Poštnina plačana v gotovini. 75 par zsilgsfeje, ila ifani takoj ilo-stavima poskusne številke. Pišite še danes » 1 ^ ^ s ^ I i Mesečna naročnina IPlil A Oprava: Gajeva 1. 25 Din, za inozem- /sja H§g§| MSk Telefon 3855, - Ček. stvo 35 Din. Ured- mml ® Bislžl Jlill. fpili&v račun: Ljubljana ništvo: Ljubljana, BÜHI Ban»«» BlgSl AĆmStm. Wffißm št. 14.614. Oglasi po Gregorčičeva ul. 23. ttf|| ÜHg /f ceniku. Pri veekrat- fel.: 2566, int. 3069 gHUgajB uih objavah popust 1 j. r \ f ff&LboUi' NARODA. Posamezna števjlka Din r—. Današnja številka vsebuje: Radić — državnik pomirjenja Kočevju in okolici grozi gospodarska katastrofa Nevarna napetost v Trbovljah Studijsko potovanje prof. E. Jarc» Naš letošnji hmelj Z jadrnico v Grčijo "V ------------------------- Sl. 99 Izhaja vsak dan V Ljubljani V Četrtek, dne 8. avgusta 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I Radii — državnik ^omirienia (Ob sedemletnici njegove smrti.) Ni še daleč za nami tisto burno in lahke rečemo usodno poglavje naše politične zgodovine, ko je takozvana »čista demokracija« resnično ogrožala temelje naše narodne države, naše državne skupnosti Kdor si pokliče v spomin takratne dni, ve kako so edino preudarna in trezna dejanja mogla zajeziti splošno napeto in ostro psihozo, ki se je lotevala širokih mas. In v kateregakoli takratnega političnega voditelja široke množice niso imele popolnega zaupanja, temu ni uspelo ublažiti ostrine Položaja in vrniti ljudstvu optimizma iti konstruktivne volje. Zlasti težak položaj Pa je moral reševati sleherni politični voditelj, ki je nad ozke, domače interese pojavil interes in dobrobit skupnosti, dr-zavne celote. iudi še ni daleč doba, ko je široka jav-nost več ali manj poznala pokojnega voditelja hrvatskega kmetskega gibanja Šte-Iana Radiča le po njegovih zunanjih deja-n™ >n politični taktiki ter borbi proti »pokvarjeni gospodi«. In vendar se je že tako odmaknila izpred naših oči podoba »tetana Radiča kot dnevnega politika. Ko-maj sedem let je danes od njegove smrti m ze je uprav v današnjih dneh mogoče ugotoviti in občutiti velike stvaritve in vrednote,^ ki nam jih je zapustil pok. Šte-aP Radič, duha sprave, kmetskega opti-n^nia *n kmetske miroljubnosti. asi so politična dejanja Štefana Radiča nos,ninotti'1 vzbujala videz nekonstruktiv-v' in izključne navezanosti na ožjo nje-0 domovino Hrvatsko, je ta videz zla-? ozirom na njegovo poslednjo dobo '■vijenja v tistih burnih dneh popolnoma Pomagan in stoji danes pred nami podoba P0*- Radiča v čisto drugačni luči. Takrat Se je kmetski vodja Radič pokazal v luči zrelega in preudarnega državnika, ki mu je najvišji ukaz dobrobit in korist skupnosti, celote. V občutju zmagoslavja in lave ozek, trenuten politik in državnik avaclno podleže valu in psihozi široke lia °i-iCe' tako da ta vodi svoje£a vodite-zasl • 010 Inskn navdušenje množice in krit;6?’ ^asen, dalekosežen pogled. V tem dič j”6?1 trenutku pa je pok. Štefan Ra-stoj j. v Pred svojimi očmi dobro in obje bji državne celote; v zaskrbljenosti Piki • ta^rat rned redkimi, ki so kot držav-bure"1 ne 'e k’0* P°titični voditelji ublažili P Položaj in vrnili narodu zaupanje in n°V t0?tirnizeni- drža?-?- 'deje in optimizma premagal Takrat je Radičev duh e niškim ravnanjem in dalekosežnim Pofož ?n’ in -^terbjo za bodočnost usoden Preun?' Pa duh kmetske demokracije iti dneh arnos*i nai tri utiral tudi v današnjih UstVa nadaljnjega sodelovanja in bi ,J‘lrjanja trdne državne homogenosti. kojr,?rav.s tega stališča je smatrati po-Socetf3 ^^ana Radiča za veliko in dra-sogjijP Psebnost v našem jugoslovanskem državnii-JC po^' Rad'e velik kot politik in s)uga lx’ tako je predvsem njegova za-Poglek a se tudi v gospodarsko-socijahiem zdraVe Postavlja naša državna hiša na tdnetStvtrdne temelje — na jugoslovansko Pok. r Temu velikemu problemu je nprav rPosvetil vse svoje življenje in P°litičn' tega kmetstva je črpal tudi svoja ”1'r°ljun sPoznar!ja, iz kmetstva, ki je Piti p0 p°- ki je konstruktivno in ve ce- c'ie. tett611 -ne *e sv°ie konkretne doma-. vet- troim----------n ce]0[ne državne treba nadaljevati _ (Gtki v * ^ V VJJC v /11 Iv l C 111' doPiačjiPv?^ veldr pomen celotne ZaPočeK' V tej smeri je treba na fes Posin, v’ da 130 tako naša domovine P'elje. Tnri-:!ena na zdrave, neomajne te-®|hŽen, zia.stfza ^ P°k' Štefan Radić za stv0, v°dja mu . vse jugoslovansko krnet-nr. t resničen in korister Prvoboritelj. _ž_ Odmevi časopisne kampanje Angliia vlšudbso o&ozaria itaiiio LONDON, 7. avgusta. AA. »Daily Telegraph« je davi objavil vest, da je angleško zunanje ministrstvo uradno obvestilo italijanskega poslanika Dina Grandija na ostre napade italijanskih listov proti Angliji. V opozorilu se diskretno navaja, da so bili listi inspirirani od zgoraj. Vlada je sporočila italijanskemu poslaniku tudi to, da angleški tisk v zmernem tonu odgovarja na italijansko kampanjo. Zato v Rimu nimajo razloga, da bi protestirali proti stališču, ki so ga zavzeli angleški listi. Angleška vlada je opozorila italijanskega poslanika, da bosta Italija in Anglija morali sodelovati pri mnogo težjih vprašanjih, nego je sedanji italijansko-abesinski spor. Napaka bi bila v takem primeru toliko večja, če bi se tudi tedaj italijansko in angleško stališče tako zelo razlikovali. Pismo abesinskega cesarja PARIZ, 7. avgusta, r. Današnji »Paris Soir« prinaša pismo abesinskega cesarja Haileja Se-lassija, ki ga je poslal po njegovem posebnem dopisniku v Addis-Abebi. List pripominja, da je to pot prvič, da se neki vladar tako neposredno obrača na javnost v tujini. Cesarjevo pismo se glasi: Naš veliki prednik kralj Salomon je dejal, da mora moder človek sedemkrat obrniti jezik v ustih, preden pove, kaj misli. Smisel teh besed je začetek modrosti vsakega državnika, lo je tudi razlog, zakaj smo v začetku spora zahtevali arbitražo iu zakaj smo se nato po odklonitvi italijanske vlade obrnili na DN. V teku spora smo se zadovoljili s tem, da smo pozvali svojega nasprotnika, naj se spomni obveznosti, ki mu jih nalagajo pogodbe. Neprestano smo doprinašali dokaze privrženosti miru. toda ljubezen do miru nas ne more privesti do tega. da bi žrtvovali teritorialno tie-dotakljivost svoje domovine. Okupacijo Ual-uala po stalni italijanski garniziji je naša vlada ignorirala vse dotlej, dokler ni prišla v ta kraj angleško-abesinska komisija. Britanska komisija je formalno protestirala pri zastopniku italijanske vlade v Ualualu zoper kršitev svobodnega gibanja te komisije po abesinskih tleh. Abesinska vlada je dovolila, da gredo po tej pokrajini njene patrulje, zlasti kadar so preganjale razbojnike. Te patrulje ne nosijo uni- V Franmi vre forme in se ne razlikujejo od prebivalstva v tej pokrajini, ki ima že od nekdaj pravico posluževati se pašnikov v Ogadenu. Ta ugodnost je bila tudi vzrok, da je angleško-abesinska komisija odšla v Ualual, italijanska vlada pa je dobila obvestilo o tem obisku komisije, kakor se to vidi iz izjave sira Johna Simona v spodnji zbornici. Naša vlada je že večkrat izjavila, da bo pristala in izvršila vse sklepe, ki jih bo v tem sporu izdal nepristranski organizem: tudi sklep DN ne bo mogel imeti posledice, da zaplete Abesinijo v vojaško akcijo. Odklonitev nekaterih držav, ki niso dovolile izvoza orožja in municije, je postavila Abesinijo na vojaško nepravično nižjo stopnjo, zato smo poslali uradne note zastopnikom dotičnih držav. Sklep o nedobavljanju orožja se ne da opravičiti z željo po nevtralnosti. Italija izdeluje orožje sama in ga ji ni treba kupovati v tujini, Abesinija pa ga ne izdeluje in ga mora zato uvažati. Nismo pozabili, da trajajo abesinske zveze s Francijo še od časa Solnčnega kralja. V sedanjih težkih časih hočemo verovati, da bo Francija ostala zvesta svojemu tradicionalnemu prijateljstvu do naše države in da ne bo mogla brezbrižno gledati, kako se žrtvuje neodvisnost Abesinije. Podpis; Nj. Vel. Haile Selassi, Addis-Abeba. nemirih v Brestu BREST, J. avgusta, r. Pri incidentih, ki so jih včeraj popoldne inscenirali delavci pomorskega arzenala pred prefekturo je intervenirala orožniška konjenica. Prišlo je do hudega spopada in so orožnike pojačili s četo kolonijalne pehote. Demonstrantje so se nazadnje umaknili. Pred zgradbo vrhovnega admiralskega poveljstva so ojačili stražo s pešadijo. Kljub temu so delavci zažgali neki mornariški tovorni avto. Policija je zvečer izdala komunike, v katerem pravi, da so ob 20. nemiri ponehali. Neki delavec je bil pred prefekturo težko ranjen in je v bolnici umrl. Težko ranjenih je bilo tudi več policijskih organov. Brzovlak, ki je odhajal iz Bresta v Toulon in so ga stavkajoči delavci na kolodvoru ustavili, je zapustil postajo z 32 mi-nulno zamudo. Komunike posebej poudarja, da so komunistični propagatorji nahujskali delavstvo, ki je nezadovoljno z znižanjem plač. Doznava se, da je bilo doslej 20 ljudi težko ranjenih, in sicer 13 delavcev, pet policijskih stražnikov in dva orožnika. V Brestu je zdaj mir PARIZ, 7. avgusta. AA. V Brestu je zdaj spet popoln mir. Delavci v arzenalu so se vrnili na delo. Demonstracije tudi v Parizu PARIZ, 7. avgusta, r. Snoči so. vprizorili v Parizu velike demonstracije uslužbenci in delavci mestne plinarne. V sprevodu so korakali po ulicah in protestirali proti znižanju plač. Bito jili je okrog 2000. Mnogo demonstratov je bilo aretiranih. časopisje obsoja PARIZ, 7. avgusta. Ha vas poroča: Listi se bavijo obširno z demonstracijami, do katerih je prišlo v poslednjih dneh v Brestu zaradi komunistične propagande proti novi vladni gospodarski politiki. Komunističnim agitatorjem je treba pripisati, pravi »Matin«, da se- je Brest znašel že v nedeljo v atmosferi državljanske vojne. V nobenem primeru ne smemo dopustiti, da bi komunistični agitatorji, patentirani v Moskvi, dajali izraza, obliko in ton manifestaciji in demonstraciji francoskih državljanov. »Journal« pravi, da so oblasti točno ugotovile, kdo so intelektualni krivci dogodkov v Brestu, ki so bili neposredno naperjeni proti francoski državni obrambi. Te ljudi je treba postaviti pred sodišče in jih eksemplarično obsoditi in kaznovati. ' »Figaro« pribija, da se morejo nove vladne uredbe izvesti brez ozira na to, ali je to komu prav ali ne. v prvi vrsti pa jih morajo spoštovati oni, ki živijo od ustanov nacionalne obrambe. Tudi »Oeuvre«, ki velja za glasilo Daladier-jeve struje radikalno-socialistične stranke, obsoja izgrede v Brestu in Toulonu. V svojih skrajnih posledicah pomenijo nemili dogodki le vodo na mlin fašističnih struj, ki bodo sedaj še glasneje zahtevale diktatorsko vlado, da se ohrani mir in red v državi. Skupna fronta levičarskih strank se ne more solidarizirati s postopanjem, kakršnega so pokazali neki agentje v Brestu. Podobno piše »Ere Nouvelle«. Politis peti razsodnik PARIZ, 7. avgusta. AA. Danes je imel grški pariški poslanik Politis daljši razgovor z Lava-jom. Kakor se doznava, je dobil Politis tako z italijanske, kakor z abesinske strani vabilo, da prevzame glavno razsodništvo v odboru, ki proučuje italijansko-abesinski spor. Na pristanek grške vlade je Politis v načelu pristal, da prevzame to funkcijo, čeprav uradno še ni imenovan. Uradno ga bodo imenovali ostali štirje člani arbitražnega odbora; njih sestanek pa še ni dokončno določen. čangkajšek je prejel od Mussolinija — darilo ŠANGAJ, 7. avgusta. w. Mussolini je poslal v dar kitajskemu maršalu Čangkajšeku lepo tri motorno letalo, ki je danes prispelo v Šan-gaj. Poslanik dr. Purić v Parizu PARIZ, 7. avgusta. AA. Pripeljal se je novi poslanik kraljevine Jugoslavije g. dr. Božidar Purić. Vreme v naši državi dne 7. 8. 1935. Kraj Baro- meter Temperatura Padavine v m/m naj nižja najvišja Ljubljana . 768.3 13 26 6.8 Maribor . . 767.5 14 24 — Zagreb . . 767.4 16 27 — Beograd . . 765.5 16 25 — Sarajevo . 767.9 12 26 — Skoplje . . 764.5 17 32 — Split . . . 764.3 22 33 — Kotor . . . 763.0 25 30 — Rab .... 765.9 21 28 — Najvišje temperature veljajo, razen Ljubljane, za prejšnji dan. Vremenska napoved Dunajska vremenska napoved: Jasno in toplo vreme bo v splošnem trajalo še dalje. Mussolini ie sprešel našega poslanika RIM, 6. avgusta. AA. Danes popoldne je predsednik italijanske vlade Mussolini sprejel jugoslovanskega pooblaščenega ministra Jovana Dueiča in imel z njim dolg razgovor. Romunski prestolonaslednik v Benetkah BENETKE, 7. avgusta. AA. Semkaj je prispel romunski prestolonaslednik vojvoda Mihael. Na Kreti mir ATENE, 7. avgusta. Atenska agencija poroča: Uradna poročila in poročila dopisnikov tukajšnjih listov se ujemajo v tem, da je stavke na Kreti definitivno konec. Dognali so, da dogodil na ^ein °vtolal n’so Bneli prav nikakega političnega značaja in da je šlo res izključno samo za krajevno mezdno borbo. Stavka se je končala na podlagi sporazuma med zastopniki izvoznikov in delavcev, ki so zaposleni pri predelavi suhega grozdja. Delo se je že včeraj spet začelo v prejšnjem obsegu. V Kandiji in na vsej Kreti vlada popoln mir. Poljska v sporu z Gdanskom ne bo odnehala VARŠAVA, 7. avgusta. AA. Čeprav so poljski politični krogi za to, da se spor med Poljsko in Gdanskom uredi z neposrednimi razgovori, mislijo v političnih krogih, da Poljska ne bo odnehala od poudarjanja svojih interesov. General Ridzsmigli. ki je imel v Krakovu pred veterani poljske legije govor in je omenjal tudi ta spor, je poudaril, da je Poljska zmerom pripravljena prijateljsko ponuditi roko, toda v zmoti so tisti, ki mislijo, da bo Poljska le najmanj odnehala od energičnega zastopanja svojih interesov. Papež o položaju v Nemčiji CASTEL GANDOLFO, 7. avgusta. AA. V svoji letni rezidenci je papež Pij XI. sprejel katoliške romarje iz Triera, ki jih je tu nagovoril. V svojem govoru se je dotaknil položaja v Nemčiji in je med drugim dejal: Potrebno je, da ne klonite z duhom, nego da ste pripravljeni in trdno odločeni za obrambo, da zaupate v Boga, ker je današnji čas poln težav. Lahko bi se zgodilo, da se časi še poslabšajo. Žalostno je, da mora človek misliti na borbo, ki so jo započeli neki ljudje proti Bogu in Kristu v korist svojega modernega pagan-stva. Sladko pa je misliti na to, da je v Nemčiji toliko mladih ljudi, ponosnih, smelih in nepremagljivih v svoji veri. Urednik »Börsen-Zeitung« obsojen na smrt PARIZ, 7. avgusta. AA. »Excclsior« poroča iz Berlina: Kakor znano so urednika berlinske »Biirsen-Zeitung« obsodili na smrt zaradi veleizdaje, češ da je izdal dopisniku nekega tujega lista zaupne dekrete ministra Giibbelsa. Obsojenca so že odpeljali v celico, določeno za tiste, ki bodo usmrčeni. Listi pišejo, da bodo smrtno kazen v kratkem izvršili. Vzlic temu pa govore, da bi utegnilo priti do neizvršitve smrtne kazni, ker se za Schwertregerja zavzemajo nekatere visoke vojaške osebnosti, ki so bile z njim v zvezi. Letalska konvencija z Grčijo BEOGRAD, 7. avgusta. AA. Dne 20. julija 1.1. so v Atenah izmenjali ratifikacijske listine konvencije o izkoriščanju prog rednega letalskega prometa, sklenjene in podpisane v Atenah dne 22. julija 1933 in razglašene v Službenih novi-nah št. 145/XXXVIII od 27. junija 1934. Polšisini utemki Radikalni glavni odbor o disidentih Ker se je v javnosti mnogo govorilo o zopetnem sprejemu radikalnih disidentov v novo radikalsko zajednico, je objavil dr. Jojkić pismo, ki mu ga je poslal dne 25. junija 1932 Aca Stanojevič, v katerem med drugim pravi: Glavni odbor narodno radikalne stranke je na svoji seji z dne 4. decembra 1935 razpravljal glede svojih članov, ki so se po 6. januarju odrekli svoji radikalni stranki in se udeležili ustanavljanja Jugoslovanske radikalno seljačke demokratske stranke ter pretrgali vsako zvezo s svojo stranko in njeno upravo. Glavni odbor je mnenja, da so oni s tem spremenili svoje politično prepričanje ter se prostovoljno odrekli položajem, ki so jih imeli v naši stranki ter se zato ne morejo smatrati več kot člani glavnega odbora niti kot člani stranke. Dr. Jojkić trdi, da je glavni odbor radikalne stranke še danes tega mnenja, ker ni glavni odbor izdal niti enega sklepa, ki bi bil temu stališču nasproten. Zato pravi dr. Jojkić, da nima nihče pravice, da govori in dela v imenu radikalne stranke, kakor glavni odbor, ki obenem z dr. Korošcem in dr. Spahom dela na ustanovitvi- jugoslovanske radikalne zajednice. Demokrati menjajo svoj program iz demokratskih vrst se poroča, da bo v kratkem imenovan posebni odbor z nalogo, da temeljito revidira stari demokratski program. Ljuba Davidovič je v soglasju s svojimi prijatelji že izdelal osnovna načela novega programa. V novem programu bo demokratska stranka naglasila idejo jugoslovanske narodnosti kot cilj, kateremu mora biti posvečena vsa politika v državi. Izhodišče te ideje bi bila ugotovitev, da so živeli Slovenci, Srbi in Hrvati od vekov v raznih gospodarskih, socialnih in političnih razmerah in se zato velika vprašanja, kakor tudi vprašanje narodnega edinstva ne morejo reševati kar čez noč in rešitev dekretirati kratko-malo z zakonom. Demokratska stranka je nadalje na stališče, da je bila naša država ustvarjena s skupnimi napori Srbov, Hrvatov in Slovencev ter da treba v narodu gojiti zavest skupnih interesov in zato državnega edinstva. Demokratska stranka je za enodomni parlamentarni sistem ter torej za odpravo senata in s tem tudi za revizijo ustave. Poleg tega zahteva demokratska stranka zakon o ministrski odgovornosti ter preiskavo o premoženju posameznih političnih funkcionarjev. Ni čisto tako! Včerajšnje »Jutro« piše o razmerah na Kočevskem ter se pri tem povzpne do trditve, da je »imela JNS s kočevskimi zadevami prokleto malo posla«. Trditev je deloma resnična, na drugi strani pa naravnost vzgled neresničnosti. Vse zavisi le od tega, kaj kdo razume pod kočevskimi razmerami. Ce naj razumemo pod temi razmerami prizadevanje slovenskih krogov, da se tudi na Kočevskem utrdi naša nacionalna misel, potem ima »Jutro« res prav, da je imela JNS s temi zadevami prokleto malo posla. Če pa naj razumemo pod kočevskimi razmerami prizadevanje, da se tudi med Kočevarji utrdi postojanka JNS, potem pa je že treba reči, da se je trudila JNS kar na vse pretege, da si pridobi Kočevarje. Tako je razglašala vse svoje strankarske oglase dvojezično in javno so bili nabiti po Kočevju razglasi JNS kot »Kundmachungen der JNP«. Tako prokleto malo poslov torej ni bilo, mogoče pa je, da so se ti posli prokleto slabo obnesli. To pa ve seveda »Jutro« najbolje. Minister Preka o politični situaciji Na velikem shodu v Mostarju je minister Preka govoril najprej o lokalnih zadevah Mostarja in Hercegovine, nato pa prešel na sedanji politični položaj. Vladna politika je razvidna iz vladne deklaracije. Pridobitev je, da morejo politiki svobodno povedati svoje mnenje. Za shode pa je še prezgodaj. Svoje politične nazore je povedal že pred tremi leti. Možno je nazore prilagoditi razmeram, toda v jedru ostanejo neizpremenjeni. Živimo v dobi, ki ima izrazito obeležje političnega pomirje-nja ter pripravljanja čim boljše rešitve vseh visečih političnih in gospodarskih vprašanj. Ne zadostuje, če se zakonitost le proglaša, temveč treba je v celoti uvelja- Birna SDS za staro JDS BEOGRAD, 7. avgusta, b. Današnja večerna s Pravda« poroča pod naslovom j Kaže, da pristopa bivša slovenska samostojna demokracija k g. Ljubi Davidoviču«, da se je začelo med slovenskimi demokrati gibanje, da bi se znova pridružili Ljubi Dnvi-doviću, ki so ga zapustili leta 1924. Doznavamo od osebnosti, ki stoje blizu Davi-đovićevj skupini, da se vrše razgovori o tem, da bi se slovenski demokrati vrnili v Obdavčevanje BEOGRAD, 7. avgusta. A A. V svrho enotnega postopka vseli davčnih uprav pri obdavčevanju potočnih vodnih mlinov in kotlov za kuhanje žganja, je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva pojasnilo, kj pravi med drugim: Lastnikov potočnih mlinov ni smatrati za majhne obrtnike. Zato njihova obdavčenje ne more biti pavšalno, ker se njihova obrt vrši v posebnem lokalu in s stroji ter imajo zato priti v drugo skupino točka 2 a čl. 42. zakona o neposrednih davkih. Kakor se iz tega vidi, se imajo vodni mlini obdavčiti na podlagi dejansko doseženega dohodka, pri kotlih za kuhanje žganja se je pa davčni oddelek finančnega ministrstva postavil na stališče, da se kmetje, ki dajajo kotle za kuhanje žganja v najem za določeno odškodnino, obdavčijo s pri-dobnino samo tedaj, kadar ima to poslovanje značaj stalne obrti. To izdajanje v najem se bo smatralo za sezonski posel in bo imelo značaj stalne obrti, če se za dobo sezone izkoriščajo pretežno z oddajanjem v najem. Za presojo tega momenta je važno, ali ima oseba, ki oddaja kotel v najem, samo toliko sirovine za kuhanje žganja, da ji'je nebhodno potrebno ali ne. če takšna oseba spričo obsega gospodarstva nima stranko. Inicijativo so baje dali sami pristaši slovenske samostojne demokratske stranke, ki se čutijo sedaj popolnoma osamljene. Od ljudi, ki stoje blizu g. Davido-viću se je moglo zvedeti, da se vodijo razgovori v tem smislu in da je vodstvo dalo svoj pristanek za vrnitev. Ce se to godi s pristankom samega g. dr. Kramerja, se ni moglo zvedeti. kmetske obrti potrebe za kotel, ker ne razpolaga s sirovina-mi, se bo smatralo oddajanje v njem za obrtni posel, čeprav bi se to vršilo samo od časa do časa. V tem primeru bo lastnike kotlov smatrati za majhne obrtnike in bodo obdavčeni pavšalno. Če potrebuje lastnik kotel in mu je neobhodno potreben, se bo oddajanje v najem smatralo za postransko obrt. V takšnih primerih ni razloga za obdavčenje. Za rešitev vprašanja kmetskih dolgov ima vlada pet ali šest alternativ BEOGRAD, 7. avgusta, b. O vprašanju definitivne rešitve kmetskih dolgov se je začelo nanovo živahno razpravljati v vseh ospodarskih in političnih krogih. Do se-aj še ni znano, kakšno stališče misli zavzeti kraljevska vlada. Pred seboj ima pet ali šest rešitev, ki predvidevajo končno rešitev tega vprašanja. Katera od teh bo tvorila bazo se še ne ve, Vlada se še rrl odločila in čaka na ukrepe in mišljenja gospodarskih zbornic in drugih zainteresiranih činiteljev. Predsednik vlade dr. Milan Stoja-dinović je odpotoval v Beograd LJUBLJANA. 7. avgusta. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovie se je z nocojšnjim brzini vlakom vrnil zopet v Beograd. Sprejemi pri kmetijskem ministru BEOGRAD, 7. avgusta, AA. Kmetijski minister bo sprejemal gg. senatorje in narodne poslance vsak delavnik od 12. do 13., ostale stranke pa ob sredah in petkih od II. do 12. — (Iz kabineta kmetijskega ministrstva.) Boža Maksimovič v Beogradu BEOGRAD, 7. avgusta, b. Bivši minister pravosodja g. Boža Maksimovič, ki se je delj časa mudil v notranjosti države, se le danes vrnil v Beograd. Spominska svečanost za Stjepanom Radićem BEOGRAD, 7. avgusta, b. Jutri dopoldne bo’ v tukajšnji cerkvi Kristusa Kralja v Krunski ulici svečana služba božja ob priliki obletnice smrti pokojnega Stjepana Radiča. Socialno-radikalna stranka se ne bo organizirala BEOGRAD, 7. avgusta, b. Kakor smo zvedeli, je bivši minister Voja Janič opustil misel, da bi organiziral socialno-radikalno stranko, ki jo je, prijavil leta 1933., a jo je notranje ministrstvo pod tedanjo vlado g. Nikole Uzunoviča zabranilo. Jugoslovanski voditelji dr. Smiljanič, univ. prof. dr. Djoka Jovanovič in dr. Živkovič so namreč obrnili hrbet svojemu bivšemu šefu, ker je ta začel podpirati vlado. V tem novem poskusu, da bo podpiral težnje g. Davidoviča, se vidi dovoljno jamstvo za izvedbo radrkalno-socialnega programa, ki so ga v svoji stranki postavili leta 1933. Dr. Maček hrvatskega vprašanja ne smatra za strankarsko vprašanje SPLIT, 7. avgusta, b. Splitska »Novo Doba« priobčuje intervjuv, ki ga je imel njen dopisnik z voditeljem Združene opozicije dr. Mačkom, v katerem je med drugim tudi izjava o radikalni zajednici. Glede tega je dr. Maček izjavil: >0 ustanavljanju zveze strankarskega bloka ne more biti govora že iz tega razloga ne, ker bi to pomenilo voditi politiko ameriškega dvojnega strankarskega sistema, pri čemer bi se moralo hrvatsko vprašanje, • • • - ' .... ) .'k . ____ degradi- rati na navadno strankarsko vprašanje. Verujem, da bi to nekomu konveniralo, toda ne bi konveniralo nam Hrvatom. V svojih nadaljnih izvajanjih naglasa dr. Maček, da mu Jugoslovanska radikalna zajednica ne gre v račun. viti načelo enakosti in enakopravnosti. To je tudi jasno povedano v vladni deklaraciji. To je tudi naš program in v ta namen nam ni žal ne žrtev ne naporov. Končno je dejal min. Preka, da je treba počakati, da se politični položaj razjasni. Nihče naj se ne plaši, če se politiki razgovarjajo, kajti pametni pogovori vodijo do sporazuma, sporazum pa zida hiše ter jih izpopolnjuje. Dr. Natlačen na delu za strankin program BEOGRAD, 7. avgusta, b. Danes je prispel v Beograd bivši predsednik oblastnega odbora dr. Marko Natlačen, ki je kmalu po svojem prihodu obiskal notranjega ministra dr. Korošca. Njegov prihod je v zvezi z ustvarjanjem in končno redakcijo programa jugoslovanske radikalne zajednice. Naša parlamentarna delegacija se je vrnila iz Bruslja BEOGRAD, 7. avgusta, b. Snoči se je vrnila iz Bruslja naša parlamentarna delegacija, kj je bila na zasedanju mednarodne parlamentarne unije. V tujini sta ostala samo predsednik senata dr. Ljubomir Tomašič in senator Milan Popovič. Nacionalni šahovski turnir v Ljubljani Drugo kolo. , V drugem kolu ljubi j. šah. turnirja v torek, so bili doseženi sledeči rezultati: Skupina A: ing. Prek je porazil Careva, mladi šiška najstarejšega igralca na turnirju Grenčar-skcgiv Preinfalk pa je izgubil proti Gabrovšku: Skupina B: Longer je remiziral proti Šubarieu, Matvejev proti Šorliju, a Vidmar Ciril proti llerbatinu, (ločim je Sikošek premagal Licula. Vse ostale partije so bile prekinjene. Stanje po 2. kolu: Šiška 2, Gabrovšek Julij in Vidmar Ciril 1)2, Borić in Sikošek 1 (1); Matvejev. Šubarie, ing. Prek in Preinfalk 1; Nikoliš, Savič Br., Vidmar Milan ml., Savič Rad., Šorli in Marek )2 (1); Carev, Grenčarski, Longer, Herbatin po J2; Hren, Jonke O (1); Licul O točk. V sredo je bila dokončana neodigrana partija Saviča Branka proti Jonkejn; Savič se je brez boja udal svojemu nasprotniku. Tretje kolo. V tretjem kolu je kmalu H ren vsled grobe napake predal partijo ing. Preku, a Savič B. Jul. Gabrovšku. Prav tako se je Grenčarski vdal v partiji proti Milanu Vidmarju ml. Nikolič je izgubil proti Preiufalku, Licul proti Matvejevu, partija Herbatin Sikošek pa je končala remis. Marek je porazil Beriča, Jonke je izgubil proti Šiški, Šorli pa je dobil proti Longerju. V partiji Savič R. proti C. Vidmarju stoji slednji v brezupni poziciji. V nadaljevanju prekinjenih partij iz drugega kola je M. Vid-nmr ml. porazil Hrena. Stanje po III. kolu: šiška 3; Gabrovšek, Vidmar M. 2 in pol; inž. Prek, Preinfalk, Matvejev 2; Vidmar C., Šorli, Sikošek 1 in pol (1); Marek 1 in pol, Berić 1 (1); Šubarič, Jonke, Herbatin 1; Savič R. pol (2); Carev pol (1); Grenčarski, Nikolič, Savič B., Longer pol in Licul in Hren O točk. Borzna poročila Curih, 7. avgusta. Beograd 7, Pariz 20.23, London 15.17, Newyork 305.750, Bruselj 51.625, Milan 25.075, Madrid 41.95, Amsterdam 206.85, Berlin 123.125, Dunaj 58.50, Stockholm 78.20, Oslo 76.20, Kopenhagen 67.75, Praga 12.70, Varšava 57.85. Atene 2.925, Carigrad 2.4675, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.69, Buenos-Aires 0.8175. Ljubljana, 7. avgusta. Amsterdam 2946.02 do 2960.62, Berlin 1750.63 do 1764.51, Bruselj 734.18 do 739.24, Curih 1424.22 do 1431.29, London 214.98 do 217.03. Newyork 4315.38 do 4351.70, Pariz 288.10 do 289.54, Praga 180.76 do 181.86, Trst 356.53 do 359.62. Beograd, 7. avgusta. 7% drž. invest. pos 80 do 8(, 4°/o agr. obveznice 46.50 do 46, 7% slab. pos. v Parizu 81.50 do 80, 6%> begi očke ob v. 65.75 do 65.25, vojna škoda prompt 369 do 368.25, ultimo avgust 368.50. 8°/(i Bier 77. 7°/o Bler 70 do 69.75, Agr. Priv. banka 231 do 229. V 24 urah 4 taiwmi Ljubljana, 7. avgusta. Zanimivo je, da Ljubljana skoraj ne mj1' re živeti, ne da bi bilo vsak dan izvršeni'! več tatvin. Precej žetve so imeli tatovi zla?'1 2. avgusta. Tega dne so vlomilci vlomili ve činoma v same kuhinje. Precej so uzmovD izmaknili predvsem Jožefi Ferkuli, vdovi p1 ( brivskem mojstvu. iz zaklenjene kuhinje n» Jegličevi cesti, 10-IV. stopnišče, iz neke orna rice 10.000 Din gotovine. Tat je vzel iz prc dala 7 bankovcev po tisoč dinarjev, drugo P8 v bankovcih po 100 Din. Isti dan ponoči s® tatovi obiskali mizarja Josipa Škofiča, sta nujočega Brinje — Tyrseva c. 127 in n"1 vzeli iz zaklenjene kuhinje: sive moške lila če, rjav lovski moški klobuk, moško zape?*' no nikeljnasto uro, ženski dežni plašč z draf svileno podlogo, tako da je škode za 14$ Din. — Dopoldne okrog 9. ure je neznane1 odnesel Albini Snoj, ženi sprevodnika dr. žel» v Mostah v Tovarniški ulici 18 iz kuhinje -f ko je bila gospodinja po opravkih za krate* | čas iz hiše — rjavo usnjato denarnico z vse’ bino 265 Din kovanega denarja in raznih ra čunov. — Na Privozu 11 pa je neznanec me1] 13. in 14 uro sunil moške čevlje. — Tah‘ je obiskal tudi ključavičarskega vajenca An' tona Verderber ja v Komenskega ulici 16 h j mu iz zaklenjene sobe v I. nad str. vzel Pal; moških čevljev, vrednih 100 Din. — Na Vod'j nikovem trgu je na stojnici pozabila 4. julij ja okrog 12. Marija Gornik s Poljanske cej ste 3 tehtnico, vredno 150 Din, katero ji jf; neznanec ukradel. Uredba za zaščita nar. noš in obieaieV Na žalost jo nismo dobili v naši državi a® vsaj v naši banovini, kjer bi bila najbolj P^' trebna in tudi lahko izvedljiva, ker je narod' na noša že izobičajena, pač so jo pa 1. avg1!'! sta dobili v Nemčiji. Samo bavarsko nji»1;! strstvo za narodo gospodarstvo je nam1'®1 zahtevalo zaščito narodnih noš, pesmi in glaS’ be sploh ter tudi plesov in običa jev, sedaj pa državna glasbena komora in drž. gleda'l liska komora izdali uredbo, ki se tiče bava1" ske narodne noše. glasbe in običajev. »! Nemčiji in tudi po drugih deželah minil'6] nastopa polno skupin v bavarskih nošah 1 petjem in plesi, vendar pa ti Bavarci n'sl vedno pristni, temveč so le našemljeni, P°' leg tega pa plese in druge točke tudi večkra1 izvajajo tako nepravilno in skaženo, da s( Bavarski večkrat celo v zasmeh in sramote Odslej bo morala vsaka taka skupina im® posebno dovoljenje, ki ga dobi pri bavarske® deželnem zastopstvu drž glasbene komor v Monakovem. Prosilec mora predvsem D sebe in člane svoje skupine dokazati svoj bavarsko pokolcnje, dokaze o izobrazbi n ; de narodne umetnosti, fotografijo svoje i*’1 pine v narodni noši, in pa tudi ime skup'116] Dovoljenje bodo dobili le zanesljivi in sp®! sobni prosilci. Jamčiti morajo, da bodo iz',8(| jali le pristno in dobro bavarsko narod®! glasbo, plese, šege in navade, nikakor jih P ne smejo pretiravati ali podajati skuže® Glede narodnih noš morajo predložiti o»"( brenje kakega priznanega društva za varsb nar. noš. Le skupine z dovoljenji se sffl®-1, ( imenovati »bavarske-. Za prekoračenje tir®® be je predpisana globa do 1000 RM in PfM poved nastopanja! Kakšne jugoslovanske narodne noše pc ®‘| stopajo celo z državno podporo po raž®'j inozemskih razstavah v jugoslovanskih P8 viljonih! In kaj in kako prepevajo te fl‘.. šmarjene »pevaeice« in pevci! Pogosto PiVI hujši šlagerski, seveda nemški iti kič, zlasti rade pa take jugoslovanske skm ne briljirajo z osladnimi benečanskimi s ; renadami. To tudi vemo, kako doma in 1 tujem pojo slovenske narodne pesmi. Sh®!-; dalozno! Pevačice so sicer tudi v Slove®" že takorekoč ponarodnele in zato spaoMj med narodne navade, ki pa narodu z vcf>® gotovo ne delajo časti. Kako tujci ob Ja“,,!,! nu in po drugih krajih sodijo po takih sl{ pinab našo narodno umetnost in vade sploh, nam ni treba razglabljati. | da tako, kakor mi sami! , . Pri nas je pa že skrajni čas, da l'e5jH kredit slovenskih narodnih noš in jih mo spakedranosti. predvsem pa obvaruj“® 1 profanacije. Tudi pevačice nastopajo v .L, stumih, ki jih imenujejo slovenske, s st hotnim slovenskim petjem. „j j Že večkrat smo opozarjali na svetost na’|i narodnih noš, zato smo pa tudi oporni®^ zlasti fante, kako naj se vedejo v nai'ol(f, noši. Kakšne so pravilne slovenske vidimo na zadn jič opisanih razgled®1® ^ j kjer je Blasnikova tiskarna reproducira'®Ji sto let stare slike 12 parov noš iz r®z ^ krajev Slovenije, opozarjamo pa tuJ' / šantlove primorske narodne noše. Teh 'fj-cev bi se morali držati in zato bi te razg^ji niče morale imeti vse organizacije j1' J vsi' šole. V nobeni šolski knjigi še ni*0 4 sune naše noše. Niti učitelji in učiteljo t1 ne poznajo, zato pa v mestih in na d('z< prireditvah moramo gledati tako smešne.^i-škare. Niti enega delujočega društva .® ! mo za obrano narodne umetnosti in °'j! pr1' f in tudi nobenega tečaja še nismo i’J. Jjhe1 redi naj ga predvsem naše agilno učitclk \t , Dolžnost našega Etnografskega mU gifl®*] prosvetnega oddelka ter tudi tujsko-Pr .rfl' nega odseka je, da se zavzamemo za 1° g V šanje. glasno naj pa za zaščito naših 11 pregovori tudi banovinski svet. Zadeva časti vseh Ju£o6\.i vanov so rojaki v sužn°; j Ščitimo svojo nacionali*0 ter pristopajmo k Branik0* Koievju in okolici grozi gospodarska katastrofa Spomenica kočevskega občinskega odbora — Obupne posledice zaradi opustitve kočevskega premogokopa — 600 družinskih članov ob kruh Občinski odbor občine Kočevje je 6. avgusta glede ukinitve premogokopa v Kočevju sprejel soglasno spomenico, ki v glavnem navaja: Mesto Kočevje je z opustitvijo premogokopa, ki je last Trboveljske premogo-kopne družbe v Ljubljani, gospodarsko in socialno najbolj prizadeto, kajti gospodarski položaj Kočevja je neznosen. Hud udarec je to tudi za uslužbenstvo, ki nima izgleda za drugačno zaposlitev. V kočevskem rudniškem obratu je zaposlenih 94 rudarjev in 14 nameščencev. Ves obrat šteje okoli 600 družinskih članov. Vsi ti so bili na mah brez zaslužka. Povečini je to slovenski živelj, ki je gospodarsko mnogo šibkejši, kakor nemški. V januarju je pogorela v Kočevju tvornica za sukno »Tekstilana«. Tedaj je bilo ob zaslužek 300 delavcev, ki so povečini padli v breme občine. Tudi Tekstilna tvornica platna je reducirala svoje delavstvo. Reducirani vlagajo prošnje za brezposelne podpore. Zaradi prevzetega jamstva pri likvidaciji Mestne hranilnice mora občina Kočevje plačati 21 milijonov dinarjev. Zaradi tega je Kočevje najdražje mesto v državi. Tudi druge manjše industrije v mestu hočejo ustaviti svoje obrate. Vsi delavci, ki so že ob zaslužek, in tudi tisti, ki bodo v kratkem ob kruli, so pristojni v kočevsko občino, ki je dolžna skrbeti za njili preživljanje. Občina sprejema od kočevskega premogokopa približno 200.000 Din samoupravnih doklad. Ves občinski proračun pa znaša 1,200.000 Din. Z opustitvijo premogokopa bi odpadlo na dohodkih ena šestina preliminiranega proračuna. Zelo bi se pa zvišali izdatki za brezposelne podpore. Umljivo je, da je tako finančno stanje za občino Kočevje nevzdržno. Uslužbenci in rudarji kočevskega premogokopa dobe okoli 80.000 Din prejemkov, kar gre v večini v dobro občini in na račun raznih trošarin. Premogokop kupuje tudi les od kočevskega prebivalstva za približno 150 tisoč dinarjev letno. Od 1400 delavcev je ostalo v rudniku zaradi odvzemanja državnih naročil le še 94 delavcev. Pri najboljši kapaciteti je šlo iz premogokopa 1800 vagonov premoga, sedaj jih gre na mesec le še 85. 'To dokazuje, da je obstoj premogokopa že sedaj ogrožen. Pri vsem tem nam je nerazumljivo, kako morejo dovažati premog za železnice z najbolj oddaljenih krajev v državi v naše kraje, ko je vendar dobrega premoga dovolj doma, kajti v Kočevju je rudnik nasproti železniške postaje. Ce se uresniči sklep ministrskega sveta glede dobave premoga, bo 'TRD kočevski premogokop opustila in gospodarska katastrofa Kočevja in okolice je neizogibna. Nevarna napetost v Trbovliah Pocenitev na račun delavstva — Tudi steklarna hoče ustaviti obrat Trbovlje, b. avgusta 1935. • y P?*ek -. t. m- r je vršila V posvetovalnici trboveljske občine nujna seja stalnega odbora, ki je bil ustanovljen na anketi 27. juniju t 1. zaradi organizirane akcije za osiguranje obstoja tisočev rudarjev, katerim grozi redukcija in brezposelnost. Seje sta se udeležila sreska načelnika litijskega in laškega sreza gg. Podboj I. in dr. Tekavčič i, Rjcdscduiki občin Hrastoik-Dol g. Malovrh Karl, Zagorje g. Drnovšek I. in Trbovlje g, Klenovšek Jakob, narodni poslanec laškega sreza g. Pleskovič Rudolf zastopnika delavstva gg. Pliberšek Franc in Murn Filip ter zastopnik trgovcev g. Pavlin Vinko. Narodni poslanec za litijski srez g. Mrav-4® Milan je opravičil svojo odsotnost, ker le rnornl nujno v Beograd, da intervenira o vprašanju dobav premoga državnim želez.ni--am in v /adevah agrarne reforme. Gospod Poslanec je izjavil, da je pripravljen vse sto-u*i. |y-tr l>o odbor sklenil v korist obupanih rndarjev, — Prav tako sia opravičila svojo Psotuuvt tajnik Delavske zbornice g. Urat-(, Tilip in zastopnik obrtnikov g. Kuhar Predsedujoči predsednik trboveljske obči-l,e g- Klenovšek poroča, da je ožji odbor na r*®* o znižanju dobav premoga državnim 'dozuk-atn in rudnikom TPD takoj odposlal reputacijo na vsa odločilna mesta v Beo-j*T.. ’ A ‘ fmntaciji, ki je odšla 10. julija, so F1vanc- Pavlin Tinko in «or. »osi. Pleskovič Rudolf. I‘b?,p0t.% na 22»/.. Gene pre-zboii-..So znižam- za 5V», Ako se položaj ne ohii|| 1 "stavi TPD t. novembra popolnoma odpft' Kočevju. Uradnikom v Kočevju je že dosecj,et'***a služba. Do t novembra velja jo bavp 'ly lc. od tega dne naprej pa znižane do-?d ( /ližane cene premoga pa veljajo že m p,' - m. Grozi redukcija 500—600 rudarjev 'fhiijjD*'m* znižanje plač. če se položaj ne l‘ev. Možen je ludi odpust 1500 detav- ............. tedensko. pa «e leta 1926 |*ronp -i'' dejanski položaj. Delavstvo deU u.0henega znižanju več. Od le »od; u vo Podvrženo samim redukcijam. J!* avkami se «e da nič napraviti. Pr- ' maiKt * ”am je to pokazala. Minister g. !iarf>čn preskrbel TPD 6000 ton več *« IA I.P Tlaon iiKiTo z-| irr» muhi* »^0..Te le lani đabieke; fr- e * je sedaj v u!.vo' ~2 TežiSče vsega proble-" m ola. ö£:,F)Vl"; V prihodnjem mar-' katastrof» t«, če »e zadeva Je naenkrat ubila dve muhi: povoljno ne uredi Mt vemo, da goji TPD velekapitalistično politiko, toda za naš živelj so sedaj odgovorni gospodje v Beogradu. Izčrpno poročilo g. Pliberška je izpolnil še z druge strani g. Murn. Poročal je, da v bosanskih runikih delajo najmanj 22 šihtov mesečno. Če upoštevamo še. da je v bosanskih rudnikih zaposleno po večini delavstvo, ki "i odvisno samo od dela v rudniku (mali Kmetje) je položaj naših rudarjev z 12 šiliti mesečno še bolj neupravičen in krivičen. Srbski rudniki pa imajo toliko naročil, da jih ne zmorejo. Hrastniški župan g. Malovrh izjavlja, da ne bo mogel kot predsednik občine nosili nobene odgovornosti. Tndi steklarna hoče ustaviti obrat. Opozarja, da nam dogodki lahko zrastejo preko naših glav. Oblasti so sicer o vsem informirane, vendar je potrebno, da se gre k banu. Izraža misel, da bi bilo treba iti tudi h kraljev, namestniku Nj. Vis. princu Pavlu. Predsednik Irboveljske občine g. Klenovšek izjavlja: »Sestavljeni odbor je napravil vso svojo dolžnost: zato ne more na nas pasli nobena krivda, Mi smo v težkem položaju. Ne smemo tajiti; nekaj se pripravlja. Niso to revolucionarne nijanse; gre le za življen-ski obstoj. Aktivno delavstvo je obupano. Beda jih bo nagnala. Oba gospoda sreska načelnika sta tukaj. Naj blagovolita vzeti na znanje, da mi ne moremo prevzeti uikakc odgovornosti.« G. Drnovšek, predsednik občine Zagorje se pridružuje izvajanjem g. Klenovška in poroča, da imajo v Zagorju 100 brezposelnih rudarskih družin, ki jim je TPD odpovedala stanovanj a. Po vsestranski proučitvi položaja se je sklenilo, da pojde čimpreje deputacija, so-stoječa iz vseh treh predsednikov občin, obeli narodnih poslancev in zastopnikov delav-sfva k .g. banu. Navzoča gg. sreska načelnika izjavila, da bosta posredovala, da bo deputacija takoj spiejeta. Poročata tudi, da stalno itt izčrpno obhsbaa*1' ° P0*0™!11 v revirjih nadrejene la nujna seja mora biti resno opozorilo vsem odgovornim ljudem. Ugledni možje, zastopniki prizadetega prebivalstva so dvig-nili svoj svarilni pjlas. Š tem so storili svojo dolžnost. Sedaj je vi-sla na drugih. Kajti ne moremo razumeti, tla bi vlada dopustila, da plača gospodarsko vojno med državo in TPD tisoče sinov in hčera našega naroda z materijalno in moralno propast jo. čitajte in razširjajte »Glas naroda«! Studiitko potovanje prof. E. Jarca (Vprašanje ravnatelja mestnega muzeja.) Ljubljana. 7. avgusta. Pred dnevi sc je profesor Evgen Jarc. ki je predsednik kulturnega odseka pri mestni občini, odpeljal v Nemčijo na daljše študijsko potovanje. Obiskal bo vsa važnejša nemška mesta, kjer bo proučeval organizacijo mestnih muzejev na licu mesta in sicer glede na ureditev mestnega muzeja v Ljubljani, za katerega so v Auerspergovi palači pri Križankah že pripravljeni primerni in potrebni prostori. Neki list je sicer zabeležil te dni. da je prof. Jarc odšel v Nemčijo že kot vod ja mestnega muzeja. Že sama ta vest je vzbudila v naši kulturni javnosti živahen odmev. Razume se. da se je o ravnatelju mestnega muzeja razpravljalo že dalje časa in so se izrekla nekatera imena, med njimi predvsem imena strokovno kvalificiranih kandidatov. Glede tega vprašanja se je naš poročevalec obrnil na odločilno mesto in dobil tele informacije: V proračunu mestne občine ljubljanske mesto ravnatelja mestnega muzeja sploh še ni predviđeno in zato tudi ne more biti govora o tem, kdo bo na to mesto imenovan. V vodstvu kulturnega oddelka je namreč prevladala teza. naj se ne ustvarja mesta, ki bi preveč obremenjevalo izdatke mestne občine, ampak naj se na to mesto namesti kak zgodovinar ali umetnosti zgodovinar, ki bi sam delal na tem področju in bi bil v delu za muzej sum vrasel s to ustanovo, ker bo mestni muzej v svoji novi začetni dobi v stalnem živahnem razvoju in bi namestitev zahtevala mlajšega človeka. Kolikor nam je znano, jo mestni svet ob priliki razprave o proračunu za to leto dotacijo za ureditev mestnega muzeju zelo skopo odmeril. Krklec ie pobegnil iz potic, avtomobila Krklec napadalec \ tivolskem gozdu? Ljubljana. 7. avgusta. Nihče ne sluti, kakšna sreča spremlja včasih vlomilce. Bač večkrat se dogaja na svetm, da se izmuznejo iz krempljev zakona velike in mastne ribe. v mreži pa ostanejo samo ribice. Poročali smo o rafiniranem vlomilcu, ki je vlomit v stanovanje nekega stražnika in ga je izdata sablja, katero si je »izposodil«, ter ga je čakala kazen mt sodišču. Včeraj so pripravili večji transport jetnikov, da bi jih iz policijskih zaporov prepeljali s policijskim avtomobilom — jetniki ga imenujejo »Marica.; v sodnijske zapore na Miklošičevi cesti.. Včasih se tak transport ustavi pred magistratom ali mora kakega jetnika oddati na postaji. Včeraj je šel s takim transportom v sodne zapore tudi elegantni, vljudni vlomilec 2i letni Avgust Krklec s Huma ob Sot- li. Lep dan je bil, a »Marica? je bila ne usmiljena. Kmalu ne bo več izhoda izza mreže... Ko pa so stražniki oddajali na sodišču transport, so preseneči opazili, d» da Krk leča ni. Nihče ni vedel, kje, kdaj iu kako je izginil... Oh 14.45. ko so pogledali za njim v avto. ga ni bilo nikjer. Kakor pravi poročilo, je bil Krklec rojen 24. av-gussta 1914 v Lankoivitzu v Avstriji, je delavec, visok 172 cm. srednje postave, podolgovatega obraza, rjavih las. inteligentnega visokega čela, modrih, nekoliko (sanjavih) pustolovskih modrih oči, rjavih obrvi in dobrih zob. S tem njegovim pobegom in popisom pa je zvezana še druga zgodba. Včeraj so namreč časopisi poročali, da je neznanec v ponedeljek popoldne napadel dve mlajši dekleti na gozdni poti pod vodovodnim rezervoarjem proti Rožni dolini in jima iztrgal ročno torbico iz rok. z okrog 500 Din gotovine. Napadalec je srečno odnesel pete v tivolskem go*-du, čeprav so se spustili za njim na lov nekateri sprehajalci. Našli pa so za hrastom ob jroti v papir zavite čevlje, katere je izgubil med begom. Sum je padel takoj na pobeglega Krkleca, ker se z napadalcem skoraj popolnoma ujema tudi njegov? popis. Ljubi lanski šaMii turnir Skupa A luž. Prek i s o g a 7* >2 2 Im C 4) -M £ « Gabrovšek S J rs i »5 » 1 ~a 1 > X ■c e» S~t bf. CB v*; In*. Prek l t 1 Lare v 0 m\ ! Mre» 0 !=== I 1 0 GrenFarski t t 1 v. 0 0 .tenke 1 =' 1 0 1 Gabrovšek 1 s % i 1 MkMtč i v, m Preiufalk i i 0 == B. Savič i „ . f V, 1 0 ! 0 1 _ . Šišk» i 1 1 i i 1 3f, M. Vidmar ml. L V. j 1 l i I i 1 1 m Sokolstvo Župni prednjački teč»j aa člane in članice. Načelništvo Sokolske župe Ljubljana razpisuje župni prednjački tečaj za člane, k« bodo v Ljubljani od 18, t. m. do 1. septembra. V tečaj se morejo prijaviti samo ti»U bratje, ki majo društveni prednjački tečaj ali so najmanj 6 mesecev delovali v društvenem^ prednjačkem zboru kot pripravniki. Kakšno in koliko časa je bilo to delovanje v društvu, mora posebej navesti društven» uačeluištvo. Poleg teh pogojev zahteva žup no načelništvo še sledeče: t. da je priglaše-nec prežet s sokolskim duhom in popolnoma zdrav, 2. da je član društva vsaj eno leto in 3. da je delavoljcn in sposoben prenašati napore celodnevnega dela v tečaju. Pri-; javuice je treba točno izpolnjene po teh navodilih poslali župnemu načelništvu do srede U. avgust« t. 1. do 18. nre zvečer. Isto-! časno pa razpisuje župno načelništvo pred- ’ jački tečaj za članice, ki bo od 6 do 20. septembra t. T v Ljubljani. Vse kar velja glede sprejema in prijav za člane, velja tudi za članice. Prijave je treba poslati do 1. septembra f. 1. do 18. ure. Mislimo, da je popolnoma odveč poudariti pomen obeh prednja-čkih tečajev za dobro vzgojo prednjaštva, zato pričakuje župno načelništvo. Ha bodo vse župne edinice poslale v tečaj čim več, udeležencev. Župni prosvetni tečaj. Prosvetni odbor Sokolske župe Ljubljana, razpisuje od 18. do 25 t. m. župni prosvetni j tečaj, v katerega naj pošljejo vse edinice ,r čim več sokolskih delavcev, ki so voljni voditi društveno prosvetno delo. Tečaj bo na i internatski podlagi, ter bodo vsi tečajniki J brez izjeme nastanjeni v Vajeniškem domu, , kjer bo tudi prehrana in predavanja. Toče» ' razpored predavanj bomo razposlali v naj- i krajšem času. Vsi tečajniki naj prinesejo ■ s seboj tudi telovadno obleko, ker bo v te- ; čaju tudi telovadb i. Prijave za tečaj morajo društva in čete y, islati Sokolski župi Ljub- j Ijana najkasneje do t2. t. m. zvečer, ker se; im poznejše prijave ne bo oziralo. Ker je j tečaj izredne važnosti za pravilno in uspešna* prosvetno delo v naših edinieah. pričakujemo polnoštevilno udeležbo. Sokolski nastop na Brezovici pri Ljubljani, Sokol a Brezovici bo imel v nedeljo 11. t m. svoj IH. javni uastop s sodelovanjem bratskih društev z Viča in Ljiibljana-Siška. Nastop bo na letnem telovadišču v Radui pri .Kumarju. Po telovadbi bo narodna veselica s pestrim sporedom. Ker je čisti dobiček namenjen za zgradbo Sokolskega doma. pričakujemo polnoštevilno udeležbo. Zdravo! Prosvetni odsek sokolskega društva llnec-Kakek bo vprizoril v nedeljo 11. avgusta ob 16. uri T inžgarjevega Divjega lovca. Igra bo na prostem poleg Lavričevega parka, na prostoru, ki je po svoji naravni sceneriji kot nalašč prikladen za t,> uprizoritev. K svojevrstni vprizoritvi vabimo vse in tudi vsa sosednja društva. Sokolstvo v belgijskem tisku. Z velikimi simpatijami in priznanjem pišejo vsi belgijski dnevniki, strokovni in športni listi o Sokolstvu in posebej o discipliniranem nastopu češkoslovaških Sokolić, ki so pokazale visoko stopnjo telovadne tehnike in naj služijo za vzgled vsem telovadnim zvezam. Veliko pozornost so vzbudile češkoslovaške Sokoliće ▼ krojih in pa pestrih narodnih nošah. Ljal]j}sii$j(i šaMi luf»ir Skupna 3 šnbarir Šorli Licul Herbaiin ' RTSavič Marek Berič_____ C. Vidmar ■Sikosek Natvojev % i m i n T3 oi (-» ot, at 0 I o 0 i v? i JZd. ivd i r v,| i ti i 11 , U.J i 1 J—!—1—LL!__i_Lil_L t l I -i-p Dnevni dogodki ■ X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predavanje ministrstva za poljedelstvo. Prenos iz. Beograda. X Na 11. drž. realni gimnaziji v Ljubljani bodo popravni izpiti, in sicer pismeni višji tečajni izpit 24. avgusta ob 9. uri, pismeni razredni za privatiste 24. ob 9. uri. Ustni višji tečajni izpit in ustni nižji tečajni izpit bo v nedeljo 25. t. m. ob 8. uri zjutraj. Razredni popravni izpiti pa 26. in 27. avgusta od 8. ure naprej po načrtu, ki je nabit v veži poslopja. X Ugodnosti za potnike na železnici. Železniška uprava je dovolila obiskovalcem naših kopališč, ki prispejo na jadransko obalo iz inozemstva z ladjami ali po suhem preko obmejnega mostu v Sušaku, polovično vožnjo za povratek po železnici. Nadalje je dovoljeno tako d&načim kakor tudi tujim potnikom, ki potujejo z izletniškimi ladjami jadranske plovidbe. Dubrovačke plovidbe, Jugoslovanskega Lloyda in Oceanije da se zaračunajo dnevi njihovega potovanja med dni bivanja na jadran. obali v zaradi znižanja železniških cen. Domačim potnikom ho potrdil udeležbo pri izletu poveljnik broda na potrdilu, ki ga dobi potnik pri odhodu, tujim potnikom pa bo izdajal posebna potrdila. Obiskovalce jadranske obale, ki napravijo kratke izlete v inozemstvo z ladjami ali po suhem preko obmejnega mosta v Sušaku, se dnevi teh izletov odračunajo od bivanja na Jadranski obali; če trajajo dlje kot tri, računajoč pri tem roku dan odhoda in povratka. X Stoletnica rojstva pesnika Simona Jenka na Podreči pri Mavčičah. Odbor za prireditev slavnosti ob 100 letnici rojstva pesnika Simona Jenka, sporoča javnosti, da je prometno ministrstvo dovolilo polovično vožnjo na vseh železnicah kraljevine Jugoslavije. Proglas slovenski javnosti s sporedom bo objavljen v naših dnevnikih in tednikili. Slavnost bo v nedeljo 18. t. f.. ob slabem vremenu pa prihodnjo nedeljo 25. t. m. Naznanilo preselitve ANTON KO S, umetniške slike, okvirji, pozlatarstvo, rezbarstvo se je preselil na Poljansko cesto štev. 1 v Peg leze n 1 Ljubljana Dnevna pratika. 8. avgusta. Katoličani: Četrtek, 8. avgusta. Katoličani: Crnjak; pravoslavni: 26. julija. Sv. muč. Jermolaj. Dežurne lekarne: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 4t, Trnkoezy ded., Mestni trg 4, Üstar, Šelenburgova ulica 7. * Po poneverbi neznanokam odšel. V Šmartnem pri Litiji je bil zaposlen kot pekovski pomočnik pri mojstru Ivanu Deržiču 22 letni Anton Gradišar, pristojen v občino Št. Janž pri Krškem. Pri raznašanju kruha je mojstru poneveril nad 4000 dinarjev in jc 28. julija neznanokam izginil. * Orjunao, pripravljalni odbor za okraj sv. Peter—Vodmat, ima ustanovni občni zbor dne 10. t. m. ob 20. uri v gostilni Zupančič Leopolda, Jegličeva cesta. Članom udeležba dolžnost. * Kdor želi obleko po meri, solidno in po naj novejši modi, naj ne prezre krojafnieo Ivana Vrhovca v Št. Vidu nad Ljubljano. Opozarjamo na njegov današnji oglas. Radio Četrtek, 8. avgusta. Ljubljana: 12.00 Živalski karcval (plošče), 12.45 poročila, vreme, 13.00 čas, obvestila 13.15 valček na valček (radijski orkester), 14.00 vreme, spored, borza, 18.00 nekaj venčkov (radijski orkester in plošče), 18.50 slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič), 19.10 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura 20.00 prenos iz Beograda, 22.00 čas, poročila, vreme, spored, 22.10 pisano polje (izvaja radijski orkester). Celje Nagla smrt. V torek je prišla s Poljska-ve obiskat svojega sina, znanega mesarskega mojstra na Bregu Matijo Esiha, njegova 76 let stara mati. Ko si je malo oddahnila, je pa omedlela in včeraj je mirno izdihnila. Prepeljali jo bodo na Poljskavo. Naše sožalje! <5. Tatvina na razstavi. \ sredo je nekdo na razstavišču izmaknil posestniku Martinu Jezovšku z Roginske gorce iz žepa listnico z devetimi stotaki. Dasi Jezovšek ne ve, ko- ga bi krivil, so vendar prijeli 34 let starega Celjana Josipa D., ki se jim je zdel najbolj sumljiv. Tat v cerkvi. V farni cerkvi že nekaj časa opazujejo, da nekdo skoro vsak drugi dan vlamlja v puščico za milodare. Tako je neznanec tudi v torek dopoldne zopet odnesel ves darovani denar. Za tatom ni sledu. Še en vlom. V noči na torek je neznan tat odprl izložbo krojaškega mojstra Kovača in je odnesel nekaj blaga. Tisto noč se je pa na enak način spravil tudi nad izložbo tvrdke »Soko« na Kralja Petra cesti in je vzel nekaj obleke. Tu je škode samo nekaj sto dinarjev. «=> Sokolskemu članstvu. Bratje in sestre, ki nameravate startati na župnih plavalnih tekmah, udeležite se treninga v Rimskih Toplicah danes, četrtek, 8. avgusta. Zbirališče na kolodvoru ob 13.15. Voznina polovična. Kaj je novega v Mariboru Obsodba v špiionažnem procesu Kakor smo včeraj poročali, se je zagovarjal pred senatno petorico v Mariboru bivši trgovec Ivan Gabrič, ker je s svojimi sotrudniki in bratom, ki je poročnik Heimwehra v Gradcu, delal za obnovitev habsburške dinastije. Razprava je bila taj- Velik požar pri Mariboru Včeraj ob treh zjutraj je požarni alarm zbudil mariborske gasilce. Ognjeni žar je pokazal, da gori nekje v Razvanju. Res je tam pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnice Marije Kovačeve. Ker je bil objekt, v katerem se je nahajalo gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša, krita s slamo, so ognjeni zublji kmalu opravili svoje delo. Mariborski iu razvanjski gasilci so sicer ogenj lokalizirali, niso pa mogli rešiti gorečega poslopja. Žrtev požara so postale tudi štiri svinje. Škoda je precejšnja, ni pa še natančno ugotovljena. Kako jc nastal požar še tudi ni znano. Kino Union: Danes šlager-film »Pesem z neba« s svetovnim tenorjem Janom Kic-puro in Marto Eggerthovo. — Pri vseh predstavah znižane letne cene! Grajski kino: Danes premijera opereta »Rože z juga«. — Globoko znižane cene! ■»- Pred velikimi športnimi dogodki. Jutri se prične na Mariborskem otoku tekmovanje za jugoslovansko plavalno prvenstvo ju-niorjev in skakalno prvenstvo juniorjev, seniorjev in dam. V Maribor so že dospeli pla-vuči iz Splita, Dubrovnika in Sušaka, zn prireditev samo pa vlada v Mariboru ogromno zanimanje. Pričetek tekmovanja je jutri v petek ob 9. uri dopoldne. ^ Volitev »Misjaka Maribora«. Drevi ob 19. uri bo na slovesen način otvorjena tako težko pričakovana Pohorska železnica. Doslej so se za zgraditev vodila pogajanja s švicarskimi kapitalisti, ko pa le ni bilo uspehov, so prijeli vso stvar v roke moriborski pirati. Z veliko vnemo so zapeli krampi, vse konstrukcije pa so bile naročene iz Abesinije. Da bi v sedanji napeti atmosferi ne prišlo do kakih mednarodnih škandalov, se je delalo vse tajno. Danes zvečer pa ho slavnostna otvoritev, ki jo bo izvedel Mariborski veslaški klub. Ob tej priliki se bo volil tudi najlepši mož Maribora, ki bo krščen za Misjak Maribor«.^ Povemo še naj, da bo otvoritev na zabavišču Mariborskega tedna. ■»- Kaj vse izgubljajo. Mariborska policija hrani naslednje predmete, ki so bili najdeni meseca julija: par otroških čevljav, denarnica s 15 Din, naočniki, zlat prstan s kamni, zlata zapestnica, vojna kolajna, par sandal, ženski jopič, črn ženski klobuk, sveženj klu-čev, ženska ročna torbica, zlata in srebrna zapestnica, mlad pes volčje pasme, bel kodrast pes, rjav pes. velik bel pes, pes volčje pasme in papiga. •»- S kropom se je polil 22 letni posestnikov sin Ivan Hladen iz Zg. Sv. Kungote, ko je včeraj popoldne prenašal lonec kropa s peči na mizo. Močno opečenega mladeniča so pripeljali v mariborsko bolnico. -*• V lase sta si skočili. Včeraj popoldne jc malenkosten povod zadoščal, da sta sc sprli 70 letna postrežnica Ana Rodeševa s Pobrežja in delavka Mira Krojsova. V trenutku sta si skočili v lase in se obdelovali z nohti ter ZAHVALA Na tem mestu izrekam prisrčno zahvalo vsem, ki so spremljali mojega predragega svaka na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekam g. polkovniku v pok. Raktelu, ki je v zadnjih trenotkih stal mojemu svaku ob strani; nadalje se zahvaljujem g. Kaduncu, ravnatelju drž. učiteljišča in uredniku g. Reharju, ki sta se ob grobu poslovila s prisrčnimi besedami od blagega pokojnika, kakor tudi gospodu dr. Pavlu Potočniku, dr. Poljancu, dr. Dolarju, prof. Šilihu, članom umetniškega kluba »Brazde« in vsem drugim. Najtopleje se zahvaljujem čč. duhovščini. Iskrena hvala tudi za prekrasno cvetje. Maribor, 7. avgusta 1935. IDA GVAJC, svakinja. na in je predsednik senata g. dr. Tombak šele danes dopoldne razglasil sodbo, ki je bila javna. Ivan Gabrič je bil zaradi proti-državnega delovanja obsojen na štiri in pol leta robije, ter na izgubo častnih državljanskih pravic za pet let. zobmi. Seveda jc zmagala mlajša, kajti starka je obležala na bojišču z zlomljeno levo roko. Zdravi se v bolnici. -»• Z opijem v smrt je hotel včeraj zvečer 27 letni železničar Anton P. s Studencev. Zaradi družinskih razmer si je mladi mož hotel končati življenje. Zato je zav/.il večjo dozo opija, ki je povzročil močno zastruplje-nje. V bolnici so mu komaj rešili življenje. ■»- Prodajalce sadja opozarjamo na določila mestnega tržnega reda in na odredbo banske tiprave, da se mora vsak prodajalec grozdja in sadja na zahtevo tržnih organov ali polici je izkazati z uradnim potrdilom pristojne občine, da je prodajalec lastnik vinograda ali sadonosnika in tako upravičen prodajati grozdje ali sadje lastnega pridelka. Producentom ni dovoljeno najemati ljudi, da bi zanje prodajali sadje na mariborskem trgu. -*■ Nov planinski dom na Pohorju. Podružnica SPD v Slov. Bistrici otvori in blagoslovi nov planinski dom pri Sv. Treh kraljih na Pohorju dne 18. avgusta. Pokrovitelj otvoritve je podban g. dr. Pirkmajer, blagoslovitev pa bo opravil prevzvišeni knezo-škof g. dr. Tomažič. Pohištvo, tapetniške izdelke in vso drugo stanovanjsko opremo nudi po najugodnejših cenah tvrdka E. ZELENKA, MARIBOR, Ulica X. oktobra Psihografolog Karmah v Mariboru Hotel »Zamorec« Obiske sprejema samo do vključno 10 t. m. Ptuj Velike gasilske prireditve» Dne 14. in 15. avgusta bo v Ptuju pod pokroviteljstvom pod-bana g. dr. Otmarja Pirkmajerja župni izlet gasilske /.upe sreza Ptuj in 65 letnica tuk. gasilske čete. Proslava je zvezana tudi z blagoslovitvijo gasilskega orodja. Za prireditev se vršijo velike priprave, da bodo čim dostojneje sprejeli goste, ki je najavljenih že nad 1500 gasilcev iz razih krajev. Drzna tatvina. V ponedeljek, ko sc je vršil Ožbaltov semenj v Ptuju jc imel trgovec Štrohmajer Ivan v trgovini precej ljudi, medtem pa se je nekdo splazil neopaženo v pisarno, ki ima vhod skozi trgovino h mu odnesel 7000 Din v gotovini. Za storilcem zaenkrat ni nobene sledi. Nova mostna tehtnica. Mestno poglavarstvo gradi poleg tovornega železniškega skladišča javno mostno tehtnico, s katero bo ustreženo posebno trgovcem. Prispevajte za spomenik Viteškemu kralju v Ptuju! Odbor za postavitev spomenika blagopokojnomu Viteškemu kralju Aleksandru 1. Ujedinitelju v Ptuju, je na svoji zadnji seji sklenil, da ho v spomin nesrečno preminulega Viteškega kralja postavil dom za pobijanje tuberkuloze. I)a sc bo pa ta človekoljuben sklep mogel čimprej uresničiti, prosimo javnost, da to akcijo podpre in nc odklanja prošnje za podpore. Pustolovec Torkar pobegnil iz leče Ljubljana, 7. avgusta Lani jc mnogo pozornosti vzbudila velika kokainska afera, ki ho pač še mnogim v spominu, zlasti pa tistim, ki so bili za težke tisočake osleparjeni. Kokainisti so tedaj prodajali v posebnih steklenicah »kokain« katna debelo. Prodajali so za kokain, za katerega so dobili za steklenico 18 tisočakov, navadno kuhin jsko sol, katero so v trgovini kupili po tri ali štiri dinarje. Delali so imenitne dobičke na račun lahkovernosti. Mnogo ljudi jim je res nasedlo. Neka oseba je dala za kilogram navadne kuhinjske soli 24 tisoč dinarjev, mnogo pa je bilo takih, ki si niso upali pred javnostjo priznati, da so tako sramotno nasedli sleparjem. Sodišče jo tedaj obsodilo večjo družbo teh kokainistov, med drugimi tudi 26 letnega Rudolfa Torkarja z Ljubljane, kateremu je sodišče naložilo kazen 2 ih pol leti robije. Torkar je znan pustolovec in slepar. B'* ie svoječasno detektiv in je dobro poznal vsakovrstne sleparske trike. Pred dnevi je Torkar dopoldne pri belem dnevu na premeten način pobegnil iz. ljubljanske jetnišnice, ki mu ni bila preveč prijeten dom. V jetnišnici ,so zvečer; ko stražniki pregledujejo, oelit-e ugotovili, tla se število ne ujema in da enega kaznjenca manjka. Dognali so, da je bil to Rudolf Torkar, ne vedo si pa razjasniti, kdaj in kako je ta odmeglil iz jetnišnee. Vsak lov za njim je bil zatorej brezuspešen, ker je bil begunce ta čas že bogve kje na varnem. Poskušal bo najbrže spet kaj šariti okrog ljudi s kakim »kokainom« in naj zato ljudje pazijo, da se spet ne vlove v njegove zvite pustolovske mreže. Lepe obleke Trgovski dom Maribor Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov RUB0LF ZORE. LJUBLJANA GledaliSka 12, Telef.38-10 Za pismen odgovor priložite 3 Din v znamkah IXSERIRAJTE v dnevniku »GLAS NARODA« MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki išfej« službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pf’ malih oglasih reklamnega značaja stane peti 'mel časa, pa tudi romantičen ni-i'in.sj,' , dovolj, da bi »zasanjal« v senci sta-nikih vr*a in premišljeval o blaženih last-splega sanjskega vrta, ki so se nekdaj Vpi ■:i i a 1 i tod. se ljubili v sencah palmovih tej, '■!' se nahajali v naravnih uticah ob popila ' nisem mislil na usodo, ki je razkro-dril P Nataše po svetu ali pa jih drugega za 0r,-a Pobrala s sveta, da ni ostalo za njim ■Sto ^ k° vo*'k’ razpadajoč vrt... kro» , . smo iz vrta na njive, ki so ležale b'djT Breskve in marelice so bile še jele kom2,-1 le* Prav tako smokve, ki so se Sega ko Na njivah ni raslo dru- uvfe nest; „ie, je napravilo že glavice za ^'’i priliki ^or smo si nameravali o ■lesti tudi tnnm^1'1 kak lonec, da bi začeli !"li o tem (k, ihrano’ .smo se kmalu zedi- jRfliIni shrambi l l,lio napačno, imeti v suram bi v jadrnici kakih deset pet- najst glav zelja. Najin Dalmatinec nama je takoj s plastičnimi besedami opisal popularno dalmatinsko jed, ki se pripravlja takole: Najprej se skuha nekaj na štiri koso razrezanih zeljnatih glav, nato pa še krompirja; ko se oboje odcedi, se stvar »zabeli« z olivnim oljem, poprom ter drobno sesekljanim česnom. Za jed sva se s Tigrčkom takoj navdušila, in sklenili smo, da se s prvim mrakom vrnemo. porezat zeljnate glave. Drugo si preskrbimo kasneje... : Ko smo zvečer storili, kar smo se bili popoldne namenili, smo zgodaj zaspali, ker smo nameravali z zoro zdrseti, navzdol proti Dubrovniku. To pot smo odšli v dubrovniško luko, da bi bili uradom bliže. BiH ..smo zatrdno uvef-jeni, da je ljubljanska policija že odgovorila zaradi polnili listov, saj je bil že tretji dan, -odkar smd bili odposlali brzojave. Na poti v dubrovniško luko nas je bičala jutranja burja. Obšli smo Dubrovnik z morske strani, odkoder ni videti, drugega ko obzidje trdnjave Lovrijenac. Za prvini ovinkom se je 'zablestela v jutranjem solncu kupola čarobne »Šeherezade«. Ko smo pristali v luki, nas je obkolila in -fjjala gruča umazanih otrok in pristaniških ljudi. Tip jadrnice jim je bil popolnoma neznan in nov, in njihov razgovor o nas je- bil glasen. ; ' Komaj smo dobro stopili na dubrovniška tla, je prijela kapitana luška oblast za zdravstveni list in-druge dokumente'; ki jih mora imeti, čim odide iz domače luke. Iz razlogov namreč, ki nama jih ni maral' navesti, je odšel »kapitan iz Splita samo s svojo osebno mornarsko legitimacijo. Za vse druge listine, ki brez njih ne sme zakonito in javno pristati v nobeni luki, se ni pobi i-gal. Tako je bil prisiljen, potovati s svojo ladjico kot gusar in se skrbno izogibati očem stroge, da ne rečem sitne luške oblasti. Ko se je izmazal z obljubo, da se takoj skesano vrne v domačo luko, so ga odpustili, in hiteli smo a sresko ^načelstvo. Odgovora iz Ljubljane še ni bilo! Vsako uro smo skakljali po neskončnih stopnicah iz mesta v pisarno vpraševat, toda Zaman: Brzojav je prispel šel drugega- dne in nas rešil mučnega čakanja. Z urejenimi potnimi listi smo odpluli iz luke — toda ne v Split, marveč naprej na jug. Za nami je ostal Dubrovnik, in veseli smo bili, da smo sc ga rešili! Uganka mi je bila že od vsega začetka, zakaj vsi turisti in pišoči ljudje, zlasti tujci, to mesto tolikanj poveličujejo, ko vendar ni nič posebnega na njem! Morda so na potovanju tako. romantično razpoloženi, morda jih omami njegova slavna zgodovina, morda podlegajo maniri, da se Dubrovnik pač mora hvaliti, — kdo ve? Na j lepše v Dubrovniku je truma, velika truma lasta vic, ki se ves dan cvrče spreletava nad glavno ulico — v nobenem potopisu še nisem ojiazii, da bi jih bil kdo omenil! Gotovo: zanimiv je Lovrijenac in druge starine, zanimiv prepad, ki se z njega mečejo v globine nesrečni zaljubljenci — toda ali so to stvari, ki bi ga tako odlikovale od mnogih drugih mest na Jadranu? V Dubrovniku niso zanimivi niti ljudje, ki se bledi vlačijo okrog ko sence, kakor da- bi nikoli ne bili videli in čutili solnca; zanimive niso kvartopirske krčme — Split s svojim temperamentnim prebivalstvom in živimi krčmami je neprimerno privlačnejši! Lepe lege nima samo Dubrovnik, palme rastejo tudi drugod, kjer imajo vsaj manj prahu in trušča ... Kmalu je padla na nas in na morje noč. V daljavi so se bleščale velike luči ribiških čolnov, ki so bili v pravilnih razdaljah drug od drugega. Kor nočnega vetra ni bilo, je file veslal. Nekje med skalami smo previdno pristali, nabrali po temi suhega dračja in zakurili ogenj. Ker smo si v Dubrovniku kupili vse kuhinjske potrebščine, je bila v dobrih dveh urah gotova okusna večerja, ki smo jo z naj večjo slastjo in naglico pospravili. Med jedjo smo se neprestano kesali, zaka j nismo posm ukali na Ombli še več zeljnatih glav, — kako bi nam prihodnje dni prav prišle! — »Kapitan« se je bal, da bi nenadni nočni veter meta! jadrnico ob ostre skale in jo poškodoval, če bi ostali tu. Zato smo odves-lali proti Cavtatu, čigar medle luči so se mežikajoče dvigale iz morja. Noč je bila temna, samo soj zvezda jo je predahnil s komaj čutnim svitom. Morje je bilo črno in gosto, v globinah so sevalo zvezde, ki jih je trgalo valovito pregibanje vesel. Čuti je bilo vsako kapljico, ki je zdrsnila z mokrih vesel, ko so krožila po zraku. Višavje nad nami je bilo čisto, tako čisto, da menda ni bilo zvezde v vsemirju, ki bi je ne bili videli žareti. — Čudno je občutje, ki prešine človeka, ko se začuti na meji dveh vesoljstev; med morjem in nebom. Oboje gre v neskončnost, iz obeh ti zeva ista groza v obraz, oboje je enako hladno in nečloveško. Žerjal, ki. je imel od Brežic dalje motnje na zadnji zračnici, da jo je moral niedpotomr večkrat pumpati. Nekaj pred Novim mesto«', zapusti iz neznanih vzrokov vožnjo Kučič, ki se je vse do tu držal v sprednji skupini, še pred njim pa pade Gartner, ki pa po krepkem zasledovanju ubeglece spet ujame. Tudi naš mladi Hamberger je še vedno v skupini. Od Zagreba so se v vodstvu stalno menjavali: - Abulilar. Faninger. Grgae, Davi-dovič, Fiket in Ljubič. V novo mesto, kjer je bilo po glavni cesti skoz kaka dva in pol kilometra kakor nalašč namočeno, da je voda postajala kar v lužah, in. kjer je bila tudi edina savezna okrepčevalnica, so dirkači privozili v tako hudem tempu, da ni niti enem padlo v glavo poslužiti se kakršnegakoli okrepčila. Prvi vzpon za Novim mestom je raztrgal tudi glavno skupino, tako da so v njej ostali le še Abulnar, Grgae. Faninger, Fiket, Davidovič in Ljubič*. Za Trebljen skoči spet Abulnar v vodstvo, ki brzino namah dvigne. Ni pa to trajalo dolgo, ko ga zamenja Davidovič. Z drugega mesta se Abulnar počasi umakne na zadnje ter se onemogel zakotali v travo kraj ceste. Fanta je popadel trebušni krč, ki ga je v dihanju tako oviral, da ni mogel nadaljevati vožnje. Kmalu nato vstane in v počasnejšem tempu vozi dalje. Medtem ga obženejo Gartner in Žerjal vsak zase, Hamberger, Deneš in Gregorič pa skupno. Okrog Stične postane od vodeče četvorice še lanski državni prvak Fiket, katerega kmalu za višnjegorskim klancem ujame Gartner tu vozi z njim do samega cilja, kamor so nekaj minut prednjima prispeli omenjeni štirje dirkači burno po-zdravljeni od številnega občinstva. Nekaj minut za tema dvema pridrvi v lepem sprintu še Slavko Hamberger, vodeč za seboj četvorico znanih dirkačev. Fant, ki si je nedavno kot junior priboril državno prvenstvo in bil po naporni vožnji popolnoma svež in čil ter s tem dokazal, da se zna razviti v nevarnega iz. vztrajnega dirkača. Že dolgo mismo imeli na kaki kolesarski prireditve prilike videti tolikega zanimanja za ta spori, kot smo ga videli minulo nedeljo na Dolenjski cesti v Ljubljani. Organizatorji, ki so se v teku nekolikih zaporednih let že skoraj navadili na pičel obisk kolesarskih prireditev, so tokrat bili skoraj iznenađeni, ko so videli, da se je kljub skromni časopisni reklami naše športno občinstvo poleg drugih športnih prireditev začelo zanimati tudi za borce tega. najnapornejšega, a žal. dozdai le skromno upoštevanega sporta. Obisk na letošnjem državnem prvenstvu naj bo neumornim organizatorjem kolesarskih prireditev kakor tudi jtožrfvo-valniro dirkačem v izpodbudo in zagotovilo, ida: je jijihov trud za povz-d.igo te lepe in najstarejše športne panoge našel med širšo publiko zasluženo razumevanje in da ni daleč čas, ko bo kolesarstvo tudi v naši ožji domovini prišlo do razmaha, kakršnega je deležno povsod v tujini. Nemčija je zmagala v waterjjolu na prireditvi v Doovvertu nad Holandsko s 3:2, den Oiiden pa je zmagala na jtrogi 100 m (prosto) v 1:05.2, Mastenbrookova pa v .1.00 m (hrbtno) v 1:10.2. FC Falencia, odlično špansko nogometno moštvo gostuje ta mesec v Srednji Evropi. Določene so tekme v Pragi (Slavija), Budimpešti. na Dunaju (Admira ali Rapid), Brnu (Židenice) in v Bukarešti. Zdelo se je, ko da je sleherno zrnce, ki kroži po svoji poti skozi svetovje, našlo nocoj svoj odsev v morju. Zdelo se je, ko da se je mlečna belina rimske ceste utrgala z višav-in padla v prožnem loku tik nad gladino roofja. Zdelo se je. kakor da hlapi iz. morja iu se sproti strjuje v kristale, ki so blesteli zelenkasto in metali dah prozorne zelenine na naše obraze. »Kdaj mi bo dano izraziti to, -kar živi v meni to noč,« je rekel nekdo v molk. Odgovarjala so samo vesla s svojimi eno-mernimi zamahi. Morda ni bilo ta čas na čolnu nobenega človeka več, ampak povsod samo narava, ki je sprejela vase vse osebno, vse človeško — — — * Nekje sredi noči smo pristali v bližini cav-tatske luke in takoj pospali. Vse je kazalo, da smo se tudi to pot usidrali ob ß’ffvatnem pomolu, kajti ob naši jadrnici je podrhteval na gladini lep motorni čoln. Toda za take stvari se zdaj nismo mnogo brigali. Zjutraj nas je prebudilo nejevoljno bresto-pieavanje po sosednjem čolnu. Previdno smo dvignili glave in videli mlajšega moža, ki je nervozno previjal »vrvi, dasi >ö bile vse najlepše zvite. Rekel hi nič, ko smo vstajali: samo pozdravili smo se, nato pa od veslali v Cavtat, da vzamemo za nadaljno pot vode. Se preden smo pristali, nas je že čakal na .bregu uradnik iz luške kapetanije z vprašanjem, odkod prihajamo. Začelo se je dolgo in nejevoljno izmenjavanje besed. Zla gali smo se da prihajamo iz Dubrovnika kjer je jahtica tudi registrirana, da nimamo s seboj dokumentov, ker smo šli samo n» kratek izlet, da se takoj vrnemo itd. Uradnik je bil skeptičen in je dejal, da bo tele-fonično vprašal Dubrovnik, kaj je na stvari. Prihuljeno smo odveslali in ua roba zaliva smuknili — spet ne v Dubrovnik, temveč, naprej, v Grčijo! Ves dan smo vozili ob pusti, strmi obali. Ves dan ni bilo vetra, in ves dan so nas pomikala naprej le vesla. - Naselbin ni bilo nikjer, — šele proti večeru se je odprl pred nami lep zaliv s prijaznim krajem ob obali. Vzeli smo vode in vina in spet odveslali za bližnji rt, kjer smo si v skalnatem zatišju pripravili večerjo ter odšli zopet na prej. Počasi gremo proti Grčiji, našli so nas dnevi brez vetrov, toda mi jih čakamo, da nas ponesejo na cilj. — (Dalje.) ■ Marijan Fuchs. Dr. Henrik Steska: O banovinskih uredbah Banovinska samouprava bi bila zelo nepopolna, ako bi se pri opravljanju avtoritativnih poslov morala omejiti na izdajanje odlokov in drugih konkretnih upravnih odredb, ki se nanašajo le na neki določen po-edini primer sam. Kompetenca banovinskih samouprav mora že po sedaj veljavni ustavi obsezati tudi pravico, izdajanja abstraktnih pravnih predpisov, torej zapovedi m prepovedi, ki ne veljajo le za konkreten primer, nego za celo vrsto primerov- ki se morda pripete. Abstraktne predpise izdajajo sicer predvsem zakonodajni činitelji (narodno predstavništvo in kralj). Ker pa zakonodajni činitelji ne poznajo vseh krajevnih potreb in stremljenj in ne vedo za vse podrobnosti. dalje ker sc potrebe v pokrajinah med sabo razlikujejo, končno ker zakonodaji zbog dokaj kompliciranega zakonodajnega po: stoplia ni moči dovolj hitro se pnlagoddi vedno se menjajočim razmeram, zato pooblaščajo ustava ali pa zakoni državno upravo ali samoupravo, da same namesto zakonodajne oblasti izdajajo abstraktne pravne predpise, ki jih v nasprotju z zakoni imenujemo uredbe. Značaj banovinske samouprave je v precejšnji meri odvisen tudi od tega, katere vrste uredb sme banovina izdati m v kakšnem obsegu. Najnavadnejša vrsta uredb so službena navodila lastnim nameščencem in podrejenim oblastvom, uradom m zavodom. S pravilniki sc ureja uporaba banovinskih ustanov (zavodov, podjetij in naprav), n pravilniki niso namenjeni le nameščenemu osoli ju glede njegovega položaja in njegovega poslovanja v zavodu, marveč se nanašajo tudi na oskrbovance, gojence, poseini-ke in druge uporabnike dotičnih naprav. Tako službena navodila kakor tudi pravilniki se pa bistveno ne razlikujejo od navodil in predpisov, ki jih dajejo privatniki svojim nameščencem in uporabnikom svojih naprav, jedro banovinskih uredb tudi niso ti dve vrsti uredb, nego tretja vrsta uredb, ki ne veže zgolj banovinske nameščence m uporabnike banovinskih ustanov, nego zlasti dnige osebe, ki niso že po svojem službenem položaju, kakor tudi ne že zavoljo uporabe banovinskih naprav vezane na navodila. Ta tretja vrsta uredb so uredbe v ožjem pomenu, ' ki jih nekateri imenujejo pravne uredbe. Banovinske uredbe v tem skrčenem smislu se morejo na troje načinov pojavljati Ta ali oni zakon prepušča banovinski samoupravi, da izda v izvršilni uredbi vse one dodatne predpise, ki so za uporabljanje zakona neobhodno šc potrebne. / cir/avnmii zakoni bi se mogla banovinska samouprava tudi izrečno pooblaščati, da s pravnimi predpisi skladno posebnim pokrajinskim poire-bam uredi točno navedeno vrsto odnosajev. To bi bile uredbe za urejanje odnosajev na osnovi specialne zakonske pooblastitve. A skromna bi bila uredbodajna oblast banovin, ako bi se morala omejiti le na izdajanje teh-le pravnih uredb. Sedanja ustava predvideva da bo mogla banovinska samouprava na osnovi pooblastitve, dane ji z zakonom o ureditvi banovinske samouprave, urediti po-edine grane banovinske, uprave in zn ljenja v banovini z banovinskimi uredbami, ti tako iplošno zakonsko pooblastitvijo bo mogla banovinska samouprava ne le točno opisane rrste pravnih odnosajev, nego^ kar cele sku-oine pravnih odnosajev urediti z abstraktnimi zapovedmi, prepovedmi in dopustitvami. Banovina bi potemtakem mogla za svoje ozemlje z obče obveznimi banovinskimi uredbami bodisi na podlagi kakega zakona, bodisi ob nedostatku posebnih zakonskih predpisov kar na osnovi svoje obče kompe- tence, a brez kršitve drugih zakonov urediti zlasti vsa ona pravna vprašanja, ki se nanašajo na pospeševanje in zaščito narod-iio-gospodarskih in prosvetnih interesov, pa zdravstvenih in socialnih koristi v banovini, dalje na upravljanje banovinske imovine in na uvajanja banovinskih davščin. Za učinkovito izvajanje banovinskih uredb pa je treba tudi zadostne kazenske sankcije, ako bi se kdo ne hotel njim pokoravati. Po odredbah naše ustave proglaša in razglaša banovinske uredbe ban, ki pa mora predhodno izposlovati soglasnost državnega sveta o zakonitosti uredb, t. j. ali ne nasprotujejo ustavi ali obstoječim zakonom. Iz drugih razlogov nego onega njih zakonitosti to- Krinolina v današnjih časih je sicer nenavadna, vendar pa vidimo na naši sliki, kako v njo oblačijo tudi pri nas znano zvezdnico Renato Müller kot Lizelotto iz Pfalce za film z enakim naslovom. Krilo z obroči ,je predpisovala moda Ludovika XIV. in je bila ta moda tudi prav dostojanstvena, vendar pa tako ogromnega krila ni bilo lahko obleči. Potrebno je bilo več pomočnic, kakor jih vidimo tudi na naši sliki. Ekspresna lokomotiva, ki je med vožnjo izgubila parni kotel Na progi Ženeva-—Pariz se je pred kratkim dogodila edinstvena železniška nesreča. Pri Tenay-Hautville je eksplodiral parni kotel brzega vlaka in odletel 200 m daleč. Vozilo samo pa je pri tem ostalo nepoškodovano na tiru. Žal sta bila pri teni usmrčena strojevodja in kurjač, zato bo ostal vzrok nesreče najbrže nepojasnjen. rej ni moči odkloniti razglasitev banovinskih uredb. Razglašene uredbe imajo po ustavi moč zakona, t. j. obvezne so za poe-dince kakor tudi za upravna oblastvd. Ta obvezna moč pa ne izključuje, da ne bi smeli državni svet, upravna sodišča in pa vsa redna sodišča v vsakem konkretnem primeru, v katerem jim je soditi, ocenjevati zakonitost uredbe. Zelo neprimerno bi pa bilo, ako bi smela ta sodišča tudi odločati o nezakonitosti banovinskih uredb, za katere je dal svojo soglasnost državni svet. Po mojem mišljenju bi smelo dotično sodišče v primeru dvoma o zakonitosti le prekiniti svoj postopek in dotično uredbo predložiti kakšnemu posebnemu sodišču, ki bi bilo sestavljeno n. pr. na polovico iz državnih svetnikov, na polovico pa iz kasacijških sodnikov. /Ameriški ramm Ameriškemu listu »Philadelphia News« je neki čitatelj poslal ta-le zanimiv račun: Prebivalstvo Združenih držav šteje.............. 124,000.000 Če odbijemo vse upokojence na podlagi novega starostnega zavarovanja, se to število zmanjša za .... 30,000.000 Ostane 94,000.000 Če odbijemo še vse urad-ništvo in druge plačance iz proračuna ...................... 20,000.000 Ostane 74,000.000 Če potem spričo novega zakona o prepovedi dela otrokom odbijemo še vse nede-lavce, ki jih je................ 60,000.000 Ostane 14,000.000 Zdaj pa odbijemo še vse brezposelne................... 13,999.998 Ostaneta dejansko za produkcijo samo še.............. 2 to se pravi Vi. g. urednik, in jaz. Moja malenkost pa itak ne pride v poštev in ostanete dejansko samo Vi, t. j. 1. Cehov in mlekar Čehova so poznali zaradi njegovih duhovitih odgovorov in se ga tudi bali. Nekega dne je Čehov čul o nekem trgovcu z mlekom v Tverskaji, da ima še ostrejši jezik, kakor on. — Poiskati ga moram, — je rekel Čehov. Prosim, — je rekel pri vstopu, — dajte mi meter mleka. Trgovec z mlekom ga je trenotek začudeno gledal, kmalu pa se je znašel, vtaknil prst v skodelo mleka in potegnil belo mlečno črto po mizi. — Takole, — je rekel. — Tri rublje dvajset. — — Nič dražje? — je menil Čehov. — Ampak zavijte mi meter mleka. — S tem je ostal zmagovalec. Emi! Vazfcek: 94 Kri ne Mile po maščevaniu... Gospod Astenburg je bil zaradi te nezgode zelo vesel in videl je v tem simbolično potrditev nestalnosti te države kmetov in javnih nameščencev. Toda v globini duše je čutil, kako se prebuja v njem, če ne spoštovanje, pa vsaj upoštevanje sil, ki stoje za to zastavo, čeprav bi rad pred Dorido popustil, ni dvomil, da bo ona storila po svojem. Moral je tudi izobešati svojo zastavo z obledelim srednjim poljem in moral je tudi on okusiti slast brezuspešnega boja očetov z otroki. Toda s strahom je pričakoval, kaj mu Doris odgovori. Nekaj časa je molčala. Le izraz oči se ji je izpre-menil. Postale so ledene. Razumel je, da zre nanj kakor na tujega, sovražnega človeka. Srce mu je pokalo, ker jo je ljubil. Resnično je ljubil na svetu samo njo. Samo njo in nikogar drugega. Drugi so mu bili le dragi in mili, a za tega človeka, edinega na svetu, bi bil prelival svojo kri. In zdaj je nastajal konec. Vedel je to in slutil, da bi si mogel ohraniti vsaj del njene ljubezni, a ni bil zmožen, da bi zvil svojo zastavo. »To sem hotela slišati«, je odgovorila Doris. In potem se je ne glede na to, da jo je tako ljubil, kakor nič na svetu, to oboževano bitje zasukalo na svoji nizki peti ter brez besede odšlo. Gledal je za njo in poslušal njene energične kozake. Bil je tako obupan, da si jo moral nekaj nalagati, da bi mogel to sploh prenesti. Tole: bila je to samo praska. Jutri bo Doris mirnejša in morda tudi sramežljivejša. On pa bo popustljivejši. Za Boga, menda je danes vse tako izpremenjeno, da celo trenerji nekaj pomenijo. Toda bil je strt.' Preveč zla in neprijetnosti se je usulo nanj. Moral je zapustiti službo, kjer je bil prej bog. In v globini srca, čeprav je odšel ponosno in čeprav je to pred vsakim tajil, se mu je po tej službi strašno in zmerom bolj tožilo. Brez nje je bil, kakor če bi mu bili odsekali desno roko. če ne obeh. Ni vedel, kam bi s svojim časom, čutil je, kako se vsak dan stara v trojni meri. Bil je nesrečen in nezadovoljen, ker mu je usoda vzela delo in moč, dva fenomena, ki sta mu bila vse. Tretji fenomen je bila ljubezen do hčerke. Zdaj se mu je usoda zarežala tudi na tem tretjem polju. Njegova rodbina je razdrta, žena menda blazni, sin je kvalificiran trikraten morilec, ki ga morda ne bo mogel niti spraviti čez mejo, ako si vtepe Sabina v glavo ter mu tega ne priporoči; hčerka je pravkar odkrila novo skrivnost življenja z nekim pobalinom s tenisa. Nekaj časa je mirno stal in pomiloval samega sebe. Potem pa je zamahnil z roko in šel v svojo sobo. 2 Letz je stal v neki pasaži na Vaclavskem trgu in gledal občinstvo, ki je drlo na večerno predstavo v kinu. Film je ravno začenjal tudi v Evropi svoj zmagoviti polet in ljudje so bili nanj kakor nori. Nanj in na jazz, ob katerem so plesali tiste modernp plese, ki so se majorju Letzu do duše pristudili zaradi zamorske godbe, ki ga je zastrupljala na Dunaju, tam v veži bara pri Kroni. Za vslej mu je ostala v mislih kot največja pokora v življenju. Major je bil slabe volje in, ko se je naglo docela stemnilo in je spoznal, da se zbira nevihta, je njegova nevolja dosegla višek. Vedel je, kaj je temu vzrok. Bil je brez službe. Tako je hrepenel po delu, da je kar omedleval. Njegovo življenje je bilo nekaj podobnega, kakor če bi hodil po prazni hiši in odpiral vrata za vrati, ki peljejo v mrzlo ničevnost. Delo je drogva, ki ljudi tako omamlja, da ne utegnejo brskati po svojem življenju. In 'zaradi tega se nikoli ne pokaže, kako je življenje prav za prav prazno, če ni človek slučajno mati ali ljubček. Zdaj ga je prav za prav držalo n» nogah njegovo maščevanje nad Astenburgom ter boj z uradi republike za pokojnino. Kaj bo prav za prav počel, tudi če mu priznajo pokojnino? S čim nadomesti praznoto v svojem življenju, ko izda Asten-burga časlavskemu? Itak se s tem ne bo mogel dolgo izvijati. Zdajci je v daljavi svarilno zagrmelo in Letz je pomislil, da pride morda domov, preden se začne nevihta. To mu je res uspelo. Užival je nevihto, stoje pri oknu. To je bilo nekaj poštenega, to je bilo pravo. Kakor vojna. Toda dobre stvari nikoli ne trajajo dolgo. Nevihta je prešla, Letz je zazehal in pomislil* da pojde spat; zdajci je nekdo pozvonil. Njegova gospodinja je z nekom govorila in čez nekaj časa prišla k njemu. »Neki gospod bi rad z vami govoril«, je reki9, »in se ne da odpraviti, čeprav sem mu rekla, da spite.« Potem je vsiljivca na kratko popisala in Let2 je takoj spoznal, da je to časlavsky. Ta človek ie vzbujal pozornost tako kakor kameniti komtur i2 dona Juana. Namrdnil se je in misleč, da bo pogov^ s tem pastorjem nekoliko razgnal njegov dolgčas, 1 rekel: »Pustite ga sem!« Uzrši Letza, je öaslavsky iztisnil iz svojih ustnj^ kakor iz tube skisan nasmeh. »Prihajam i*191 pozno«, je rekel. Ali si že naročil „Glas naroda* { Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani. *ailruga i o. *., predstavnik l. Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek. tiska tiskarna »Merkur t. predstavnik O. Mihalek. vsi » Lj«l' J