zoper dr. Alojza Medveda nekdanjega primarija portoroških Term. (stran 11) Če nas še niste našli nas zares potrebujete mrntrmfimm FOTO OPTIKA RIO Ljubljanska 24, Izola Tel.: 066/61-403, Fax.: MLINOTEST PEKARNA Koper d.o.o. PobeSka 15,66000 Koper Tel.: 066131-303 Fax: 066131-303 POSKUSITE NAŠE POLPEČENE IN ZAMRZNJENE IZDELKE Matjaž Čačovič na čelu Droge d.d. V sredo, 27. marca 96 je bila v portoroškem Avditoriju prva skupščina delničarjev družbe Droga d. d. • Lastniki tega zelo uspešnega podjetja so odločali med drugim tudi o uporabi že revaloriziranega dobička za leto 1994 v višini 402 milijona tolarjev. 191 milijonov SIT so namenili za izplačilo dividend (izplačali jih bodo še ta mesec) ostalo pa za rezerve in oblikovanje sklada za pridobivanje lastnih delnic. Takoj po skupščini se je sestal novoizvoljeni Nadzorni odbor (predsednik j e dr. Bogomir Kovač) ter imenoval upravo družbe in sicer: Matjaža Čačoviča kot predsednika uprave in Ivana Majcna kot člana uprave. Droga Portorož je sklenila poslovno sodelovanje z multinacionalko Nestle', za katero je v začetku letošnjega leta začela tržiti programa Thomy in Maggi. Napovedali so tudi selitev proizvodnje in uprave (razen soli in skadišča) v Izolo, vendar se to ne bo zgodilo tako hitro. V lKI n o O) Foto color laboratoiy - Obala 7, Bernardin, 66320 Portorož - Tel.: +386^66 IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV - IZDELAVA IZI~ZL FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTO MATERIALA IN OPREME — NUKLEARKO V KRŠKEM ZAPRIMO ČIMPREJ! To nas bo stalo veliko manj, kot če bi prišlo do nesreče, ki bi bila usodna za naša življenja. Že nekaj časa razpravljamo pri nas o zaprtju jedrske elektrarne v Krškem. Daje do tega prišlo ni nobeno naključje, kljub nekaterim dobrim lastnostim tovrstnih objektov. Ni dvoma, daje že sama izgradnja nuklearke pred več kot desetimi leti bila zgrešena, saj... .. smo vodno bogata država z mnogo rek, ki še vedno niso dovolj izkoriščene za gradnjo hidrocentral, ki tudi imajo določeno prednost v odnosu na nuklearko. ..je največji problem odlaganja jedrskih odpadkov, katerega še do danes nismo rešili. Nenehno tavanje s slednjimi po slovenski zemlji je skrajne neodgovorno ravnanje do nedolžnih ljudi in našega življenskega okolja. .. vzdrževanje nuklearke je predrago, kar predstavlja dodatno obremenitev državnega proračuna in davkoplačevalcev. ..je zgrajena na potresnem območju, kar ogroža varnost njenega obratovanja. ..se v tujini že nekaj časa izraža odpor kar se tiče nadaljnega obratovanja nuklearke. Zavedam se, da bi v primeru prenehanja obratovanja nuklearke v Krškem bila Slovenija prikrajšana za mnoge kilovate električne energije, katero bi celo nekaj časa morali uvažati iz tujine. Tuzdi s sosednjo Hrvaško bi nabrž našli skupen dogovor In večjih težav naj ne bi bilo. Pri nas pa bi morali že sedaj načrtovati kako brez nuklearke naprej, ko bo do zaprtja slednje nekega dne res prišlo. Na naših rekah bomo v bližnji prihodnosti morali zgraditi več hidro central, za kaj takega pa bo potrebno veliko denarja. Upajmo, da nam bodo na pomoč priskočili iz tujine, kajti denarja bo potrebno še in še. Kljub dragemu postopku zapiranja jedrske elektrarne, sem še vedno mnenja da nas bo to stalo veliko MANJ, kot če bi bili priče nesreči podobne v Černobilu pred desetimi leti. "Čudež" iz Krškega lahko kljub dobremu zdravju nenadno zboli in nas neprijetno preseneti. Prav zato se zavzemam za čimprejšnje prenehannje obratovanja naše prve in upam tudi ZADNJE nuklearke ter podpiram prizadevanja ekologov za vseljudski referendum. Zagotovimo varno in zdravo življenje nam in zanamcem, lotimo se tega problema modro in pogumno, pa čeprav "umetno" ustvarjena trditev o najbolj čisti energiji tudi drži. Šime Sučič Koper PIRAN - ZELENA OBČINA DRUŠTVO ZA KULTURO BIVANJA PIRAN SOCIETA' PER LA QUALITA' DELLA VITA PIRANO Spoštovana gospa občinska svetnica, Spoštovani gospod občinski svetnik, Spoštovani župan Natanko pred letom dni je piranski občinski svet sprejel proglas, s katerim je občino Piran proglasil za Zeleno občino. Usmeritve zapisane v tem dokumentu kažejo hotenje naše lokalne skupnosti za uveljavitev gospodarsko in ekološko trajnostnega razvoja. Leta 1992 se je v Riu de Janeiru odvijalo največe srečanje svetovnih voditeljev v zgodovini. Posvečeno je bilo degradaciji svetovnega okolja. Osnovni sklep tega srečanja je poziv za uveljavitev razvoja, ki bo zadoščal današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij - torej trajnostnega razvoja. Dokument z naslovom AGENDA 21, ki vam ga pošiljamo, je bil sprejet na tem srečanju in vsebuje načela in akcijski načrt za uresničevanje trajnostnega razvoja na vseh ravneh svetovne družbe. Občina Piran je ena od redkih lokalnih skupnosti v svetu, vsekakor pa edina v Sloveniji, ki je začela s pripravo lokalne Agende 21-proglasa o Zeleni občini, že pred srečanjem v Riu. Na to smo lahko ponosni, zato je nesmotrno, da občina tega dokumenta bolj ne popularizira in zahteva njegovo spoštovanje. Brez lažne skromnosti ugotavljamo, da je Društvo za kulturo bivanja na tem področju v preteklem letu naredilo še največ. Ekološko neoporečno okolje je glavna prednost našega gospodarstva, ki sloni na turizmu in pridelavi hrane, zato je nerazumljivo, da so mnoge odločitve sprejete v občini, posebej na ravni župana in občinske uprave, v nasprotju s proglasom o Zeleni občini. To dejstvo bo po našem mnenju razvidno v poročilu, ki ga pričakujemo na osnovi sklepa občinskega sveta : Enkrat letno naj se poroča občinskemu svetu o upoštevanju in ravnanju v smislu uresničevanja sprejetega proglasa občine Piran za občino z nazivom Zelena občina" Spoštovani! S tem ko ste glasovali za proglas o Zeleni občini ste naredili pomemben korak. Čisto vest do sodržavljanov in bodočih generacij pa bomo vsi občani imeli šele, ko bomo tudi v praksi zagotovili spoštovanje usmeritev okoli katerih smo dosegli načelno soglasje. Zato temu dopisu prilagamo tudi izvod pregledno natiskanega, proglasa v upanju, da se boste v vaših razpravah in predlogih sklicevali na zapisane usmeritve. Čestitatamo Vam ob obletnici sprejema proglasa. Društvo za kulturo bivanja predsednik: Žarko Lipušček Radio Morje in prvoaprilska stavka Malo za šalo, malo zares Sindikat redaktoijev radia Morje B.E.Š.T.I.J.A., (Sindikat brezpravnih ekonomsko šokiranih temeljito iztirjenih jodlarjev anformacij), se je zaradi nevzdržnih delovnih, finančnih in drugi razmer odločil za enodnevno opozorilno stavko. Tako v času opozorilne stavke to je prav na dan 1.4. od 8.00 do 15.00 ne bi delali in posredovali poročil ali drugih novinarskih prispevkov ter servisnih in drugih informacij, razen življensko pomembnih sporočil, vezanih na komercialna naročila. Stavkovne zahteve sindikata B.E.Š.T.I.J.A. morda še vedno držijo; predlagajo namreč naj država del sredstev iz RTV naročnine nameni za njihovo delo. Država naj finančno podpre zasluge radia Morje pri prizadevanju za zvišanje natalitete na Obali in vzdrževanja visoke ravni pozitivnega spodbujanja ljudi, kar posredno vpliva tudi na povišanje delovne storilnosti in s tem za zvišanje ekonomsko socialnega položaja prebivalstva na Obali ... Zahtevajo, da pristojni organi zagotovijo večje število poslušalcev, več frekvenc, da bi lahko slišali radio Morje do Celovca, Zagreba, Riminija ali celo do Milana. Ne nazadnje zahtevajo lepšo pomlad. Na pogovor z B.E.Š.T.I.J.O. nismo šli, izvedeli pa smo, da vse skupaj le niso bile prvoprilske šale. DVE BORČEVSKI PISMI MINISTRSTVU ZA ZUNANJE ZADEVE LJUBLJANA Mi, ki živimo na najbolj zahodnem delu Slovenije, še posebej zaskrbljeno spremljamo dobro organizirano gonjo v sosednji Italiji, s katero skušajo prikazati, daje bil v zadnjih desetletjih izvajan nepojmljiv genocid nad italijanskim prebivalstvom obmejnega območja. V resnici pa nešteto zgodovinskih dejstev govori, da so nekdanji italijanski fašisti in okupatorska soldateska povzročili nepojmljivo veliko zlo tako med obema svetovnima vojnama kot tudi v času okupacije precejšnjega dela Slovenije. Med obema vojnama so italijanske fašistične oblasti pognale s slovvenskih domov Primorske več kot 100.0U0 ljudi. Povzročili so grozodejstva nad nekaj tisoči Slovenci, požigali slovenske kulturne ustanove, potujčevali slovenske imena, skušali uničiti slovensko jezikovno kulturo in s tem spremeniti značaj krajev, kjer so sto in stoletja prebivali Slovenci. Med drugo svetovno vojno so bili organizirani pravi progromi proti slovenskemu prebivalstvu na vsem zasedenem ozemlju. Zgodovinar dr. Tone Ferenc navaja v svoji knjigi, da so italijanski okupatorji požgali 13.873 zgradb, nad 10.000 pa sojih poškodovali, pobili so 5.757 moških in 451 žensk, pred puške so postavili 1030 talcev, telesno so poškodovali 6.138 moških in 1618 žensk, pozaprli so 36.885 ljudi. Mnogi izmed njih so šli skozi zloglasna taborišča smrti. Samo v taborišču na Rabu, kjer je bilo okoli 15.000 mož, žena in otrok, je zaradi nečloveških razmer umrlo 4.640 taboriščnikov. Nedavno so na dan pricurljali podatki, daje po drugi svetovni vojni na podlagi ugotovitev komisije za vojne zločine nekdanje Jugoslavije Združenim narodom prijavila nad 2.000 imen italijanskih vojnih zločincev. Nikomur izmed njih se ni skrivil las. Gmotna škoda je bila tedaj ocenjena na 1,6 milijarde dolarjev, odškodnine za to nismo nikoli dobili! Kot smo lahko pred nekaj dnevi brali v časnikih, ima za organizacijo gonje proti Sloeniji posebna skupina na voljo več milijard lir. Ob tej vesti pa je zbudila še posebno ogorčenje navedba, da je v to gonjo zavestno povezan tudi predsednik neke slovenske politične stranke. Njegova naloga naj bi bila, da bi znotraj Slovenije rušil nekatere vrednote, še posebej pa osvobodilni boj in slovensko partizanstvo. Na gore gradiva imamo, ki neizpodbitno priča, da seje nad slovenskim narodom izvajala in se še izvaja strahotna genocidna politika. Marsikdaj nas preseneča, da vsega tega gradiva ne uporabimo za seznanjanje svetovne javnosti, daje bil v resnici žrtev genocida precejšen del slovenskega naroda, v prvi vrsti pa primorski Slovenci. Proti tem genocidnim akcijam seje bojevalo tudi slovensko partizanstvo. Brez osvobodilnega boja bi danes primorski Slovenci, v kolikor bi še obstojali, bili izven meja svobodne Slovenije. Pričakujemo, da bodo vsi pristojni organi in organizacije bolj kot doslej izkoristile bogato zgodovinsko gradivo za predstavitev resničnih razmer med dvema sosedama. Mi, ki smo zastavljali tudi svoja življenja, da slovenski narod ne bi bil izbrisan z obličja sveta, bomo z vsemi sredstvi ustvarjali enotno fronto pošteno mislečih prebivalcev Slovenije v boju proti usodnim neurjem, ki se zgrinjajo nad nami. Udeleženci letne konference Zveze borcev PORTOROŽ dr. DIMITRIJ RUPEL ŽUPAN MESTNE OBČINE LJUBLJANA Čeprav je demokratični svet priznal velik delež slovenskega partizanstva za zmago nad nacifašizmom v drugi svetovni vojni, lahko pri nas slišimo javno izrečene grobe laži, podtikanja in poskuse razvrednotenja deleža narodno-osvobodilne vojne tudi za sedanjo samostojno SloVenijo. Podrli in onečastili so okoli 500 spomenikov in obeležij osvobodilnega boja, nekateri ob vsaki priložnosti skušajo predstaviti partizanstvo kot zločinsko revolucionarno gibanje. Hkrati pa skušajo rehabilitirati nekatere, ki so se v boju za obstoj slovenskega naroda postavili na stran okupatoija. V to vrsto sodi poskus zbrisati omadeževano podobo nekdanjega ljubljanskega škofa Rožmana, ki seje družil z italijanskimi in pozneje z nemškimi zavojevalci in blagoslavljal njihovo orožje. To delo skuša opraviti generalni tožilec Slojvenlje Anton Drobnič, ki svoje sodelovanje v vrstah okupatorjevih pomagačev predstavlja kot svojo zaslugo za slovenski narod. Val ogorčenja in protestov je sprožila namera, da bi v Ljubljani odstranili spomenike dveh velikanov odpora proti okunatoiju, to je Edvardu Kardelju in Borisu Kidriču. BORCI POTOROŽA se pridružujemo resničnim slovenskim domoljubom, ki obsojajo takšne poskuse preobračanja zgodovinskih dejstev, na katerih slonijo tudi vrednote sodobne svobodne Slovenije. Vse resnično demokratično misleče prebivalce Slovenije pozivamo: trdno se strnimo v obrambo proti vsem poskusom, da bi z elementi nove fašistoidnosti spodkopali vrednote svobodne Slovenije. V najusodnejših zgodovinskih časih smo borci za svobodno Slovenijo toliko žrtvovali, da zdaj ne moremo in ne smemo križem rok gledati na te zaskrbljujoče pojave. Udeleženci letne konference Zveze borcev PORTOROŽ Občina Piran Tartinijev trg 2, Piran Na podlagi sklepa Župana Občine Piran, št. 412-1/96 z dne 29.3.1996 razpisujem JAVNO DRAŽBO za prodajo osebnega avtomobila Zastava Vugo 45 AX, letnik 1987 Izklicna cena znaša 78.000 SIT. Prometni davek plača kupec, javna dražba bo v torek, 7.5.1996 ob 8. uri v avli občinske zgradbe Občine Piran, Tartinijev trg 2, Piran. Ogled vozila je možen eno uro pred pričetkom javne dražbe pred občinsko zgradbo Občine Piran, Tartinijev trg 2. Pred pričetkom dražbe mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun Občine Piran št. 51410-630-90030. Ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili takoj po končani dražbi. Dražitelj, ki bo na dražbi uspel bo lahko vozilo prevzel takoj po plačilu kupnine in sicer v petih dneh po končani dražbi. Občina Piran Župan Zadnje upanje Piranu status mestne občine ! Predsednik DZ Jožef Školč ima že na mizi predlog,^da naj piranska "navadna" občina postane Mestna občina Piran. Poslal mu ga je poslanec zmago Jelinčič. 0 problematiki statusa mestne občine je najprej razpravljal Občinski svet Piran, kije na svoji dne, 1. 2. 1996 sprejel tudi sklep o tem, da Občina Piran vlaga pri Državnem zboru Republike Slovenije zahtevo za podelitev statusa mestne občine z vsemi pravicami in pristojnostmi iz 22. člena Zakona o lokalni samoupravi. Občina Piran je DZ predlagala, da v ta namen spremeni Zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij iz česar sledi, da bi Občina Piran postala 12. Mestna občina v Sloveniji s svojimi kraji ob katerih so naštete tudi vasi Bužini, Mlini, Škodelin in Škrilje kot je zapisano v občinskem statutu. Zahtevo za pridobitev statusa Mestne občine Piran z vsemi pravicami in obveznostmi iz 21.A in 22. člena Zakona o lokalni samoupravije 29.2.1996 Državnemu zboru R Slovenije poslal tudi župan Franko Fičur, ki je hkrati zaprosil poslanca Zmaga Jelinčiča za uradnega predlagatelja sprememb in dopolnitev Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovh območij. Prvak Slovenske nacionalne stranke je, kot rečeno, nato pri predsedniku DZ Jožefu Školču vložil predlog, ki naj bi ga predsednik dal na dnevni red Državnega zbora na eni izmed prihodnjih sej. OCENA STANJA Z zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (UL RS 60-2082/94, popravek 69/94 in št. 69-2508/94) je bila ustanovljena občina Piran in sicer v istih teritorialnih okvirih. Nekoliko razočarani so ugotovili, da se občina Piran ni znašla med mestnimi občinami in je postala "navadna" občina, ne glede na to, daje dolga stoletja imela status mestne občine z vsemi funkcijami. Občina Piran je že najmanj osem stoletij mesto in funkcionira v smislu opredelitve pojma mestne občine iz noveliranega drugega odstavka 16. člena zakona o lokalni samoupravi. Te funkcije so celo razvidne iz srednjeveškega Statuta Občine Piran. Mestna občina Piran ima statut iz leta 1277 Daje občina Piran bila natančno mestna občina, kaže tudi dokument iz piranskega arhiva, enega od najstarejših v Sloveniji. Gre za listino, ki jo je izdal cesar Franz I. na Dunaju dne, 22.. 7. 1829 s katero Mestni občini Piran ( Stadtgemeinde) podeljuje privilegij, da davakrat letno v aprilu in septembru priredi sejem. Status mestne občine ni bil nikoli preklican. Šele zakonodaja samostojne neodvisne Slovenije ukinja občini Piran status Mestne občine. Da naša država ni imela posluha za obmejna občutljiva območja in dosedanjo zgodovino kaže dejstvo, daje zakon o lokalni samoupravi (spremembe in dopolnitve,UL RS 57/94) v noveliranem 16. členu črtal določbe o zgodovinskih razlogih za status mestne občine. FUNKCIONALNI RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA Občina Piran je funkcionalno osnovana tako, da zadovoljuje potrebe mestnih naselij, okolice, regije in države. Ima organizirane gospodarske javne službe, ki morajo biti sposobne delovati za mesto s 45 do 55 tisoč prebivalcev, ker jih tukaj v glavni sezoni toliko tudi živi. Ima organiziran mestni promet, povezavo po morski poti s sosednjimi državami, v občini je sedež edinega slovenskega ladjarja Splošne plovbe Portorož, v novejši zgodovini pa ima tudi letališče, edino potniško letališče na Primorskem. Ima čistilno napravo , urejeno oskrbo z vodo. RAZVIT družbeni sektor V Občini Piran deluje pet osnovnih šol s 1928 učenci, trije otroški vrtci kot samostojni zavodi z 869 vključenih otrok, ali 80 °/o vseh otrok s predšolske dobe. Ima Center za korekcijo sluha in govora s sedežem v Portorožu, Center za usposabljanje s sedežem v Strunjanu . Oba zavoda sta regionalnega pomena. Trenutno v občini delujejo 4 srednje šole, ena fakulteta, dve visoki šoli. KULTURNO SREDIŠČE Na področju kulture je Piran že uveljavil status središča, ne samo za svoje potrebe temveč tudi za potrebe regije in širše, saj nekatere prireditve dosegajo republiško raven. Omenimo naj tudi Obalno galerijo, Pomorski muzej Sergej Mašera, edini pomorski muzej v Sloveniji, Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Muzej solinarstva, Arhiv z najstarejšim gradivom v R Sloveniji, Javni zavod kongresni, kulturni in promocijski center Avditorij, gledališče Tartini, Forma viva, kulturne glasbene prireditve Piranski glasbeni večeri,prireditve v čast Tartiniju in podobno. LOKALNA RTV IN TISK Občina Piran zadostuje tudi zahtevam javnega obveščanja. Ima urejeno lokalno radijsko postajo Koper in TV Koper, ki pokriva celotno območje in nekaj manjših radijskih postaj na območju občine Piran (Radio Tartini). Časopis PRIMORSKI UTRIP izhaja v občini Piran in obravnava probleme v občini Piran in tudi širše na slovenski Obali. Pravtako izhaja v občini tudi glasilo KS Portorož, PORTOROŽAN. ZDRAVSTVO Na področju zdravstva ima Občina Piran bolnišnico v Izoli z vsemmi potrebnimi oddelki skupaj z občinama Koper in Izola. V gradnji je tudi (adaptacija stare bolnišnice Piran) specialistična ambulanta z zasebnim kapitalom, ki bo končana v tem letu. Občina ima izredno dobro pokrito primarno zdravstvo s tremi moderno opremljenimi zdravstvenimi domovi Piran, Lucija, Sečovlje in več ambulant. Poleg teh zdravstvenih inštitucij delujeta še zdravilišči Terme Hoteli Palače Portorož in Krka v Strunjanu. ŠPORT IN REKREACIJA Občina Piran razpolaga z zelo visokim standardom na področju športa in rekreacije. V Luciji je zgrajena velika večnamenska športna dvorana, v mestu Piran je urejen športni stadion, v Portorožu so prostori Jadralnega kluba Pirat in tudi teniški tereni . Portoroški zaliv je kraj, kjer se nenehno izvajajo tekmovalne regate, kakor tudi rekreativno jadranje (Casino' cup in podobno). V občini Piran je razvita znanstveno raziskovalna dejavnost - Morska biološka postaja Piran, Razvito je omrežje javnih služb. Delujejo državne javne službe; državni organi Okrajno sodišče Piran in Zemljiška knjiga za območje občine Piran in Izola. V Piranu je izpostava Javnega tožilstva za območje občine Piran, Izpostava Republiške uprave za javne prihodke (RUJP) za območje občine Piran in Izola ter Republiška upravna enota za področje občine Piran. Tu so še nekatere gospodarske javne službe, (JP OKOLJE), mestni promet, taksi služba, Pristanišče Piran. Družbene javne službe itd. POMEMBEN JE TURIZEM Turizem je tista dejavnost, ki daje pečat vsem drugim dejavnostim v piranski občini. Zaradi tega ter tudi zaradi trgovine je zelo razvit tudi zasebni sektor. Občina Piran doseže v poletnih mesecih do 40 tisoč prebivalcev! Po svojih funkcijah, tudi gospodarskih presega regionalni pomen. Omenimo naj še Marino, Drogo, Igralnico, Splošno plovbo, Mercator- Degro, Turistična podjetaja itd. Občina Piran razpolaga z redkimi sestavinami narave, pomembnimi za zadovoljevanje človeških materialnih in duhovnih potreb. To so predvsem morje, soline, redke rastline in živali, več zaščitenih območij naravnih rezervatov. Piranska občina je kot obmorska občina v položaju, da lahko s svojimi predpisi ureja način uporabe pomorskega javnega dobra, z njimi gospodari in ga upravlja. PREBIVALSTVO IN REGIJA Zakon o lokalni samoupravi namreč postavlja kriterije v 6. členu novele, oziroma v spremenjenem in dopolnjenem 16. čl. in govori o pogoju 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delavnih mest, torej kumulativni pogoj, ter da je občina geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja. OBČINA PIRAN IMA 17.500 STALNIH PREBIVALCEV , PREKO 6.000 PREBIVALCEV, KI SO PRIJAVLJENI ZAČASNO (OD TEGA 3000 ŠTUDENTOV) IN POLETI OKROG 30.000 TURISTOV. Če bo zakon v tem smislu sprejet, bomo ob predpostavki, da se za mestno občino ne potegujejo tudi druge (slišali smo, da to želi postati tudi Škofja Loka) bomo v Sloveniji namesto 136 sedanjih, imeli 135 navadnih občin in namesto 11 sedanjih, 12 mestnih občin. Franko Fičur: Zelo nas moti, ker DZ ni niti odgovoril na naše zahteve. Našo zahtevo po mestni občini intenzivno podpira tudi Skupnost starih mest. Status mestne občine so nam dali doslej vsi režimi, le ta zadnji nas je pustil na cedilu. Pero Zovko: Status mestne občine smo zahtevali, ker izpolnjujemo pogoje. Zakaj sploh želimo biti mestna občina? Mestna občina ima enostavno več pravic in več denaija. Torej gre predvsem za to! Pa še nekaj. Gre za tradicijo, gre za občino, kije med najbogatejšimi v Sloveniji. Gre za občino, ki preko 60 % svojega proračuna oblikuje iz lastnih sredstev za razliko od večine drugih občin, ki jim Republika doda 90 % za kritje proračuna. Če bi občino Piran porinili v sivino "navadnih" občin, bi jo postopoma pripeljali do nekakšnega propada, propada dejavnosti, kar bi za nas bilo slabo-in za državo, ki bi imela enega reveža več. Kakšne so značilnosti mestne občine? Mestna občina bi po zakonadaji(Zakon o lokalni samoupravi, delno tudi po ustavi in predlogu zakona o mestni občini) pridobila nazaj izvirne državne pristojnosti, tiste, ki jih je država vzela in prenesla na Upravne enote. Mestna občina ima pravico in dolžnost, da sama skrbi in odloča o svojem lastnem razvoju. Seveda, da se že v praksi pojavljaja vprašanja o pristojnosti občine. Na primer v prometu. Obstojajo tudi močne tendence , da država občinam odvzame pravico načrtovanja prostora, predpisovanja raznih taks... Pogoji? V zakonu so pisni in številčni. Najbolj nas tepe številčni, da mora biti toliko in toliko prebivalcev in delovnih mest. Našteli smo s čimer razpolaga občina. Gre za to, da ji ohranimo status, pravice, razvojne možnosti in da skozi mestno občino vrnemo to tradicijo, kije doslej bila v lokalni samoupravi; da so mesta bila mesta, vasi so bile vasi Zmago Jelinčič o mestni občini Piran in obmejnih vprašanjih "Piran je zagotovo eno od pomembnejših mest Republike Slovenije, čeprav še nima statusa mesta mu jaz govorim kar mesto. Konec koncevje bil Piran mesto v avstroogrski monarhiji, bil je mesto v Italiji, tudi v SFRJ. Danes je padel nekam na nivo občine za katero bi morda najbolj ustrezno bilo, da se jo nekako imenuje kot trg, kajti v lokalni samoupravi, vsaj če so se zgledovali po avstroogrskem modelu,so bili tam mesta, trgi in vasi. Pri nas pa smo naredili mestne občine, občine in nič več. Skratka, zadeva je nedodelana. Naša stranka je ob zakonu o lokalni samoupravi glasovala za mestno občino Piran, vendar se zadeve takrat niso dale izpeljati. Mislim, daje bilo to preveč politično, ali spolitizirano. Verjetno pa večina poslancev niti ni vedela kaj pomeni mestna občina in kaj navadna občina. Tako, je danes, ko se te zadeve kristalizirajo, vedno bolj evidentno, da Piran mora postati mestna občina! Konec koncev mesto, kjer so živeli Tartini, Shakespeare in pa Dante, že to nekaj pomeni v svetu in daje eno težo željam, da Pirančani ponovno postanejo meščani. Mislim, da v DZ kakšnih velikih nasprotovanj proti temu, da Piran postane mestna občina ne bo. Mislim, da tudi utemeljitev, ki jo je pripravila piranska občina absolutno stoji in ne bo potrebno kakšnih posebnih dodatnih prepričevanj. Zagotovo pa pomeni, da je pridobitev statusa mesta pravzaprav šele začetek dela. Ta začetek dela pomeni ureditev parkiranja in mislim, da bo verjetno potrebno urediti eno veliko parkirno hišo v hribu samem in da se odmakne kompleten promet ven iz mesta, kajti vemo kako take bisere arhitekture čuvajo drugje po svetu. Mi to še zmeraj delamo po mačehovsko. Zagotovo bo potrebnega tudi dosti denaija.Vendar mislim, da bo lažje pridobiti denar od Republike, če bo imel Piran status mesta. To je treba urediti samo še na nivoju pravnih zadev pa bo stvar klapala, kot se temu reče. Sicer pa seje pokazalo, daje bil ta zakon o lokalni samoupravi popolna brca v temo. To, da bi občine uredili po farah ni uspelo. Zaradi nerazmišljanja je prišlo do drobljenja bivših občin na tako majhne enote, da v bistvu marsikatera občina umira in bo umrla. Verjetno bo treba v zakonu o lokalni samoupravi dodati še eno enoto, poleg mestne občine in občine, še nov termin. Morda bi bil ta termin - vas. Vendar to so zgolj razmišljanja. Tako bi morali tistim občinam, ki so dovolj velike, močne, nivo dvigniti tako, da bi občina lahko vključevala tudi več vasi. Prej kot v dveh mandatih zagotovo ne bo prišlo do takšne bistvene spremembe, da bi lahko nivo in pooblastila navadne občine dvignili tako, da bi imele enaka pooblastila kot mestne občine." Podpora političnih strank? "Mislim, da bo Združena lista (ZLSD) zagotovo dala podporo, Liberalna demokracija tudi ne bo nasprotovala, videli bom kako bosta ravnali Ljudska stranka in Krščanska demokracija. Povedati pa moram, da trenutno v parlamentu ni velikih razprav okrog lokalne samouprave. V primeru piranske občine ne gre za spreminjanje meje, ne za razdruževanje, le za spremembo statusa v obstoječih okvirih." Ali odprta vprašanja nerazčiščenih odnosov s Hrvaško, zlasti glede morske meje, Savudrije, znanih vasi, ki so vpisane v kataster občine, meje na kopnem in podobno, lahko vzniknejo na površje ob urejanju statusa mestne občine Piran ? " Zagotovo bo vprašanje morske meje, pa tudi kopne razdelitve tukaj na Primorskem oziroma v Istri tema razgovora sedaj ob interpelaciji gospodu Zoranu Thalerju. Stališče naše stranke (SNS) je, da se mi zavzemamo, da je lahko minimalna meja v Istri, na kopnem, samo na reki Mimi. To je zadnja uradna priznana mednarodna meja, kije bila južna meja Svobodnega tržaškega ozemlja. Dejstvo je, da Evropska gospodarska skupnost riše mejo na reki Mimi. Tudi Unprofor oz. Ifor enote na Hrvaškem imajo na svojih vojaških kartah mejo na reki Mimi. Naši politiki, v glavnem gospodje na vladi, so se nekako dogovarjali s Hrvati, da bi to nekako naredili po svoje, s tem seveda, da so bili celo dogovori, da meje med Slovenijo in hrvaško sploh ne bi bilo! Bili so tudi dogovori,in še zdaj so neka pogajanja (vsaj kot sem dobil podatke iz Zagreba) med našimi in hrvaškimi politiki o kondominiju v slovenskem morju. Kar pomeni sovladje Hrvaške in Slovenije v teh teritorialnih enotah. Vendar to ne pomeni, da bi Slovenija lahko odločala kaj se dogaja v hrvaškem morju, pomeni pravzaprav samo to, da bi Hrvaška lahko odločala kaj se dogaja v slovenskem morju. Ta zadeva bo še zelo vroča. Vse meje med Slovenijo in Hrvaško so zgolj administrativne. Namreč v bivši SFRJ ni bilo nobenega uradnega dokumenta o tem kje so meje, ampak je šlo zgolj za dogovarjanje,"mar kje mal' sem", zato bomo morali kompletno mejo s Hrvaško ponovno določiti. Bil je en sam dogovor na III. zasedanju Avnoja avgusta 1945, kjer so se v principu dogovorili, da ostanejo meje na starih banovinskih mejah, razen v Istri, kjer ni bilo mej. V času Banovin v kraljevi Jugoslaviji je to bilo pod Italijo. Tukaj bi se pravzaprav morali vrniti in v pogajanjih zahtevati oziroma izpostaviti stališče, daje bila meja pri reki, tam kjer je bila meja med Avstrijsko in Ogrsko. To bi bilo izhodišče za začetek pogajanj. Minimalna linija je na reki Mimi, kar je bila zadnja mednarodno priznana meja. Povedati moram, da bo čez približno mesec in pol izšla knjiga prav o teh problemih." Franc Krajnc V pričakovanju turizma V zvezi s pripravami na turistično sezono je bilo doslej kar nekaj razgovorov. Nekoliko bolj opazno je bilo srečanje turističnih delavcev piranske občine 2. aprila 96 v prostorih občinske stavbe s predstavniki javnih služb, inšpekcije, Okolja, policije, carine, Uprave za pomorstvo, tržno in zdravstveno inšpekcijo ter drugimi, ki so neposredno ali posredno zadolženi za dobre priprave na turistično sezono 1996. Sestanek je sklical župan Franko Fičur, vodil pa ga je svetovalec za gospodarstvo v Občinski upravi Dimitrij Živec. Drugi, nič manj pomemben sestanek oz. omizje na temo :Kako se odzivamo na turistične potrebe mladih, je bil v portorškem Avditoriju, 4. aprila 96. Sklicale so ga socialdemokratke Slovenske Istre. Na tem živahnem razgovoru so sodelovali Stane Bizjak , Janez Turenšek, Janez Plevnik, Mirko Vavpetič, Dimitrij Živec, prof. Jože Horvat, Robert Časar, predsednik Občinske organizacije SDSS, Mag. Josip Rugelj in številni drugi, kijih je zanimala usoda mladinskega turizma v piranski občini. Priprave so stekle, turistov malo Portorož, ki ga vsi dojemamo kot središče turističnih dogajanj, zlasti v glavni sezoni, se v resnici ni nič spremenil. Spremenila seje miselnost, da seje treba pravočasno konkretno dogovoriti in uskladiti odprta vprašanja organiziranosti, da bi bil turizem čim manj moteč dejavnik in da bi se ga vsi veselili. Na sestanku o priravah na turistično sezono smo prvič po dolgem času opazili tudi Marina Antoloviča, ki seje vrnil v turizem (Hoteli Riviera). Danilo Daneu, generalni direktor Hotelov Palače je dejal, da imamo takšnih sestankov ogromno, probleme naštevamo serijsko, vendar jih le z besedami ne bomo odpravili. Struktura portoroškega turizma seje po letu 1990 obrnila v drugo smer. Vendar je treba razumeti, da turisti prihajajo v Portorož za krajši čas, ob vikendih, z željo, da bi se zabavali. Ponovno je opozoril na problematko prometa med Portorožem in Piranom. Glede usode glavnega portoroškega pomola je mnenja, da bi bilo treba na tem koščku obale narediti plažo, ki jo Hoteli Palače nujno potrebujejo. Opozoril je na stanje starega Palače hotela in se vprašal kaj bo s centralnim parkom. Čedomil Vojnič je menil, da ni potrebna dirka za masovnim turizmom. Tudi z manj gosti se ob dobri ponudbi da zaslužiti. V Portorožu je poleti veliko prireditev in trgovci ponujajo vse mogoče, vendar, kot so rekli na sestanku, še vedno ni ustrezne kontrole. Andrej Furlan, komandir policijske postaje Piran je povedal, da so lani na policiji zabeležili 22,7 odstotkov manj kaznivih dejanj. Kar polovico vse problematike s področja deliktov obravnavajo od maja do septembra. To predstavlja strahovit pritisk na delo policije. Hujših izgredov razen redkih izjem ni bilo. Z novimi oblikami projekta javne varnosti bodo policaji problematiko portorškega turizma, zlasti v nočnih urah, še bolje obvladovali. Res pa je, daje težko predvidevati in raziskovati storilce kaznivih dejanj, saj ti ponavadi prihajajo od drugod. Opozoril je na problem kako se mladi lahko zalagajo s ceneno pijačo. Bencinske črpalke so se spremenile v prave tegovine z alkoholom. Menda samo v Portorožu prodajo poleti okoli 17 tisoč litrov piva. Mladi z lahkoto prihajajo do pločevink in se zapijajo ponoči. Zjutraj pa jih policija prebuja po parkih, zelenicah plažah... Skupina petnajstih znanih Portorožanov, ki vedno kritizira vsevprek, ne more predstavljati javnega mnenja o portoroškem turizmu. Morda ne tako pomembno, pa vendar. Sredi portoroške avenije so nekoč posadili oleandre, ki so se razrasli in že zožujejo vidno polje voznikom in pešcem. Opozoril je tudi na strahovite zastoje na obalni cesti v glavni turistični sezoni. CENJENI OBČANI PRVO POMLADANSKO CVETJE OZNANJA ČAS POMLADI, V rfATERJ NA STEŽAJ ODPREMO OKNA IN VRATA IN TOPLOTI MEDITERANA. IN OBČANI, NAJLEF8I BODO NAŠI DOMOVL DVORIŠČA IN VRTOVI, ČE BOMO ZNALI ZLASTI SAMI POSKRBETI ZA NJIHOVO PODOBO. ZATO BOM ZELO VESEL VSAKE VAŠE SKRBI IN DELA ZA NJIHOVO UREDITEV IN PpLEPSANJE Z OKRASNIMI ZELENIMI IN CVETOČIMI ROŽAMI. ŽELIM, DA BI VAM DELO LEPO USPELO IN POPLAČALO Z OBILO LEPEGA CVETJA. VNAPREJ SE VAM ZAHVALJUJEM ZA SODELOVANJE IN VAS LEPO POZDRAVLJAM. STIMAT1 CITTADINI I PRIMI FJORI FRIMAVERILI ANNUNCIANO UARHIVO DELLA PRIMAVEKA, STADIONE IN CUI SP ALAN CHIAMO PORTE E K1NESTRE DELLE NOSTHE ČASE AL SOLE PRIMAVERILE E AL TEPORE MEDITERHANEO. CAR! CITTADINI. LE NOSTRE ČASE, I CORTHJ E I GIARDINT SAHANNO ANCOR PIU BELLI SE SAP REMO PROVVEDERE INNANZITUTTO NOI STESSI AL LOKO ASPETTO. SARO PERTANTO MOLTO LIETO Dl OGNI VOSTRA INI ZLATIVA E Dl OGNI VOSTRA CURA PEK KASSETTARI.I E ABBELLIRLI. CON DKI SHMPREVEHDI O CON Pl ANTE Dl FIORI. VI AUGUKO BUON LAVORO CON LAUGURIO CHE LE PIANTE VI H1PAGHINO CON TANTI BELLI8SIMI FIORI. VI RING RAZI O SIN DORA DELLA COLLABORAZIONE E VI SALUTO COKDIALMENTE. “ ŽUPAN - IL 8INDACO FRANKO FIČUR A*-' r\ LETOS NIČ VEČ POBIRALCEV PARKIRNINE Župan Franko Fičur je občinske svetnike sezanil, da nameravajo letos v ožjem središču Portoroža uvesti parkirne ure. Andreja Humar Fatorič, predsednica Turističnega društa je povedala, da so ustanovili sekcijo za gostinstvo pri TD. Predlagala je prepoved prodaje ohlajenih pijač v trgovinah. Menila je, da je treba več narediti tudi na področji informativne dejavnosti in zbiranja podatkov o zasedenosti nastanitvenih zmogljivosti- turistom nuditi boljše informacije. V kanalu Jernej v Seči se nagnete več čolnov, kjer si ljudje poleti uredijo prava prenočišča. Marsikaj ni evidentirano. Kako kontrolirati prenočevanje turistov pri zasebnikih, ki morda ne prijavljajo turistov. Tako je občina ob precejšen delež turistične takse. Mitja Logar, direktor portoroškega Protoura je pozdravil prisotne in povedal preprosto stvar. Vse razprave so namenjene gostom, ki jih moramo najprej pridobiti. Lani, vsaj kar se statistike tiče, nismo bili najbolj uspešni. V Portorožu je bilo proti pričakovanju manj prenočitev tujih turistov in komaj 69% vseh nočitev v primerjavi z letom 1990. RES NOČEMO MLADINSKEGA TURIZMA ? Na razpravi, ki so jo v Avditoriju sklicale socialdemokratke Slovenske Istre, so se kresala mnenja, ali je mladinski turizem moteč dejavnik, ki bi ga nekateri najraje odpravili iz Portoroža. Na Obalo, zlasti poleti, prihaja ogromno število mladih nezahtevnih gostov, tudi tako imenovanih vrečaijev, ki prespijo na plaži, v parku, saj nimajo denaija za hotel. Vrata jim zapirajo praviloma povsod, čeprav vedo, da bodo to nekoč naši turisti, ki bodo prihajali na počitnice s svojimi družinami. Iz urada Žujmna GARAŽNA HIŠA V PIRANU Razpis za idejno zasnovo garačne hiše pri cerkvi Sv. Jurija v Piranu je dal prve rezultate. Komisija za odpiranje in oceno elaboratov ter izbiro najboljšega elaborata je na seji 18.3.1996 podelila I. nagrado elaboratu avtorjev: Mirko Mršnik, Barbara Magušar, Karel Pogačnik in Valena Dručeta, vsi dipl. ing. arh. Invest biro Koper. Na poziv razpisa so prispeli štiije elaborati. Pri oceni I. nagrade je bila komisija enotna, daje glede na upoštevanje vseh zastavljenih kriterijev predlagana I. nagrajena rešitev najbolj optimalno izpolnila pogoje. Objekt je skrit pod zelene površine. Varovanje naravne in kulturne dediščine spoštuje v največji možni meri. Motorni dostop rešuje na najvišje možno ležeči točki, takoj za obzidjem in ne obremenjuje cesti IX. korpusa v spodnjem delu. V elaboratu je skrbno obdelan dostop po predoru do mesta, ki sicer ni najkrajši, upošteva pa varovanje pomembnejših objektov. Omogočena je tudi direktna navezava objekta rekonstruirane klinike na garažno hišo. Dostop do obalne pešpoti je diskreten in nevsiljiv. Ureditev mestnega parka na terasah nad vkopano garačno hišo je izvirna zamisel in bi mestu odprla nove urejene parkovne površine na katere bi lahko navezali izhodiščno točko za začetek urejene peš poti v občini. Z izborom lokacije in idejne zasnove je bila tako zaključena prva faza v postopku za realizacijo izgradnje garažne hiše v Piranu. V naslednji fazi je treba izdelati lokacijski načrt za gradnjo garažne hiše, ki mora poleg garažne hiše vsebovati še rekonstrukcijo ceste od antene na Belem križu do vhoda v garažo in prostorske pojavnosti okoli obeh podzemnih predorov do peš poti Piran-Fiesa in do vhoda v mesto ter morebitne vplive na okolje, kijih bo treba poiskušati čimbolj ublažiti. Komisija predlaga, da se čimprej naredi realna ocena stroškov za realizacijo nagrajene garažne hiše v celoti. Ta ocena mora vključiti tudi stroške za reurbanizacijo neposrednega območja v katerega garaža posega, z oceno stroškov za rekonstrukcijo ceste od antene na Belem križu do vhoda v garažo, izvedbo obeh predorov v mesto Piran in na obalo ter preureditve ob peš poti v mesto. , & primorski utp Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) v zvezi s 60., 61. in 62. členom Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 44/92) Občinska volilna komisija Piran objavlja naslednji SEZNAM KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE PIRAN 21. APRILA 1996 KRAJEVNA SKUPNOST PIRAN - VOLILNA ENOTA 1 Zap.št. IME IN PRIIMEK DATUM ROJ. NASLOV: ulica, hiš.št. POKLIC______DELO, KI GA OPRAVLJA____PREDLAGATELJ 1. MILAN CVEJANOV 25.06.1951 Piran, Bolniška 24 elektromehanik serviser Jožefa Nussdorfer in skup.volil. 2. ROSANNA VUK 27.08.1952 Bonifacijeva 8 prevajalka prevajalka Boris Vuk in skup. volilcev 3. MARIJA DOMNIK 14.1 1.1941 Prvomajski trg 4 Ing.agronom. upokojenka Vida Murovec in skup. volil. 4. MATJAŽ UKMAR 16.04.1973 Matteotijeva 14 elektrotehnik organizator prireditev Boris Vuk in skup. volilcev 5. MAFALDA PAHOR 10.11.1939 Župančičeva 24 komercialistka upokojenka Drago Žerjal in skup. volilcev 6. PAVEL LOVREČIČ 10.10.1940 Gregorčičeva 3 natakar zasebni gostinec Srečko Saksida in skup.volil. 7. ALOJZIJ WE1SS 27.08.1934 Obzidna 14 fmomehanik upokojenec Drago Žerjal in skup. volil. 8. IVAN ANTOLOVIČ 24.03.1929 Goriška 1 ladijski tehnik nezaposlen Roberto Rušnjak in skup.volil. 9. SILVA ČERVAR 23.07.1959 Engelsova 2 gimn. maturantka špedicija Svitlana Furlan in skup.volil. 10. VILMA MILUNOV1Č 16.04.1959 Vodopivčeva 7 dipl.oec vod. Ur. za fin. Obč. Piran Svitlana Furlan in skup.volil. 11. LORNA LOVREČIČ 08.09.1966 Verdijeva 16 ing. rtg. ing.rtg Svitlana Furlan in skup.volil. 12. DANICA LAPANJA KEKIČ 17.12.1940 Fornače 15 medic.sestra upokojenka Jožefa Nussdorfer in skup.volil. 13. BORIS GRUDEN 27.05.1935 Oljčna pot 17 a ing. ladij.str. upokojenec Jožefa Nussdorfer in skup.volil. 14. SLAVKO ŠEBREK 01.06.1962 Kosovelova 4 natakar zasebni gostinec Vida Murovec in skup. volil. 15. IGNACIJA MARIJA GOLOB 02.02.1947 Grajska 8 arhitektka samostojna podjetnica Vida Murovec in skup. volil. 16. ZLATKO NOVOGRADEC 18.01.1959 Savudrijska 3 ribič ribič Vuk Boris in skup. volil. 17. IVO ŠUTO 05.12.1967 Prvomajski trg 3 lad. stroj.tehnik vodja radijske postaje Svitlana Furlan in skup.volil. 18. VLADIMIR VINČAR 25.05.1950 Levstikova 12 pomorski teh. ribič Ljubo Koler in skup.volil. 19. PRIMOŽ JENKO 03.09.1961 Razgled 17 dipl.pravnik odvetniški pripravnik Jožefa Nussdorfer in skup.volil. 20. RAJMOND HUMAR 17.04.1948 Gallusova 4 učitelj direktor podjetja Vida Murovec in skup. volil. 21. ANGELA KOPŠE 28.04.1935 Vegova 8 kuharica upokojenka Kopše Angela in skup. volil. 22. VESELIN KEZUNOVIČ 07.04.1939 Regentova 20 policist upokojenec Srečko Saksida in skup. volil. 23. MILAN KREK 1 1.06.1956 Matteotijeva 17 zdravnik soc.medicinec ZZV Srečko Saksida in skup. volil. 24. IGOR ČERNOGA 20.01.1959 Razgled 42 RTV tehnik samostojni podjetnik Boris Vuk in skup. volil. 25. FRANKO PEČAR 26.09.1952 Rozmanova 19 navtični tehnik ribič Vida Murovec in skup. volil. 26. DANIELA PA1.IAGA-J AN KOVIČ 05.01.1948 Prvomajski trg 11 učiteljica ravnateljica gimnazije Štefanija Tomac in skup.volil. 27. BRANKO ČERNAČ 09.04.1957 Gortanova 27 natakar direktor Srečko Saksida in skup. volil. 28. ALDO DRUSCOVICH 14.07.1927 Garibaldijeva 9 ribič upokojenec Roberto Rušnjak in skup. volil. 29. ARCANGELO SVETTIN1 14.06.1939 Vilharjeva 5 mizar nezaposlen Roberto Rušnjak in skup. volil. 30. RUDOLF MRAZ 10.06.1941 Župančičeva 8 grafik, oblikov. nezaposlen Srečko Saksida in skup. volil. 31. MARJAN MASLO 29.04.1956 Bolniška 13 ing. prometa učitelj računalništva Jožefa Nussdorfer in skup.volil. 32. SILVANA AMBROŽIČ 18.05.1929 Tomšičeva 3 administratorka upokojenka Drago Žerjal in skup. volil. 33. MIRA ZOREC 26.08.1928 Oljčna pot učiteljica upokojenka Štefanija Tomac in skup. volil. 34. SILVO BAJEC 25.09.1951 Pusterla 13 ing.strojništva projektant Srečko Saksida in skup. volil. 35. VESNA PERIC 18.03.1955 Tomšičeva 19 mag.ekonomije profesorica Jožefa Nussdorfer in skup.volil. 36. ROBERT LET1CA 27.08.1966 Ul. IX. korpusa 23 zlatar zlatar Srečko Saksida in skup.volil 37. STASJA MEHORA 24.04.1947 Ul. IX. korpusa 5 gimn.maturantka strok.del. za otro. programe Svitlana Furlan in skup.volil. 38. JOŽEF KONC 01.08.1937 Rozmanova 35 dipl.sociolog upokojenec Boris Vuk in skup. volil. 39. MAJDA GOLJA 06.01.1952 Oljčna pot 12 dipl. psihologinja svetovalka Boris Vuk in skup. volil. 40. MARJAN TOMAŽIN 14.06.1958 Leninova 1 varnostnik vodja varnostne službe Jožefa Nussdorfer in skup.volil. 41. KATARINA BANKO 06.10.1935 Župančičeva 3 prodajalka upokojenka Drago Žerjal in skup. volil. 42. MIRAN STIPLOŠEK 13.03.1959 Vodnikov trg 7 strojni ing. pomočnik vodje hotela Vida Murovec in skup. volil. 43. NAZARIJ FURLANIČ 31.08.1914 Pusterla 1 rudar upokojenec Roberto Rušnjak in skup. volil. 44. HELENA VOVK-ŠR1BAR 10.12.1963 Gregorčičeva 11 gimn.maturantka upravljal, gostinskega lokala Vida Murovec in skup. volil. 45. MARIJ VUGA 20.08.1931 Rozmanova 49 ekonomist upokojenec Drago Žerjal in skup. volil. 46. BRANKA KOLER 24.08.1950 Obzidna 1 administr.tehnik administratorka Štefanija Tomac in skup. volil. KRAJEVNA SKUPNOST LUCIJA - Zap.št. IME IN PRIIMEK VOLILNA ENOTA 1 DATUM ROJ. NASLOV: ulica, hiš. št. POKLIC DELO, KI GA OPRAVLJA PREDLAGATELJ 1. MARIJA BLAŽEJ 23.03.1932 Ukmarjeva 6 profesorica upokojenka Miran Lipovec in skup.volil. 2. SALKO IBRIŠIMOV1Č 14.03.1956 Liminjanska 2 upravni tehnik PTT delavec Edvard Legiša in skup.volil. 3. OND1NA LUŠA 05.01.1941 Vojkova 4 tajnica upokojenka Darja Malešič in skup.volil. 4. EGIDIJ BRADAš 22.02.1928 Bazoviška 7 ekonom.tehnik upokojenec Darja Malešič in skup.volil. 5. ing.PAVEL GODNIČ 20.06.1935 Ukmarjeva 14 upokojenec Edvard Legiša in skup.volil. 6. MILUT1N ŠVONJA 21.12.1937 Obala 93 ladijski delavec upokojenec Čeligo Ivan in skup.volil. 7. FRANC HORVAT 21.05.1933 Obalall3 upokojenec Čeligo Ivan in skup.volil. 8. VLASTA VADNJAL 19.07.1964 Obala 97 ekonomistka planerka analitik Darja Malešič in skup.volil. 9. MIRAN LIPOVEC 07.07.1955 Liminjanska 6 ekonom.tehnik nezaposlen Miran Lipovec in skup.volil. 10. BRANE NADIŽAR 01.07.1961 Kozinova 7 orodjar orodjar Miran Lipovec in skup.volil. 11. BOGOMIL LISJAK 25.03.1932 Semova 13 socialni delav. upokojenec Edvard Legiša in skup.volil. VOLILNA ENOTA 2 Zap.št. IME IN PRIIMEK DATUM ROJ. NASLOV: ulica, hiš. št. POKLIC DELO, KI GA OPRAVLJA PREADLAGATELJ L DENI ROŽEC 20.02.1960 Obala 126 višja uprav.delav. referentka RUJP Darja Matešič in skup.volil 2. JOŽE JERŠINOVIČ 07.09.1951 Fazanska 2 dipl.pravnik odvetniški pripravnik Darja Matešič in skup.volil 3. IVANKA POMPE MATHVS 19.08.1930 XXX. divizije 20 upokojenka Čeligo Ivan in skup. volil. 4. JULIJ MAHNIČ 12.03.1948 Obala 121 elektrotehnik špediter Edvard Legiša in skup.volil- VOLILNA ENOTA 3 Zap.št. IME IN PRIIMEK____________________DATUM ROJ 1. BORUT VALENČIČ 31.10.1959 2. ANDREJA HUMAR FATORIČ 13.06.1968 3. EVELINO FATORIČ 14.11.1951 4. ROBERTO PEROŠA 21.06.1953 5. DARIO GRBEC 01.08.1940 NASLOV: ulica, hiš. St. Seča 76 Seča 119 Seča 119a Seča 60 Seča 117 POKLIC ing.gradben turistični tehnik skladiščnik mesar ključavničar VOLILNA ENOTA 4 DELO, KI GA OPRAVLJA samostojni podjetnik organizatorka gostinski delavec samostojni podjetnik upokojenec PREDLAGATELJ -- —.... ^ Darja Matešič in skup.volil Grbac Marija in skup.volil Edvard Legiša in skup.volil Darja Matešič in skup.volil. Grbec Marija in skup. volil Zap.št. IME IN PRIIMEK DATUM ROJ. NASLOV: ulica, hiš. št. POKLIC DELO, KI GA OPRAVLJA L prof. JOŽE HORVAT 12.08.1938 Kajuhova 17 prof.defektolog ravnatelj Dijaškega doma 2. ANTON GUSTINČIČ 26.04.1918 Lučan 34b kmet upokojenec 3. DARIJ BARILLE 14.10.1951 Pot k izviru 3 dipl.oec. direktor 4. MIRJAN FLEGO 11.08.1956 Ul. borcev NOB 24 strojni ključavničar strojni ključavničar 5. STEVAN DEVIČ 03.10.1937 Lučan lOa ing.elektrotehnik profesor na Pomorski šoli KRAJEVNA SKUPNOST PORTOROŽ - VOLILNA ENOTA 1 * Zap.št. IME IN PRIIMEK DATUM ROJ. NASLOV: ulica, hiš.št. POKLIC DELO,KI GA OPRAVLJA L MARJAN SIMONOVIČ 03.03.1949 Senčna pot 8 strojni tehnik blagajnik iger 2. BORIS PLIŠKO 24.10.1952 Letoviška 9 elektro-tehnik podjetnik 3. FERUČO OSTANEK 15.06.1956 Zatišje 11 ing.strojništva prodajalec 4. DRAGICA MEKIŠ 05.06.1948 Senčna pot 5 soc.delavka spl. kadr. soc. zad. 5. LINA POLJŠAK 21.09.1938 Vesna 11 ing. samost.podjetnica 6. MAGDALENA FRANČEŠKIN 13.05.1963 Senčna pot lOa med.sestra med.sestra 7. ALBIN MIKLAVEC 21.03.1926 Vesna 20 sred. izobrazba upokojenec 8. ALOJZ UMEK 24.01.1942 Prečna pot 7 konserv.-restavrator konservi.-restavriranje 9. TATJANA PERGAR 01.07.1949 Vesna 12 administratorka administratorka 10. ANNA MARIA HAFNER 09.06.1936 Mirni kot 8 slavistka novinarka 11. ANTON KOVŠCA 06.10.1942 Solinska pot 9 pravnik samost, podjetnik 12. MARIO DUNDARA 30.1 1.1943 Senčna pot 12a croupier croupier VOLILNA ENOTA 2 Zap.št. IME IN PRIIMEK DATUM ROJ. NASLOV, ulica, hiš. št. POKLIC DELO,KI GA OPRAVLJA L PAVEL MARC 11.03.1935 Fizine 15 dipl.ing. upokojenec 2. R1NO MEDVEŠČEK 22.07.1925 Obala 13a dipl.ekonomist upokojenec 3. DUŠKA ŽITKO 15.10.1959 Vilfanova 27 prof.um.zgod. kustosinja 4. BORIS KOČEVAR 18.04.1962 Lepa cesta 43 dipl.ing.arh. nač. Ur. za urej.prost. 5. DAVID BOŽIČ 27.09.1968 Lepa cesta 1 narovosl.-mat.tehnik ref. za int.marketing 6. MAURO BELAC 26.08.1961 Lepa cesta 24 gimnaz. tehnik direktor restavracije 7. MITJA JANČAR 30.05.1948 Pot pomorščakov 1 komercialist vodja enote 8. MAJDA BRAGHIERI 23.02.1948 Vilfanova 31 gospodinja gospodinja 9. RAFAEL DODIČ 24.10.1940 Pot pomorščakov 16 ekonomist vodja izpostave ZZZS 10. GILBERT KONCILJA 11.11.1931 Lepa cesta 14 profesor višji predavatelj VOLILNA ENOTA 3 IME IN PRIIMEK DATUM ROJ. NASLOV, ulica, h. št. POKLIC DELO.KI GA OPRAVLJA Zap.št. 1. NIKOLAJA RAVBAR 28.10.1939 Lepa cesta 40 dipl.ekonomist upokojenka 2. JANEZ PEČAR 11.01.1949 Belokriška 40 ing.pomor.prom. vodja poslovalnice 3. JOŽE GANTAR 06.02.1929 Belokriška 43 tehnik upokojenec 4. JAKOB ČEMAŽAR 02.04.1940 Pod anteno 24 dipl.oec. vodja računovodstva 5. MARKO PRINČIČ 13.06.1968 Koprska 25 stroj .teh. podjetnik 6. MIRAN PLEVNIK 01.01.1923 Šentjane 59 dipl.str.teh. upokojenec 7. IZTOK KAMPOS 16.07.1950 Pacug 14 gost.tehnik gostinska dejavnost 8. ANDRAŽ ELLER 10.06.1968 Sončna pot 42 absolv.ekon.fak. 9. IRINA STEGEL 01.05.1933 Lepa cesta 34 gimnaz.maturantka upokojenka 10. KRISTO ŠAHINI 08.10.1952 Šentjane 27 zlatar zlatar PREDLAGATELJ — Darja Matešič in skup.volil Edvard Legiša in skup.volil Mažer Alida in skup.volil. Čeligo Ivan in skup. volil. Darja Matešič in skup.volil PREDLAGATELJ --------------------------" Marjan Simonovič in sk.volil Marjan Simonovič in sk.volil Marjan Simonovič in sk.volil Tatjana Kosovel in skup.voli Mitja Jančar in skup. volil. Rafael Dodič in skup. volil. Tatjana Kosovel in sk. volil- Tatjana Kosovel in sk. volil. Patricija Pergar in skup. volil Rafael Dodič in skup. volil. Sašo Šraml in skup. volil. Irena Barbarič in skup. volil. PREDLAGATELJ__________ Tatjana Kosovel in skup.voli' Tatjana Kosovel in skup.voli Rafael Dodič in skup. volil. Mitja Jančar in skup. volil. Ivana Eller in skup. volil. Nataša Belac in skup. volil. Mitja Jančar in skup. volil. Mitja Jančar in skup. volil. Rafael Dodič in skup. volil. Tatjana Kosovel in skup.voli PREDLAGATELJ Tatjana Kosovel in skup.voli' Tatjana Kosovel in skup.voli' Rafael Dodič in skup. volil. Mitja Jančar in skup. volil. Rafael Dodič in skup. volil. Marjan Simonovič in sk.voli' Tatjana Kosovel in skup.voli' Ivana Eller in skup. volil. Mitja Jančar in skup. volil. Marjan Simonovič in sk.voli' KRAJEVNA SKUPNOST SEČOVLJE - VOLILNA ENOTA 1 Zap.št. IME IN PRIIMEK _______DATUM ROJ. NASLOV, ulica, h. St. POKLIC____________DELO,KI GA OPRAVLJA PREDLAGATELJ 1. IVAN DEKLEVA 31.07.1941 Parecag 154 politolog, ing.str. samost, podjetnik Darinka Balažič in skup.volil. 2. IVAN BAŽEC 08.11.1938 Parecag 172 predmet.učitelj adm. svet. delo Darinka Balažič in skup.volil. 3. MILENA SABADIN 26.04.1947 Sečovlje 77 učiteljica učiteljica Benjamin Ličer in skup. volil. 4. PETER DERžEK 02.10.1943 Sečovlje 116 gradb.ing. direktor Benjamin Ličer in skup. volil. 5. ALOJZ JURJEC 31.01.1951 Dragonja 2 stroj.ing. direktor kadr. sek. Darinka Balažič in skup.volil. 6. EG1D10 Ž1BER 03.06.1961 Parecag 168 ing.agronomije kmet Benjamin Ličer in skup. volil. 7. KLAVDIJ BREG 16.01.1957 Dragonja 55 elektrotehnik vzdrž. avtomatike Darinka Balažič in skup.volil. 8. DANIJELA FLISEK 15.06.1946 Sečovlje 53 pred.učiteljica pred. učiteljica Darinka Balažič in skup.volil. 9. MILAN LUŠINA 29.03.1957 Sečovlje 59 gasilski ing. vodja pož.varnosti Darinka Balažič in skup.volil. 10. FLORJAN LIKAR 20.10.1942 Sečovlje 77 gasil, tehnik upokojenec Benjamin Ličer in skup. volil. 11. FULV1A ZUDIČ 17.05.1961 Parecag 8 profesorica profesorica Darinka Balažič in skup. olil. 12. SILVANA VOVK 03.04.1961 Sečovlje 94 stroj, tehnik samost, podjetnica Benjamin Ličer in skup. volil. 13. BENJAMIN LIČER 31.12.1951 Sečovlje 100 pokl.pilot - učitelj upravnik centra Benjamin Ličer in skup. volil. KRAJEVNA SKUPNOST STRUNJAN - VOLILNA ENOTA 1 1 Zap.št. IME IN PRIIMEK DATUM ROJ. NASLOV, ulica, hiš. št. POKLIC DELO,KI GA OPRAVLJA PREDLAGATELJ 1. LIVIO G1ASSI 26.10.1955 Strunjan 124 poslovodja poslovodja Livio Giassi in skup. volil. 2. FRANKO BRATKOVIČ 28.12.1950 Strunjan 131/a natakar croupier Viljan Tončič in skup. volil. 3. DAMIR BUBNIČ 29.12.1964 Strunjan 91 ENVE.ing. vodja varilnih del Livio Giassi in skup. volil. 4. BOGOMIL NEMEC 14.04.1926 Strunjan 78 upokojenec . Viljan Tončič in skup. volil. 5. VILIJAM KRT 29.11.1957 Strunjan 74 mehanik avtoprevoznik Viljan Tončič in skup. volil. 6. V1LJAN TONČIČ 28.01.1959 Strunjan 97 grad.ing. inženiring Viljan Tončič in skup. volil. 7. NENAD BENKO 30.08.1972 Strunjan 34/a trgovec prodajalec Livio Giassi in skup. volil. 8. GIANFRANCO GIASSI 06.12.1957 Strunjan 39 kovinar trgov, potnik Viljan Tončič in skup. volil. 9. DUŠAN TRBIŽAN 31.10.1947 Strunjan 45 avtomehanik avtomehanik Viljan Tončič in skup. volil. 10. FRANC FILIPČIČ 18.06.1944 Strunjan 52/a trgov.poslovod. trgov, poslovod. Viljan Tončič in skup. volil. 11. GRAZ1ELLA GASPARINI 15.06.1971 Strunjan 88 trgovka trgovka Livio Giassi in skup. volil. 12. RIHARD KNEZ 14.11.1929 Strunjan 86 kmet kmet Ana Semič in skup. volil. KRAJEVNA SKUPNOST NOVA VAS - VOLILNA ENOTA 1 Zap.št. IME IN PRIIMEK DATUM ROJ. NASLOV: ulica, hišnaŠt. POKLIC DELO, KI GA OPRAVLJA PREDLAGATELJ 1. EMIL GRIŽON 14.09.1950 Nova vas 61 parketar direktor Emil Grižon in skup., volil. 2. FRANKO PRODANI 06.05.1962 Nova vas 44 oblikovalec kovin vodja nabave Emil Grižon in skup. volil. 3. BRUNO PEROŠA 14.03.1961 Nova vas 14 kmet kmet Emil Grižon in skup. volil. 4. DANJELA RUŠNJAK 21.12.1958 Nova vas 2 administratorka administratorka Emil Grižon in skup. volil. 5. MIRO GRIŽON 18.12.1958 Nova vas 39 šofer šofer Emil Grižon in skup. volil. KRAJEVNA SKUPNOST PADNA - VOLILNA ENOTA 1 Zap.št. IME IN PRIIMEK DATUM ROJ. NASLOV: ulica, hišn. št. POKLIC DELO, KI GA OPRAVLJA PREDLAGATELJ 1. ALDO PUCER 09.03.1967 Padna 53 strojni tehnik zavarovalni agent Franko Frankarli in sk. volil. 2. IZTOK PLAHUTA 29.03.1968 Padna 6/A dipl. ing. elektroteh. projektant alarm. sist. Franko Frankarli in sk. volil. 3. DENIS GOJA 16.10.1966 Padna 57 luško transp. teh. croupie Franko Frankarli in sk. volil. 4. DOR1JANO GRBEC 23.11.1961 Padna 44 kovinorezkalec kovinorezkalec Franko Frankarli in sk. volil. 5. FLAVIO GRIŽON 12.04.1962 Padna 34 elektrotehnik kmet Franko Frankarli in sk. volil. KRAJEVNA SKUPNOST SV. PETER - Zap.št. IME IN PRIIMEK VOLILNA ENOTA 1 DATUM ROJ. NASLOV: ulica, hišn. št. POKLIC DELO, KI GA OPRAVLJA PREDLAGATELJ 1. VILI ŠPEH 07.06.1956 Sv. Peter 96 zidar samostojni podjetnik Janez Forte in skup. volil. 2. FRANKO PRINČIČ 17.06.1942 Sv. Peter 18 kovinostrugar nezaposlen Janez Forte in skup. volil. 3. MARJAN GUZIČ 29.10.1946 Sv. Peter 82 ing. strojništva direktor Bojan Česnik in skup. volil. 4. DAVID RUPNIK 26.01.1962 Sv. Peter 26 gradbeni ing. upravnik Anton Špeh in skup. volil. 5. MARJAN GRIŽON 12.08.1946 Sv. Peter 98 ekonomist predstavnik trženja Bojan Česnik in skup. volil. 6. ALIJANA VUK 16.02.1946 Sv. Peter 6 administratorka tajnica Milan Vuk in skup. volil. 7. JOŽE GRBAC 13.02.1942 Sv. Peter 46 mizar mizar Bojan Česnik in skup. volil. 8. VILJEM VUK 09.11.1952 Sv. Peter 11 kovinostrugar upr. naprav v vodami Milan Vuk in skup. volil. 9. ANTON ŠPEH 26.11.1936 Sv. Peter 99 voznik avtoprevoznik Bojan Česnik in skup. volil. 10. MARJETKA ČESNIK 03.02.1952 Sv. Peter 27 ekonomistka vodja Ag.za plač. prom. Bojan Česnik in skup. volil. 11. JANEZ FORTE 13.11.1952 Sv. Peter 115 biolog višji tehnični sodelavec Janez Forte in skup. volil. Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinska organizacija PIRAN Objave DESUS št. 3 Datum: 10. 4. 1996 Smo ideološko nevtralna stranka, ki ščiti pravice upokojencev, invalidov in socialno ogroženih. Podpiramo in predlagamo, da na volitvah v Svete Krajevnih skupnosti občine Piran, ki bodo 21. aprila 1996 VOLITE za: KS PIRAN 5. Mafalda Pahor 7. Alojzij Weiss 32. Silvana Ambrožič 41. Katarina Banko 45. Marij Vuga KS LUCIJA 1. volilna enota: 6. Milutin Švonja 7. Franc Horvat 2. volilna enota: 1. Ivanka Mathys Pompe 4. volilna enota: 9. Mirjan Flego KS STRUNJAN 12. Rihard Knez KS SEČOVLJE 13. Benjamin Ličer KS NOVA VAS 4. Danjela Rušnjak KS PADNA 5. Flavio Grižon KS Sv. PETER 2. Franko Prinčič 9. Anton Špeh Vabimo vas, da pristopite k naši stranki. Pridite na razgovor v naše prostore, Stara cesta 4 v Portorožu (za starim hotelom Palače pri Termah) Razgovori z našimi svetniki: Vsak prvi ponedeljek v mesecu od 16.00 do 18.00 ure. Dežurstvo članov izvršnega odbora: Vsak torek od 10.00 do 12.00 ure. Vabljeni PROGRAM DELA OBČINSKE ORGANIZACIJE DeSUS PIRAN ZA LETO 1996 1. Uresničevanje pravic upokojencev, invalidov in socialno ogroženih Osnovna naloga stranke in njenih članov je zaščita pravic upokojencev, invalidov in socialno ogroženih. Da bi izpolnili to nalogo bomo na vseh ravneh spremljali, sodelovali in predlagali naslednje: - spremljanje dogajanj v zvezi s predlogi za spremembo Zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju in zdravstvenem zavarovanju, Zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine ter seznanjanje članstva o konkretnih aktivnostih na tem področju. - Spremljanje uresničavanja veljavnih zakonov o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju, Zakona o žrtvah vojnega nasilja, vojnih invalidov in zakona o vojnih veteranih. - Sodelovanje pri razreševanju odprtih vprašanj, ki se bodo pojavljala na področju zakonodaje, ki zadeve upokojence, invalide, udeležence NOB, žrtve druge svetovne vojne, brezposelne delavce, dijake in študente ter revnejše sloje prebivalstva. 2. DELOVANJE STRANKE V OBČINSKEM SVETU OBČINE PIRAN - Redno bomo spremljali vse gradivo za seje Sveta Občine in raznih drugih delovnih teles, o gradivih po potrebi informirali člane in skupaj z našimi svetniki zagovarjali na sejah Sveta Občine. - V mejah možnosti bomo postopoma vljučili naše člane, še posebno člane Izvršnega odbora v razna delovna telesa Občine. To je stalna naloga naših svetnikov. - O delu naših svetnikov in Sveta Občine bomo obveščali naše člane. - Nadaljevali bomo z rednimi uramo za stike s člani, kijih imamo redno v prostorih DeSUS-a v Portorožu. (Prostori Zelenih Pirana izza hotela Palače). - Spodbujali bomo člane stranke, da pripravijo pobude s področja življenja občine in Krajevnih skupnosti, ki naj bi jih naši svetniki posredovali na Svetu Občine ali vprašanja, ki jih imajo svetniki pravico postaviti organom in delovnim telesom Sveta Občine. 3. INFORMIRANJE - Redno bomo seznanjali člane in simpatizerje o delo Občinske organizacije DeSUS z objavo novic v Primorskem utripu, Portorožanu in po potrebi z oblikovanjem lastne oblike rednih informacij. - Občasno informiranje članov z dopisi in obvestili ter vabili na organizirane oblike srečanj, prireditev, razgovorov in zborovanj. - Skupaj s celotno regijo bomo organizirali spomladanjsko in jesensko tardicionalno prireditev. Če to ne bo mogoče pa vsaj na ravni območne organizacije. - Sodelovali bomo pri razgovoru z našim poslancem v Državnem zboru Republike Slovenije. Razgovor bo organiziral Območni odbor v prvi polovici leta 1996. 4. ORGANIZIRANOST STRANKE - Utijevali bomo že uveljavljeno organiziranost organov občinske organizacije skladno z določili Pravil, z organiziranimi sestanki in pogovori ter informacijami o sklepih, stališčih in predlogih organov DeSUS-a. - Imenovali bomo določana delovna telesa, ki bodo skrbela za boljše in bolj aktivno delovanje občinske organizacije ter skrbeli za oblikovanje njihovih programov dela in pospešitev izvajanja teh programov. - Izboljšali bomo delo v Krajevnih skupnostih z imenovanjem zaupnikov, ki bodo sodelovali v delu Izvršnega odbora. - Aktivno bomo vabili upokojnece in druge simpatizerie stranke, da se vključijo v stranko DeSUS. - Skrbeli bomo za aktivno povezovanje naše občinske organizacije z Območno organizacijo in drugimi v južnoprimorski regiji. - Utrjevali bomo sodelovanje z združenji upokojencev, invalidov, udeležencev NOB, političnih zapornikov, internirancev, in drugih žrtev nacifašizma in se bomo v krajevnih skupnostih zavzemali za utijevanje krajevne samouprave ter za demokratične medsebojne odnose. 5. KONKRETNE TEKOČE AKTIVNOSTI - Podpiramo kandidate za Svete Krajevnih skupnosti z list volilcev, ki so naši člani ali simpatizeiji. - Pravočasno in organizirano bomo pristopili k vsem potrebnim aktivnostim za izvolitev naših predstavnikov v DZ in DS R Slovenije. Občinska organizacija DeSUS Piran Novoizvoljeni Izvršni odbor stranke Predsednik stranke in Izvršnega odbora : Ivan Čeligo Podpredsednika stranke: Drago Žerjal in Albin Fatur Tajnica: Suzana Valussi Člani: Breda Rustja, Jože Rottar, Bojan Loboda. Svetnika DeSUS v Občinskem svetu Piran: Ivan Čeligo in Bojan Loboda Sedež Stanke DeSUS: Portorož, Stara cesta 4. POROČILO PRVE REDNE SKUPŠČINE ORGANIZACIJE DeSUS OBČINE PIRAN Spoštovane članice in člani DeSUS Spoštovani vabljeni in simpatizeiji stranke Za nami je enoletno obdobje od zasedanja občnega zbora naše stranke, čas organiziranega in plodnega dela vodilnih organov in posameznikov. Zametki ustanavljanja stranke na območju občine • Piran so bili prisotni že sredi leta 1991 v sklopu Območne organizacije DeSUS Koper. Prvi sestanek članov stranke je bil samostojno sklican dne, 7. 6. 1994 v Luciji na katerem je bil prisoten tudi Tone Stipančič, predstavnik obalne organizacije DeSUS Koper. Tedaj je bil izvoljen sedem-članski odbor, kije začel delovati na območju naše občine. Od začetka in vse do danes, so še vedno aktivni v vodstvu stranke: Albin Fatur (prvi predsednik takratnega odbora), Marija Fatur in Breda Rustja. Zelo aktiven pri organiziranju stranke in vključevanja članstva, tudi že od samega začetka, je bil Alojz Petvar, kije pozneje postal predsednik stranke za območje občine Piran. Zaradi bolezni je bil na občnem zboru 24.3. 1995 razrešen, toda po sklepu zbora je postal trajno častni član. V tem obdobju, do oktobra 1994, so se člani stranke vključevali v organizacijo obalnega območnega odbora DeSUS s sedežem v Kopru. Iz zapisnika 2. seje DeSUS občine Piran, kije bila 11.10.1994vLuciji je razvidno, daje tedaj nastala prelomnica skupne organiziranosti. Na seji sta sodelovala Jože Sedmak, sedanji predsednik Območnega regijskega odbora v Kopru in sodelavec Marjan Škoda, ki sta nakazala zahtevne naloge nadaljnjega samostojnega dela. Med drugim je bilo treba kadrovsko dopolniti in organizirati samostojne organe DeSUS za območje občine Piran, ki bodo prevzeli naloge volilne kampanje pri pripravah za volitve v Občinski svet in za Župana. V takratnih pripravah in neizkušenosti je kljub vsem težavam dne 24.3.1995 prišlo do sklica občnega zbora, kije zasedal v prostorih Splošne plovbe v Portorožu ter ga po vsebini sprejetih sklepov in nalog štejemo za ustanovni občni zbor. Udeležba članstva je bila zadovoljiva. V veliko zadovoljstvo so se nam pridružile pomembne osebnosti našega kraja kar nam je bilo v ponos in dokaz, da je program stranke DeSUS v prvi vrsti usmerjen k zaščiti pravic iz minulega dela in rešavanju socialnih krivic, kijih doživlja naša generacija. Na tem zboru so bila sprejeta prva pravila Občinske organizacije, izvoljena je bila 30- članska skupščina, 7- članski IO in 3- članski nadzorni odbor. Pri vseh akcijah smo nastopali samorastniško, brez izkušenj, finančnih in drugih potrebnih sredstev za delovanje stranke. Brez sedeža stranke, opreme in podobno. Rekli bi lahko: "Bosi na ulici". Na volitvah v Občinski svet Piran sta bila izvoljena dva svetnika, kar predstavlja številčno enako poprečje ostalih strank z utrjeno tradicijo, sposobnimi in dobro stimulirani kadri. Kljub vsem mogočim težavam smo uspešno reševali vse naloge pri samostojnem vključevanju v volilne postopke. Kandidacijski zbor, kije zasedal 5. 11. 1994, je med drugim sprejel predlagani program aktivnosti in kandidatno listo za volitve v Občinski svet. V preteklem letu 1995 so bile aktivnosti stranke zastavljene v dve smeri: Organizacijsko politične narave ter aktivnosti občinskih svetnikov na področju družbenega razvoja naše občine. Izvršni odbor se je sestal 4 krat in obravnaval tekočo problematiko vsestranskega značaja, zlasti usklajevaje aktivnosti med IO stranke in svetniki. Svetnika sva se kot delegata udeležila zasedanja izrednega kongresa DeSUS aprila v Ljubljani, člani in predstavnild naše občinske organizacije so bili v zadovoljivem številu prisotni na manifestacijah in srečanjih v Izoli in Kopru. Našo enotnost smo nedvomno dokazali tudi z izredno udeležbo na množičnem zborovanju 9. septembra 1995 na Mašunu. Prav tako je bila naša delegacija polonoštevilno prisotna na razšiijeni seji Regijskega odbora DeSUS južnoprimorskih občin 24.2. 1996 na Hrpeljah-Kozini. Prvo leto je bilo zelo naporno tudi za svetnika naše stranke. Med letom smo dobili poslovne prostore, sedež naše stranke, kar nam omogoča nemoteno delovanje. Uvedli smo enkrat tedensko dežurstvo in enkart mesečno posvet s svetniki s ciljem približevanja in vsestranskega obveščanja upokojencev, članov stranke in simpatizerjev. Naša stranka na območju občine Piran šteje danes 260 rednih članov in koli 600 simpatizerjev. Število članstva seje v letu 1995 občutno povečalo in prepričani smo, da bo tako tudi v bodoče. V piranski občini je preko 3000 upokojencev, vendar je zaradi neobveščenosti in različnih ideoloških opredeljenj, še vedno velika večina upokojencev nevčlanjenih. Dosedanji IO na današnji skupščini predlaga spremembo in in dopolnitev sedanjega sestava ter program dela, shematski pregled organiziranosti Republiškega odbora DeSUS vse do poverjenikov v Krajevnih skupnostih, kar bo podlaga za uspešno nadaljevanje zastavljenih ciljev. V mesecu marcu je IO izpolnil svojo nalogo pri kandidacijskih postopkih za volitve v Svete KS, ki bodo 21. aprila 1996. Po letošnjih volitvah poslancev v Državni zbor pričakujemo, da bo v DZ prisotno zadovoljivo število poslancev naše stranke DeSUS, ki se bodo vsekakor zavzemali za uveljavitev pravic upokojencev oz. starejše generacije. Koalicijske stranke so v preteklosti grobo posegale v pravice upokojencev in nas postavljale v položaj proračunskega bremena, odvisnega od vladnih odredb. Po dolgo trajajočih napetih razpravah je DZ v začetku letošnjega leta sprejel krivični pokojninski zakon zoper katerega je stranka DeSUS vložila pritožbo na Ustavno sodišče. Prepričan sem, da se bodo krivice odpravile z obširno mobilizacijo upokojencev v svojo stranko in izvolitvijo potrebnega števila poslancev DeSUS, ki bodo edini garant pri odločanju pravične zakonite regulative, ki izhaja iz minulega dela. Našemo članstvu se zahvaljujem za sleherni prispevek za skupno sodelovanje, novoizvoljenim članom IO pa želim uspešno delo v stranki. lvan SPOROČILO JAVNOSTI Demokratična stranka upokojencev Slovenije je neodvisna, samostojna, ideološko neobremenjena politična stranka. Dosledno spoštuje določila svojega statuta, programa in sklepe, ki so bili sprejeti na prvem kongresu v Mariboru 29.9. 1994 in izrednem kongresu aprila 1995 v Ljubljani (gradivo je objavljeno v KNJIŽICI- 1. KONGRES). Nekatere politične stranke in posamezniki zlonamerno prikazujejo DeSUS drugačno kot je v resnici, z namenom, da bi razvrednotili naša dejanska prizadevanja za zaščito pravic upokojencev in invalidov. V časopisih smo prebirali javna vprašanja naslovljena poslancu Ivanu Sisingerju, ki so bila objavljena v pismih bralcev, odgovore na ta vprašanja, komentaije novinaijev v zvezi z glasovanjem v DZ ob noveli Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter o predhodnem dogovaijanju strank vladne koalicije o teh spremembah. Na podlagi pojasnil, ki jih je na seji podal predsednik DeSUS Jože Globačnik, podpredsednik ZDU Slovenije Ivan Jenko, dokaznega gradiva, dejstev in lastnega prepričanja, prisotni enotno ugotavljamo, da se je poslanec Ivo Sisinger v Državnem zboru in delovnih telesih tega zbora vedno vztrajno in požrtvovalno vsestransko zavzemal za koristi in interese vseh slovenskih upokojencev, invalidov, udeležencev NOB ter žrtev vojne. To dokazujejo njegovi številni amandmaji, ki jih je vložil v parlamentu, njegove razprave na sejah delovnih teles DZ in sejah DZ. Po sprejetju Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju je vložil predlog za njegovo spremembo in 5.2. 1996 predlog za presojo ustavnosti. Ni torej razlogov za nezaupanje. Jasno nam je, da njegov vzdržani glas na seji 2. 2. 1996- tudi, če bi bil oddan proti, ne bi imel nobenega vpliva na odločitev Državnega zbora. To nam je v stranki povzročilo določene težave, s tem pa se je nekatere omahljivce, ki ne poznajo programa in ciljev stranke, postavilo v dvom. S tem je tudi omogočil nasprotnikom naše stranke in upokojenskih pravic ter interesov, da lahko obrekujejo našega poslanca, širijo nenersnico in omalovažujejo DeSUS. Zavedamo se, da delajo to namenoma, da bi upokojence, ki niso poučeni o dejanskih razmerah, pridobili za lastne koristi in da bi na prihodnjih volitvah oddali glasove njihovim strankam. Upamo, da jim to ne bo uspelo. Izid glasovanja v DZ ob noveli o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in predhodna dogovarjanja strank vladne koalicije o teh spremembah kažejo, da so politične stranke razpravo o spremembah pokojninskega zakona izkoristile tudi za to, da so na plečih upokojencev poravnavale svoje medsebojne račune. Tri vldadne stranke (LDS, SKD, in ZLSD) so s podpisom dogovora o drugačnem usklajevanju pokojnin, neglede na različne razlage njegove vsebine, omogočile, daje vlada z realnimi možnostmi za uspeh v DZ, uveljavila svoje predloge za spremembe pokojninskega zakona, vljučno s predlogom o usklajevanju brez poračunov. V DeSUS ponovno izražamo svoje nestrinjanje z omenjeno nedemokratično metodo odločanja strankarskih lideijev o nas, brez nas. Razpravo o spremembah pokojninskega zakona so izkoristile tudi nekatere stranke slovenske pomladi. Kot opopzicijske stranke so v DZ pričakovano glasovale proti vladnim predlogom- to je za upokojence. Svojo ceno pri volilcih-upokojencih so si hotele dvigniti z vloženimi, za upokojence vabljivimi amandmaji. Izkušnje v delu stranke nam ponujajo spoznanje, da vladne stranke doslej nikoli niso bile naši zavezniki, z opozicijskimi strankami pa lahko računamo le dokler so v opoziciji. Odtod naše prepričanje, da se lahko zanašamo le na moč sedanje in bodoče lastne politične organiziranosti. Prepričani smo, da bo to spoznala večina upokojencev, da brez lastnih poslancev v bodočem DZ ne bo mogoče obdržati pravic upokojencev, ki izhajajo iz minulega vloženega dela. _________________DeSUS OBMOČNA ORGANIZACIJA KOPER - Predsednik: JOŽE SEDMAK NAS KRAJ - NJEGOVA KULTURNA DJ NARAVNA DEDIŠČINA Konec prejšnjega meseca so v smaragdni dorani GH Emone na Bernardina predstavili projektno nalogo z naslovom Naš kraj ■ njegova kulturna in naravna dediščina, ki sojo pripravili eni najmlajših raziskovalcev doslej. Gre za gojence piranskega vrtca Mornarček, ki so pod vodstom vzgojiteljic in s strokovno pomočjo zunanjih strokovnjakov obiskali razčične dele piranske občine in si ogledali njene kulturne in naravne znamenitosti. Vsa opažanja in nova spoznanja so predstavili v sliki in besedi na zanimivi prireditvi, ki jo je vodila radijska novinarka Neva Zajc. Bilo je veliko risanja, igre, kontaktov z obiskovalci in predstavitev različnih dejavnosti, ki so še "žive" v občini Piran. Predstavili so se tudi Istrski mužikanti, ki so odigrali nekaj tradicionalnih istrskih napevov. Ravnateljica vrtca, profesorica Tanja Tomič, pa je celoten projekt predstavila takole: Tudi ta prireditev je sestavni del projekta - njegov zaključni del. Z njo smo vam želeli nazorno pokazati, kako je projekt, ki smo mu dali naslov "Naš kraj - njegova kulturna in naravna dediščina" potekal, kaj vse so otroci in z njimi tudi odrasli, ki smo sodelovali v njem, spoznali in kakšne metode ter oblike spoznavanja smo uporabili. Za vsebino o kraju v katerem živimo, smo se odločili, ker menimo, da ga moramo vsi dobro poznati, saj se le tako lahko nanj navežemo in ga s svojim pozitivnim odnosom tudi obogatimo. Ko smo poslušali radovedna vprašanja otrok in nanja poskušali odgovoriti, smo bili vedno bolj prepričani, da obstojajo načini, s katerimi lahko tudi predšolskim otrokom približamo kraj, v katerem živijo v sedanjosti, to povežemo s preteklostjo, vendar pa njihov odnos in navezanost na kraj usmerimo v prihodnost. Posebnosti našega kraja in njegovih tradicij so nas vzpodbudile k iskanju načina kako otroke na izviren način motivirati k raziskovanju okolja v katerem živijo. Da bi otroci na njim ustrezen in ustvarjalen način spoznavali in raziskovali svoje okolje in dejavnosti v njem, smo se odločili za metodo projektnega dela. Pri tem so nas najprej pritegnile velike možnosti za izbiro vsebin, metod in oblik dela, kar že samo po sebi spodbuja ustvarjalnost otrok in vzgojiteljic. Tu smo našli tudi močno povezavo med vrtcem, starši, posamezniki - strokovnjaki na različnih področjih in institucijami, ki delujejo v tem okolju. V veliko pomoč pri načrtovanju ustreznih vsebin sta nam bili kustosinji Pomorskega muzeja "Sergej Mašera" Duška Žitko in Zora Žagar, ki sta svoje strokovno znanje posredovali najprej vzgojiteljicam, kasneje pa tudi otrokom in jih na privlačen način seznanili s kulturno dediščino našega kraja. Sam projekt, ki smo ga zastavili problemsko (kar je značilnost projektnega dela) in mu dali strokovni naslov " Kako obogatiti otroštvo s kulturno in naravno dediščino Pirana in njegove okolice?" je trajal eno celo leto. Razdelili smo ga na tri podprojekte in sicer: "Ali poznamo svoje mesto?" "Kaj so soline?" "Kaj je oljkarstvo?". Vsak izmed podprojektov pa predstavlja tudi zaključeno celoto. V izvajanje projekta so se vključili otroci od 5. leta starosti do vstopa v šolo. V šolskem letu 1994/95 je bilo vključenih 111 otrok (to je 5 oddelkov in nekaj otrok iz starostno heterogenega oddelka), v šolskem letu 1995/96 pa 75 otrok (kar pomeni 3 oddelke). Vsebinsko so projekt načrtovali otroci skupaj z vzgojiteljicami, pri izvajanju posameznih aktivnosti pa so sodelovali zunanji sodelavci, ki jih je bilo v celem projektu kar 29. Vsebine in aktivnosti so bile načrtovane tako, da so pokrivale vsa področja razvoja predšolskega otroka in nudile možnosti za uveljavljanje in zadovoljevanje interesov in potreb posameznika. Izdelki in slike, ki so nastajali v teku projekta izražajo spretnost, ustvarjalnost, domiselnost in živo doživljanje otrok v dejavnostih. Velika ustvarjalnost otrok pa je v nas vzbudila idejo, da bi vse to lahko prikazali v javnosti. Tako smo se odločili za izdajo kataloga, ki v besedi in fotografiji pove marsikaj o doživljanju in aktivnostih otrok v projektu. Vzporedno s tem je nastala še strokovna publikacija, v kateri je obravnavan projekt po vseh zakonitostih projektnega dela. Največja vrednost projektnega dela v vrtcu je vsekakor v tem, da nudi brezmejne možnosti za vzpostavljanje bogatih vezi med vrtcem kot institucijo in okoljem v katerem deluje. Po drugi strani pa se s takšnim načinom vključevanja v okolje tkejo vezi sodelovanja med otroki, starši, delavci vrtca in posamezniki iz okolja, ki svoje znanje, iskušnje in ustvarjalnost nesebično delijo s predšolskimi otroki in s tem bogatijo tudi delo vrtca. Na zadnji seji Občinskega sveta Piran je prišlo tudi do nenavadne razprave o tem ali je primemo, da se župan udeleži prireditve, ki sojo izvajale občinske ustanove, zaključna prireditev pa je organizirana na Bernardina namesto v Avditoriju, ki je javni zavod, katerega ustanoviteljica je Občina Piran. Kljub takšnim pripombam seje Župan Franko Fičur udeležil prireditve in na koncu ravnateljici čestital za uspesno predstavitev projektne akcije, otrokom pa se zahvalil z besedami: "Vesel sem, da sem župan takšne občine." NAGRADNA KRIŽANKA ZLATARSTVO VAGAJA št. 28 Nagrade za pravilno rešitev križanke št. 27 je žreb razdelil takole: TINA KRALJ, Pot pomorščakov 1C, Portorož, BORIS PRODAN, Turšičev trg 5, Piran in IVO LAZAR, Brkinska 3, Izola. Nagradni bon v vrednosti 2.000 SIT boste prejeli po pošti. Čestitamo. Rešitve za križanko št. 28 pošljite najkasneje do 1. maja na naslov: Informa Portorož, Lminjanska 91, Lucija. TERMIČNA KRIVULJA PREGIBNI DISK V RAČUNALNIŠTVU ENAKA SAMOGLA- SNIKA VESLAŠKA TEKMA DRŽAVA V ZDA MAR- LJIVOST TKANINA ZA ZAVESE PREDEL V HAMBURGU VRSTA ZIDNE OBLOGE DUŠA ST. SLOVANOV ZIDARSKI NADZOR. ŽENSKA NOŽNICA. SRAMNICA PRVOTNI PREVOD BIBLIJE V LATIN. MREŽICA PRI TENISU KOPER ČRN POLJSKI PTIČ KRALJEV PRIVRZ. GORA NAD BOVCEM RIŽEVO ŽGANJE ST. GRŠKI KIPAR OČRT. ORIS PERJE PRI REPI ALUMINIJ GLAVNO MESTO ALBANIJE GOROVJE V SAUDSKI ARABIJI CENT VOLK IZ KNJIGE o DŽUNGLI PRVI MITOLOŠKI LETALEC TIPKA IT. VODNIK ZA TUJCE VOJAŠKI PLAŠČ VAŽNO ŽIVILO RAZVOJNA STOPNJA ŽUŽELKE SL. PISATELJICA (KAROLINA) NOVO- ZELANDSKI IZUMRLI PTIČ KRAJŠE IME ZA RIO DE JANEIRO AM HUMOR BUCHVVALD. PREDEL V KOPRU ZIMSKO LETOVIŠČE NA ŠVEDSKEM GORSKI REŠ. ČOLN NAPAD. NASKOK RIMSKA BOGINJA JEZE NEGATIVNI ION PESNIK JENKO ELEKTR. NA SOČI NAMEN. NAKANA TURŠKO LJUDSTVO V JUŽNI RUSIJI SLADEK JUŽNI SADEŽ SL. KOŠARKAŠ DANEU KISLINA PLUG AM. FILMSKI IGRALEC (ALAN) VRSTA POVRTNINE VELEUM IVAN TAVČAR BIKO- BOREC IZUMITELJ ZMIKAVT. PIŠKOT (THOMAS EDISON) KRAD- LJIVEC BESEDNA UGANKA ANDREJ NOVAK TELO POMOŽNI DUHOVNIK TRGOVSKI POPUST GOVEJA MAŠČOBA KAM BOŠKI GENERAL (LON) ORIENT. UTEŽNA MERA HLADNO OROŽJE OP. PEVKA (ONDINA) OSEBA. KI DOSTI GOVORI. ČVEKAČ SL. REŽIŠ. (SLAVKO) TRAVNATA POVRŠINA V JUŽNI AMERIKI TROJANSKI JUNAK ATLETSKI KLUB NORDIJSKA BOGINJA MORJA TANTAL VRSTA UMETNEGA VLAKNA LASTNA ŠALJIVA PODOBA OCET DEL KMEČKEGA VOZA RADIJ UNIFOR- MIRAN STREŽAJ BESEDILO. TEKST April 1996 Športni UTRIP stran 10 primorski uMp Športno društvo "Pirano" v okviru praznovanja 27. aprila (Dan upora proti okupatorju) in praznovanja 1. maja (Praznik dela) organizira 27. aprila 2. tekmovanje v teku "Pokal Mesta Piran" pod pokroviteljstvom Občine Piran in Skupnosti Italijanov Piran. Start bo na Tartinijevem trgu, kjer bo tudi cilj. Dolžina proge za člane, članice, mladince in mladinke bo 8 km. Dolžina proge za dečke in deklice do letnika 1981 bo 4 km. Start za dečke in deklice bo ob 10. uri. Start za ostale ob 10.30 uri. Kategorije 4 km - dečki in deklice a. ) letnik 1984 in mlajši (najmlajši dečki in deklice) b. ) letnik 1983-1981 (starejši dečki in deklice) 8 km mladinci, mladinke, člani, članice, veterani in veteranke c. ) letnik 1980-1977 (mladinci in mladinke) d. ) letnik 1976-1967 (mlajši člani in članice) e. ) letnik 1966-1957 (starejši elani in članice) f. }, letnik 1956-1947 (veterani in veteranke) g. ) letnik 1946 in starejši veterani in veteranke NAGRADE: Medalje prejmejo prvi trije tekmovalci in tekmovalke v sleherni kategoriji. - Absolutni zmagovalec in absolutna zmagovalka na 4 km dolgi progi prejmeta pokala. - Absolutni zmagovalec mladincev in mladink na 8 km dolgi progi prejmeta pokala. - Absolutni zmagovalec članov in članic in ostali, letnik 1976 in starejši prejmeta pokala - "Pokal mesta Piran" prejme organizirana skupina z največjim številom tekačev. VPIS IN INFORMACIJE: Predprijave lahko pošljete na naslov: Športno društvo "Pirano", Kajuhova 12, 6330 Piran Telefon 066/73-529 od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure ali Lazar Ivo, Brkinska 3, 6310 Izola, po 20. uri na telefonu 066/63-600. Ostali se lahko prijavijo dne £7. aprila 1996 od 8.00 do 9.30 uri na štartu na Tartinijevem trgu. Startnina znaša 500 SIT. Vsi udeleženci tečejo na lastno odgovornost. Zdravstvena pomoč bo zagotovljena. Tekmovanje se bo izvedlo v vsakem primeru in vremenu! Tartinijeva glasba in kulturno poletje V portoroškem Avditoriju so 2. aprila predstavili zanimiv aprilski program v počastitev obletnice Tartinijevega rojstva. Na ponedeljkovem velikonočnem koncertu sta se predstavila publiki komorni orkester Slovenicum in ženski zbor iz Cerkelj. V soboto,! 3. aprila ob 20.30 bo v Avditoriju gledališka predstava. Nastopilo bo Eksperimentalno gledališče Glej iz Ljubljane. Včetrtek, 18. aprila ob 19.00 bo v Avditoriju (modra dvorana) 'Prihod mojstrov modrosti." Predavala bo Barbara Škoberne. V petek, 26. aprila ob 20.00 bo v cerkvi Sv. Frančiška v Piranu v okviru Glasbenih dnevov 96, koncert tria Viribus unitis. Vsoboto, 27. aprila ob 19.00 bodo v Modri dvorani odprli razstavo Obalni likovniki ■ nova dela. Svoje mojstrovine bo postavilo na ogled (vse do 1. 5. 96) 18 likovnikov, med njimi tudi Zvest Apollonio, Jure Cihlar, Anton FlegoMira Ličen Krmpotič, Janez Lenassi. Bogat je tudi filmski program. Tudi SKUPNOST ITALIJANOV organizira kar nekaj priredutev. V petek, 12. aprila ob 20.00 bodo v Tartinijevi hiši odprli razstavo grafik Fabia Smolaka, ki bo odprta do 20. aprila . Vpetek ,19. aprila ob 20.30 bo v Stolni cerkvi ob 20.30 koncert za orgle in trobento. V soboto, 20. aprila bo na Tartinijevem trgu od 10.00 do 19.00 Jurijev sejem in Pandolo. Od 20.00 do 24.00 bo družabni večer z ansamblom. V sredo, 24. aprila ob 19.00 bo v Stolni cerkvi Piran maša v počastitev Sv. Jurija. II. tek zapokal mesta Piran v počastitev dneva upora in praznika dela bo v soboto, 27. aprila 96 MEDNARODNA VESLAŠKA REGATA BO V NEDELJO, 28. APRILA 96 V PORTOROŠKEM ZALIVU. Start: Marina Bernardin. V okviru kulturnega poletja bodo v juniju vsako soboto dobrodošlice turistom (19.00 na Tartinijeven trgu). Sezono bodo odprli z ognjemetom in operno predstavo. Julija in avgusta bodo Piranski glasbeni večeri (vsak petek ob 21.00 uri v križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu). Come back - portoroški festival Melodije morja in sonca bo 19. in 20. julija. Od 8. do 11. oktobra bo v Portorožu 3. oglaševalski festival Nove Evrope, Zlati boben. KUPON DISKONT PETRfl Lucija 2% POPUST če boste ob nakupu priložili ta kupon Bernardin: 3. letni posvet slovenske diplomacije V torek, 9. aprila 96 se je v GH EMONA na Bernardina na 3. letnem dvodnevnem posvetu zbrala smetana slovenske diplomacije. Skupaj z najvišjimi vladnimi predstavniki bodo obravnavali aktualne vidike slovenske zunanje politike, v tem, za našo mlado državo zelo pomembnem obdobju uvrščanja Slovenije v evropsko integracijo. Menda bo tekla beseda tudi o vprašanjih odprtih odnosov sosednjo Italijo in Hrvaško. Splošna plovba predvideva obnovo ladjevja Dobro leto dni je od tega, ko je Državni zbor sprejel Zakon o Splošni plovbi po katermje država prevzela večji del dolga (75 milijonov USD) ki ni bil zavarovan z realnim premoženjem družbe in v zameno postala edini lastnik Splošne plovbe, se že kažejo rezultati takšnega posega. Poslovanje v letu 1995 je bilo pozitivno, podobne rezultate po pričakujejo tudi na koncu tega leta. Vodstvo Splošne plovbe je na tiskovni konferenci 2. aprila v prostorih upravne zgradbe v Portorožu pred novinarji razgrnilo kosolidirane rezultate poslovanja Splošne plovbe d.o.o. in povezanih družb za leto 1995 ter primerjavo s sanacijskim programom. Krizni časi Splošne plovbe so nastali že pred leti. 20. 3. 1994 bi podjetje moralo predložiti otvoritveno bilanco stanja na dan 1.1.1993 po slovenskem zakonu o lastninskem preoblikovanju podjeti, vendar bilance podjetje ni oddalo, ker bi zaradi velike izgube (po knjigovodski vrednosti 74,4 milijonov USD) sprožili prisilno poravnavo in stečaj podjetja v Sloveniji ter vnovčenje hipotek v podjetju Genshipping Corporation s sedežem v tujini. Tuje banke bi se namreč z izkupičkom od prodanih ladij te Plovbine korporacije v celoti poplačale. Od tu naprej se knjigovodska telovadba še bolj zapleta. V Splošni plovbi pravijo,-da bi država (?) takrat lahko izgubila 50 milijonov USD premoženja, ostali pa bi ji dolgovi slovenskega podjetja (Splošne plovbe) do tujine v višini 103 milijone USD, ki niso bili zavarovani s hipotekami ladij, temveč z garancijami domačih bank. Ker banke sanira država je pač sklep kljub vsemu logičen. Državni zbor je po vročih razpravah 15. 3. 1995 le sprejel zakon in 15. 11. 1995 še dopolnitve zakona o Splošni plovbi in tako rešil koncem propada. Po tem zakonu je država, kot je znano, prevzela večji del dolga koncerna (75 milijonov USD, ki je bil izkazan na dan 31. 12. 1993) in ki ni bil zavarovan z realnim premoženjem družbe. Država je tako postala edini lastnik Splošne plovbe. Drugi manjši del dolga, ki prav tako ni bil zavarovan z realnim premoženjem koncema, je prevzela Splošna banka Koper d.d. in ga z najetjem moratorija posodila Splošni plovbi. Splošna plovba se je obvezala, da bo s pozitivnim poslovanjem sama pokrivala dolgove do tujih bank, ki so bili zavarovani s hipotekami na ladje v višini 93,4 milijone USD in ostale obveznosti koncerna v višini 40 milijonov USD ter da bo brez dodatne pomoči obdržala ladjarsko dejavnost v Sloveniji. DZ je takrat (15.3.1995) sprejel še številne sklepe, ki so bili v glavnem že uresničeni. Vladaje 25. maja 1995 sprejela uredbo o lastninskem preoblikovanju podjetja Splošna plovba p.o.Portorož v družbo z omejeno dogovomostjo Splošna plovba d.o.o. Portorož in ustanovitvi Splošne plovbe d.o.o. Portorož. Družbo so registrirali 16. novembra 1995 s skromnim kapitalom 208 mio SIT in edinim ustanoviteljem Republiko Slovenijo. Organi upravljanja družbe sta skupščina katere vlogo opravlja Vlada in 7-članski Nadzorni svet katerega predsednik je Andrej Grahor. Družbo neposredno vodi in zastopa Aldo Krejačič. Tuji upniki so spremembo lastništva vzeli na znanje in niso negativno reagirali. V okviru sanacijskega programa Splošne plovbe, ki gaje na predlog Nadzornega sveta sprejela Vlada konec septembra lani, so sprejeli tudi program racionalizacije zaposlenih v upravi podjetja. Od nekoč 300 zaposlenih v upravi jih je sedaj ostalo le še 79. Pomorcev je 612. Andrej Grahor je povedal, da so se morali odločiti kakšen sanacijski program naj izvajajo. Odločili so se za dinamično sanacijo - obnavljanja ladjevja. Prodali bodo dve stari ladji (Bočna in Triglav) ter kupili 38-tisoč tonsko mlajšo rabljeno ladjo. Ob koncu leta 1996 naj bi koncem upravljal z ladjami z nosilnostjo 514 tisoč ton, poprečne starosti 15 let. Poprečna življenska doba ladij s katerimi oprerira Splošna plovba je 23 let kar je že zelo visoka starost ladij. Predvidena so redna odplačila vseh hipotekarnih kreditov in sicer 16,54 milijona USD glavnic in 6,24 milijona USD obresti ali skupno 22,78 milijona USD. Drugo leto sanacijskega obdobja Splošne plovbe gre po načrtih, ki so sijih zastavili. FOTO: FK- INFORMA Franc Krajnc RADIO OPČINE Vaš radio na ClkW frekvencah 90.6 in 100.5 MHz! Tel.: 091/21-26-58, Fcix: 091/21-32^95 Dobrodošli v Piranu in v kavarni Galerija Tartini kjer se boste zagotovo zadržali ob dobri kavici, ponudili pa Vam bomo tudi sveže domače sladice: tiramisu, sadno torto, lastne pripravljene sladolede. Kolektiv kavarne se priporoča in vas pričakuje tudi na svoji s toplim soncem obsijani terasi. Ustavljen kazenski postopek Okrožno sodišče v Kopru je s sklepom K 182/95 z dne 21.2.1996 kazenski postopek zoper dr. Alojza Medveda, kije tekel od leta 1989 ustavilo, ker je Okrožni državni tožilec 29. 12. 1995 pisno izjavil, da obtožbo v celoti umika. Kazenski postopek so uvedli zoper dr. Medveda še ko je bil primarij zdravilišča Terme Portorož. Na tej osnovi ga je Jirma Hoteli Palače disciplinsko izključila iz podjetja. Začela seje dolgoletna kalvarija dokazovanja nekrivde, kije dr. Medveda stala tudi precej živcev in zdravje. Znani zdravnik in akupunkturolog sije nato poiskal službo v Podčetrtku, kjer je tako kot v Portorožu, dosegal velike uspehe. Njegov odvetnik je Danijel Starman iz Kopra. Še ena administrativna zgodba Izolan brez državljanstva Kdaj bo Silvano Antonac zadihal s polnimi pljuči slovenskega državljana? Kako se lahko počuti človek, ki nima v rokah nobenega osebnega dokumenta s katerim bi se lahko identificiral v družbi, zaupal sebi in državi, ki mu, čeprav je odraščal tukaj, ne pove čigav je. Zgodba mladega Silvana je dolga in celo nekoliko zapletena. Je pač eden tistih, ki si niso pravočasno pridobili slovenskega državljanstva zaradi česar mora sedaj ubirati različna pota, pri čemer brez pravne pomoči menda ne gre. Rodil seje v Bujah, od mladih nog pa živi v izolski Dobravi pri svojih starših, ki pa sta slovenska državljana. Odraščal je na slovenski zemlji, se igral s svojimi sovrstniki, obiskoval slovensko osnovno in kovinarsko šolo, sedaj pa seje izkazalo, da nima ne slovenskega niti hrvaškega državljanstva, ker preprosto ni nikjer vpisan v državljansko knjigo. Vse kar ima, s čimer se lahko izkaže, je vozniško dovoljenje. Ne nočem biti Hrvat", se nam je nekoliko zagrenjeno potožil. Najel sem pravnika, ki pa še ni nič naredil, pravi. Njegov pravni zastopnik v tej zadevi je Niko Varezič iz Lucije. Obiskali smo ga, da bi lahko izvedeli kaj več, kako daleč je vsa zadeva in ali ima Silvano sedaj sploh še kakšne možnosti, da postane slovenski državljan? Niko Varezič nam je svetoval naj si preberemo zakon o državljanstvu in da naj pišemo o tem vladi. Na vpogled nam je dal dva dokumenta iz katerih je razvidno, da njegov varovanec že od 10. 12. 1992 neuspešno čaka na ugoditev prošnje za sprejem v slovensko državljanstvo. Stanje je pač takšno, da Silvano nima hrvaškega državljanstva in niti ne odpusta iz tega državljanstva. To pa pomeni, da ne more zadostiti zahtevam, ki so mu bile doslej predočene s strani našega Notranjega ministrstva. Odvetnik Niko Varezič je 20. februaija letos poslal na Ministrstvo za notranje zadeve v Zagreb predlog vpisa v državljansko knjigo in predlog izpisa. Ugotovil je, da njegov varovanec nikoli ni bil vpisan v državljansko knjigo matičnega urada v Bujah in da tako sedaj nima ne slovenskega in ne hrvaškega državljanstva. Ni izključil možnosti "Naturalizacije", torej vpisa v slovensko državljanstvo, nekakšne samodejne potrditve, da Silvano tu živi, dela, diha, že več kot 30 let. Birokracija molči, ne odgovarja. Silvano pa čaka in upa, da bo vendarle kmalu rešil njegovo življensko uganko - da mu bodo končno povedali čigav državljan pravzaprav je. (FK) Čakajoč na turiste Pavel Batistič iz Lucije bo tudi letos, tako kot že 40 let zapored, prevažal turiste po portoroškem zalivu. Svoj čoln ima že 18 let zasidran v bernardinski luki odkoder se lahko z njim popeljete na morje. Za uro vožnje vam bo zaračunal 500 tolarjev. Ne vemo, ali mu je doslej že uspelo zvabiti kakšnega turista na čoln in popeljati na morje. Sonce je toplo grelo, hoteli so bili polni in turisti so lahko uživali velikonočne praznike, vendar se to ni kaj prida poznalo na ulicah, še manj pa v trgovinah. Le kakšna bo letošnja turistična sezona in ali bodo turisti zapravljali tako kot v preteklih letih se sprašujejo mnogi, ki jim turizem predstavlja osnovni ali dopolnilni vir za preživetje. FOTO: FK- INFORMA Sodobna cestna povezava do Lucije šele po letu 2000 Slovenija bo do konca tega tisočletja prepredena s sodobnim avtocestnim omrežjem vse do Kopra. Kmalu pa naj bi tudi natančno zarisali traso sodobne obalne ceste od Kopra do Lucije, ki pa je nikakor ne bodo začeli graditi v tem tisočletju. Osnovni predlogi so, da naj bi cestna povezava med Koprom in Lucijo (od tu naprej do Pirana oz. hrvaške Istre) potekala skozi predor do Izole, nato čez Jagodje in zopet skozi predor do obrtne cone v Luciji, kjer naj bi zgradili dva odcepa. Enega v smeri proti hrvaški Istri, drugega pa v smeri proti Luciji, Portorožu, Belemu križu in Piranu. Gre za 12 km sodobne hitre ceste, ki naj bi bo veljala okoli 12 milijonov dolaijev. Upamo, da bodo načrtovalci imeli dovolj posluha za pripombe, da trasa med Koprom in Izolo ne bi smela potekati ob morju, kjer bi lahko pridobili skoraj 3 km nove plaže, ter da v Luciji ne bi smela presekati obrtne cone na dvoje. Metropolova garaža Arheološka odkritja niso zavrla gradnje V Metropolovih hotelih imajo te dni kar precej dela. Kjub velikemu gradbišču so za velikonočne praznike namestitvene zmogljivosti zasedene, prav zaradi igralnice pretežno z italijanskimi gosti. Te dni naj bi bil zaključen tudi glavni izkop jame in kmalu se bo začela gradnja garažne hiše, ki bo kot je znano, imela 415 parkirnih mest, nekaj poslovnih lokalov in avtopralnico. Pri odkopu zemlje za gradnjo garažne hiše so izvajalci naleteli na ostanke tlakov iz rimskih časov. Na tem delu izkopa so bila dela začasno ustavljena in predana v nadaljnjo obdelavo Medobčinskemu zavodo za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Pirana. Izkopavanja je vodil dipl. arheolog Alfred Trenz. Ostanki so po vsej verjetnosti del kompleksa antične vile. Med izkopavanji, ki so se končala konec marca, so naleteli na ostanke rimske opeke, ustje in ročaj amfore (antični vrč z dvema ročema - za vino, olje...), odtočni kanal in žigosan kos strešnika. Gre za tegolo, kije bila uporabljena kot tlak in na kateri je odtisnjen žig izdelovalca. Najdišče so arheologi premerili in poslikali ter shranili pomembnejše kose. V MZVNKD bodo skušali ugotoviti iz katerega časa so najdeni ostanki. S koncem arheoloških izkopavanj je bil tudi formalno izpolnjen pogoj arheoloških raziskovanj in dana možnost za nadaljevanje izkopa na področju najdb, poroča Tomi Brezovec. Kraljica cvetja je iz Ljubljane Tudi na letošnji tradicionalni prireditvi Hortikulturnega društva iz Portoroža, plesu ob prihodu pomladi, ki so ga organizirali 23. marca v restavraciji hotela Riviera v Portorožu, so izbrali kraljico cvetja. Ta laskavi naslov s šopkom nageljnov v roki so podelili Limi Kodela, upokojenki iz Ljubljane, kije takrat bivala v Hotelih Riviera. "Zelo sem zadovoljna, bil je lep večer", nam je povedala, ko smo ji čestitali tudi v imenu Primorskega utripa. Gostje so se zabavali ob veselih melodijah, družabnih igrah in srečelovu, vendar pretiranega nakupa srečk ni bilo opaziti. Večer je povezovala voditeljica programa Irena Dolinšek. MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Konstantinovlč Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211 STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA PLINIFIKACIJA PIRANA JP OGREVANJE Piran, PETROL TRGOVINA Ljubljana in OBČINA Piran so 6. novembra lani podpisali pismo o nameri s katerim ugotavljajo, da obstoja vzajemni interes za sodelovanje na področju energetske oskrbe občine Piran z energenti, posebno r \ SVETOVANJE IN POSREDOVANJE \ ■MMMMMGrani d. o. o. \ J Obala 132 - Lucija 66320 Portorož Tel.: 066/70-623, 70-624 M.tel.: 0609 / 631 438 Fax.: 066 / 71-295 'rodajate ali kupuj et vozilo? Prihranite si čas. Pri nas prodajamo in posredujemo pri prodaji vozil. Vse boste lahko opravili na enem mestu, od podpisa do prenosa lastništva vozila. .................,................aiii... GOSTINSKO TURISTIČNO PODJETJE D.0.0. PORTOROŽ UKMARJEVA 18., 66320 PORTOROŽ TEL./FAX.: 066 / 70 - 916 -REKLAMIRANJE NA SVETLOBNEM DISPLATO -POSREDOVANJE PRI PRODAJI RAZEN NEPREMIČNIN Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva primorski uMp Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax.: 066/70-185 Opr. prigl.št. 40-4/93 Rep. uprava za družbene prihodke Izpostava Piran / Franc Krajnc s.p. ŽR št.: 51400-620-63-051202111 -6502/85 SB Koper Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Liminjanska 91, Lucija, 66320 Portorož, Tel./Fax.: 066/70-185 Časopisni svet: dr. Livij Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefano lusa, Janez De Reggi, Nino Spinelli Elektronska obdelava in prelom: GRAFFIT Line Izola Tisk: Tiskarna Vek Koper List izhaja mesečno, cena za izvod je 80 SIT Po mnenju Urada za informiranje št. 4/3 - 12-889/93 -23/288 je časnik Primorski utrip proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarife št. 3 tarife PD, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. zemeljskim plinom, tudi v smislu deklaracije o "zeleni občini". V petek, 7. aprila 96 so namere konkretizirali s podpisom pogodbe za izdelavo investicijske, tehnične in prostorsko izvedbene dokumentacije za plinifikacijo občine Piran. Pogodbo so podpisali v občinski upravni stavbi v Piranu. Naročnika del sta Ogrevanje d.o.o. Piran in Petrol Trgovina r.o. Ljubljana, ter prevzemnik del IBE d.d. svetovanje, projektiranje in inženiring Ljubljana. Vrednost pogodbenih del znaša 16,6 milijona SIT. Skupna predvidena dolžina plinovodnega omrežja po elaboratu znaša 44 km, če pa bi sistem še razširili proti Strunjanu, Seči in Sečovljam, bi bila občina prepredena s 53 km dolgim plinovodnim omrežjem. FOTO: QUICKLAB, Bernardin Marinko Babič s.p. Obala 127, Lucija tel: 066/72-516, 72-431, mobitel: 0609/615-943 PROMET Z NEPREMIČNINAMI RENT A CAR ORGANIZACIJSKE STORITVE VZDRŽEVALNA DELA NA STANOVANJSKIH IN DRUGIH OBJEKTIH 1. V Luciji prodamo trisobno takoj vseljivo stanovanje 68 m2 v 5. nadstropju. (LELA - Lucija tel.. 066 72-516 ) 2. V Luciji prodamo trisobno stanovanje v 3. nadstropju 82 m2 LELA - Lucija tel.. 066 72-516 3. V Luciji prodamo enosobno stanovanje v 1. nadstropju. LELA - Lucija tel.. 066 72-516 4. V Luciji prodamo trisobno stanovanje 82 m2 v 1. nadstropju. LELA - Lucija tel.. 066 72-516 5. V Piranu prodamo takoj vseljivo manjše dvosobno stanovanje v 1. nadstropju. (LELA - Lucija tel.. 066 72-516) 6. V Luciji prodamo trgovino 34 m2. LELA - Lucija tel.. 066 72-516 7. V Luciji damo v najem za več časa nov poslovni prostor 44 m2, brez predplačila. (LELA - Lucija tel.. 066 72-516) 8. V Luciji prodamo novejšo samostojno hišo 350 m2 na parceli 1.000 m2. (LELA - Lucija tel.. 066 72-516) 9. Na Belem Križu prodamo novo hišo 220 m2 na parceli 860 m2. LELA - Lucija tel.. 066 72-516 10. V Piranu prodamo takoj vseljivo hišo 120 m2. LELA - Lucija tel.. 066 72-516 11. V Piranu na izredni lokaciji prodamo adaptiran opremljen poslovni prostor 30 m2, primeren za menjalnico in trgovino. UGODNA CENA. (LELA - Lucija tel.. 066 72-516) 12. V Kopru na Markovcu prodamo stanovanje 63 m2 v 4. nadstropju za 100.000 DEM. (LELA - Lucija tel. 066 72-516) 13. V Dragonji prodamo starejšo hišo na parceli 860 m2. Možna zamenjava za trisobno stanovanje v Luciji z doplačilom. LELA - Lucija tel.. 066 72-516 14. V centru Lucije prodamo trisobno stanovanje s pogledom na morje. (LELA - Lucija tel.. 066 72-516) IZBERITE AVTO. Ml VAM DAMO KUUC. Na podlagi namenskega varčevanja lahko najamete posojilo za nakup avtomobila pod pogoji, ki jih izberete sami. Z varčevanjem določite obrestno mero in dobo vračanja. Posojilo pod ugodnejšimi pogoji lahko najamete že po enem letu. Splača se veliko bolj, kot mislite. Pa prijetno vožnjo! splošna banka koper INTERNAUTICA rilar',na portorož;29.maj - 2. junij 1996 r n «3