t'esämesna številka i Din.
i*ev. 59.
V liubPsnl. w soboto 7. eorila 1923.
Poitnlna pavšelu^ana.
;	''i"« . j,-	.
Idol
smentAUM bwwiii
Miala vsak dan sjutrai. izvzetimi poncšes|k& Hesecna naročnina:
t Uw&üsfli Pio fö“—» p© pošti Dtn 12“-» ln®2gmštif© Pte te6-
Uređnllivo: Woifcva ulica it 1/L — Telefon ŠL 213 Brzolavn! naslov: „Kovostl-Llubijana“. Upfavnlštvo: Marijin trs ši S. — Telefon It 44,
Oglasi po tarifu. Sprejemalo se te do 15. ure.
Pismenim vprašanjem naj se pritoži znamka za odsover* | Cačun pri poštnem štk. uradu ŠL 13.233.
Potrebna Irtev.
Federalistični blok pođ vodstvom SS- Radića, Korošca in Spaha je izzval krepko reakcijo na strani ustavobrani-teljev, in uvidevnosti vodilnih politikov 't Narodni radikalni stranki je pripisati modra razbistritev notranje politične situacije. Vemo. da se g. Pašič ni rav-JÖO 2 veseljem odločil za pogajanja z demokrati» saj so ga izkušnje z g. Da-vidovičem uverile o vrednosti demokratskih zagotovil, ah če pogledamo današnjo situacijo, ne vidimo skoraj aobenega izhoda, ki bi peljal mimo ra-dikalno-demokratske koalicije,
Stipica Radič je kratkomalo izjavil, da se z radikalci in z g. Pašičem ne mara pod nobenim pogojem spustiti v kakršnakoli pogajanja. V svoji oholosti je vrgel zagrebški kniigotržec Beogradu bojno napoved v obraz. Radič pravi, da je sporazum mogoč edinole s srbskim narodom, ne pa s Pašičem in radikalci... Sedaj je jasno, da si je Radič namenoma podrl vse mostove, ki vodijo iz njegove blazne politike v realno življenje.
Radlkalno-demokratsk» koalicija je torej na vidiku. Jasno je le toliko, da tudi ta kombinacija nima one trajnosti, ki bi morala pospešiti konsolidacijo države. Dokler reži med g. Davidovicem Sa g. Pribičevičem idejni prepad ustav-Ropalitičnega nesporazuma, ni mogoče misliti na to, da bi se nova in v momentu sile zvarjena koalicija mogla posvetiti delu za narodno In državno obnovo. Priti bo moralo do novih volitev, itil Jih bosta izvedli obe stranki.
Stališče, ki ga je zavzemala NRS takrat, ko je razbila bivšo koalicijo, je bilo popolnoma pravilno. Smatrala je *a potrebno, da se izvede konsultacija aarođa. Ako v demokratski stranki ne w. bili nastali dve v ustavnem vprašanju si načelno nasprotujoči struji, bi danes najbrže še imeli bivšo koalicijo. Demokrati so pretrgali bivši koaliciji rit življenja s svojo dvoličnostjo, vso krivdo radi propasti državotvornega bloka pa so zvalili na — NRS. Ta neodkrita politika jim je škodovala zelo mnogo. Priložnosti bodo imeli sedaj dovolj, popraviti to, kar so v svoji lah-komišljenosti storili.
V uri, ko pišemo te vrste, še vesti « ustanovitvi koalicije niso definitivnega značaja. Vršili so se neobvezni pogü/ori vodilnih politikov obeh strank, NRS sta» kakor doznavamo, Nastopa’a dr. Laza Markovič in dr, Vajislav Janjič. O ciljih nove koalicije se danes še ne more govoriti, ker so vse tozadevne kombinacije preuranjene.
Tako smo srečno dospeli tla, kjer smo se še bili v prvi polovici meseca decembra. Situacija je sedaj razjasnjena v toliko, da bo NRS z ostalimi ustavobranitelji za vsako ceno varovala Vidovdansko ustavo. Tisti, ki so mislili, da je NRS storila državi malo uslugo, ne se ni kar čez noč pričela pogajati z Radičem, že uvidevajo, da je imel g. Pašič prav. Radičevščina bo skopnela, kakor spomladanski sneg. Ne bo prišlo do amputacije, kakor se morda na tihem veselijo zagrebški frankovci. Nobenega kompromisa tudi ne more biti ® federalističnim blokom, ki stoji danes pod kvarnim vplivom blazne ideologije g» Radiča. Ko bo uvidel hrvatski seljak, da država lažje čaka na njegovo iztrez. «deje, kakor on na fantastično republiko, ki mu jo obljublja Radič, potem bo kmalu konec žalostne zapuščine av-8tro-madžarske preteklosti.
»„Nova koalicija je žrtev, ki je polaga na oltar narodnega edinstva. Ona Se tega dobro zaveda, zato jo bo mo-^aia prekiniti takoj, če bi se pojavile ^Pet one tendence, ki so dovedle do »Kongresa javnih delavcev« v Zagrebu.
¥@ii!na borba v Boigars
odw 11 mol h aprila- (Z) izvršev;
« ™ medonstvltio£ih je nar vseni elanom, nai o#*	. i
ozemlja kraljevini Srb^ « f1
Slovencev in naj se to 2? ’ Hr,Vat0V
stranijo iz Bolgarske. pTedE mk
ksandrov je v svrho tez» i *
razložil v posebni objavif v kateriN
«ta imajo za čas volilne agitache J F
£arskl oditi vsi četaši v poed£ L<
notranjosti bolgarske in tamkaj aeiti'
*a opozigijonalni blok. ,
Sasyel politične situacije.
Zmz® facteralisflcnefa bloka i Inozemstvom, — Radi-kalno-damokratska koalicija.
K Ö. PASIĆ PRI KRALJU. , prvotno nameravalo. Ker Ima. demo-
Beograd, 6. aprila. (B) Ministrski predsednik Pašič je bil včeraj popoldne na dvoru v avdijenci pri kralju Aleksandru, kateremu je poroča! o sklepih, do katerih je prišla vlada v razpravi o političnem položaju.
VELEIZDAJALSKE ZVEZE FEDERALISTIČNEGA BLOKA.
i Beograd, 6. aprila. (B) »Politika* piše: Snoči se je v vladnih krogih J živahno razpravljalo o gotovih kora-i kih, ki jih mora storiti kabinet takoj po i pravoslavnih velikonočnih praznikih. Govorilo se je tudi o poročilih, ki jih je prejela vlada iz zanesljivih virov o gvezah, ki obstojajo med novim iede-ratisHSnha blokom v Zagrebu (Radič-Spaho-KoroSee) in inozemstvom. Po teh Informacijah smaira vlada, da gre za Sin veleizdaje in da ji državni zakoni dajejo pravico, da stori korake v za-ij ščtžo varnosti države,
j POSVETOVANJA PRI G. PAŠIĆU.
Beograd, 6. aprila. (B) Včeraj ■; popoldne so poseiili predsednika vlade j Nikolo Pašića nekateri ministri in prvaki Narodne radikalne stranke, ki so z njim razpravljali o izhodu sedanjega položaja. Ker se vedno bolj približuje dan sestanka nove narodne skupščine, želijo radikalci razjasniti situacijo in odstraniti neprijetnosti, k! bi se mogle vladi pripetiti takoj na prvi seji parlamenta. Potrebno je tudi, da si Narodna radikalna stranka pravočasno zagotovi j večino v verifikacijskem odboru, ker bodo njegove odločitve zelo važne za nadaljnje delovanje narodne skupščine.
■ Pri predsedniku vlade so bili med drugimi ministri dr. Markovič, Vujičič, Krsta Miletič in Jovanovič ter dr. Vojislav Janjič. Pri njem sta bila tudi finančni minister dr. Stojadinovič in vojni minister general Pešič. Njihov porazgo-vor je veljal v glavnem izdatkom francoskega posojila v znesku 300 milijonov frankov,
IZ SEJE GLAVNEGA ODBORA NRS.
Beograd, 6. aprila. (B) Na včerajšnji seji glavnega odbora Narodne radikalne stranke se je ponovno razpravljalo o odločitvah, ki so padle malo pred volitvami glede oseb, ki so cepile kandidatne liste stranke in tako zanesle zmedo v radikalne vrste. Te odločitve, ki so se stalno objavljale preko »Samouprave« nekaj dni pred volitvami, so se sedaj nekaj izpreme-niie. v Narodno radikalno stranko in v poslanski klub sta bila sprejeta Ante Radojevič in Mita Dimitrijevič, ki sta bila z zadnjo odločitvijo izključena iz stranke, izključen pa je sedaj iz stranke četaš Pera Jovanovič, ki je po zadnji odločitvi ostal v Narodni radikalni stranki, dasi je cepil kandidatne liste v beograjskem volilnem okrožju. Nadalje je glavni volilni odbor naročil vsem okrožnim odborom, naj preiščejo slučaje posameznikov, k! so cepili stranko ali pomagali cepiti kandidatne liste, aii ki so na katerikoli drug način škodovali interesom Narodne radikalne stranke, in naj stavijo konkretne predloge glavnemu odboru o kaznih, ki se imajo izreči proti takim osebam. Govorilo se je tudi o notranji politiki
Beograd, 6. aprila. (B) Prva seja radikalnega poslanskega kluba je sklicana za 14. aprila, kakor se je to
kratski klub svojo sejo dne 12. t. m„ upajo radikalni krogi, da bodo demokrati zavzeli določeno stališče, ki ga bo mogel vzeti radikalni klub takoj potem v pretres.
Beograd, 6. aprila. (B) Kakor poročajo »Novosti«, je odpotoval poslanec Velimir Popovič, načelnik kabineta ministrskega predsednika, v Zagreb v svrho pregovorov s Stjepanom Radičem.
IZ VRST OPOZICIJE...
Beograd, 6. aprila. (B) »PoTd-ka« piše: Čimbolj se bliža sestanek narodne skupščine, tembolj postajajo duhovi nervozni in se množijo razne kombinacije, med katerimi so nekatere zelo zanimive. Tako se v vrstah opozicije govori, da ni izključeno, da pride Radič s svojim blokom v Beograd. Radič ima baje vsa pooblastila, da se udeleži v parlamentu volitev članov verifikacijskega odbora. Ker je proti Izvolitvi mnogih radikalnih kandidatov vloženih precej pritožb, bi Radič s svojim blokom pomagal razveljaviti izvolitev teh kandidatov, tako, da bi se število radikalnih poslancev in mandatov muslimanskega džemjeta v Južni Srbiji precej zmanjšalo. Radikalci bi se potemtakem morali umakniti, Radič pa bi se potem povrnil v Zagreb in ne bi položil prisege.
VERJETNA KOMBINACIJAH
Beograd, 6. aprila. (B) »Politika« javlja: Upliven politik iz bližine vlade in dvora, Je podal sinoči tale pregled o političnem položaju: Vlada Je do danes razpravljala o vsem, kar je potrebno za točno razmotrivanje situacije. S tem je končan prvi del njenega dela. Sedaj mora začeti izvajati svoje namere. Kaj namerava storiti vlada, se naravno ne mora sporočiti javnosti. Kabinet je uverjen, da bo mogel najti izhod iz sedanjega položaja. Razumljivo je, da bo vlada morda izpremenila svoje načrte, kakor se pač razvijejo dogodki. Ena od možnih političnih kombinacij, ki bi omogočila ozdravljenje sedanjih razmer v državi, bl b'la radi* k£ino-deinokra‘ska koalicija, ki nikakor ni izključena.
Beograd, 6. aprila. (B) Današnja »Politika« je prejela od ugledne osebe izjavo, v kateri veli: Edino možna politična kombinacija za saniranje razmer v naši državi je radikalno-demokratska koalicija Ako ne pride do te kombinacije pred sestankom nove narodne skupščine, bi bilo treba razdeliti državne posle tako, da prevzame vsaka državotvorna stranka nase del nalog za izvedbo državnega edinstva. Na ta način bi se brezdvomno dosegel velik uspeh.
Beograd, 6. aprila. (B) »Novosti« pišejo: Vesti o pogajanjih med radikalci in demokrati se potrjujejo. O tem pišejo tudi danes vsi listi prestolnice. Vladni listi sicer zanikujejo to vest, vendar doznavamo navzlic vsem demantijem, da se pogajanja nadaljujejo in da se Je že dosegel načelni sporazum za koalicijo med radikalci in demokrati. V imenu demokratov vodi pregovore poslanec Svetozar Pribičevič.
Beograd, 6. aprila. (B) »Novosti« objavljajo porazgovor z dr. Rojcem v Zagrebu, iz katerega je razvidno, da se dr. Rojc zavzema za revizijo ustave v smislu načrta Stojana Protiča.
Prot! dinarskim špekulantom.
Beograd, 6. aprila. (Z) Razen včeraj objavljenih kazni za tvrdke, ki so zapletene v zadevo Hacker &. Co., objavlja generalni inspektorat Finančnega ministrstva, da je v teku nadaljnja preiskava v tej aferi. Ugotovilo se je mnogo nepravilnosti proti zakonu, kakor o posojevanju denarja na obre-
sti, dvojnega knjigovodstva, ter odtegovanja davku na poslovni promet Vst krivci bodo drakonično kaznovani Izvozni tvrdki Oves v Zagrebu je bila naložena kazen v znesku 300.000 dinarjev. G'avni krivci v tej aferi bodo naknadno kaznovani
USTANOVITEV »AGRARNE BANKE«.
Beograd, 6. aprila. (B) »Pravda« doznava iz gopodarskih krogov, da je velika Rothschildova (angleško-franco-sko-ameriška) skupina sklenila, ustanoviti v naši državi veliko banko. Zatrjuje se, da so pravila že Izgotovljena in da «e bo ta novi denarni zavod imenoval »Agrarna banka«.
ATENTAT NA VLAK. * Split, 6. aprila. (Z) Predvčerajšnjim so poskusili napasti tovorni vlak na progi Knin-Split s tem, da so položili kamenje na tračnice. K sreči pa atentat ni imel uspeha. Oblastva so uvedla preiskavo, da Izsledijo doslej še neznane storilce.
Radić o stroji politiki.
ilBztmmr našega dopisnika s Stjepanom Radićem.
Zagreb, 6. aprila.
Danes dopoldne je bil Vaš dopisnik pri g. Stjepanu Radiču, ki ga je na svojem stanovanju prav prisrčno sprejel na razgovor.
V prvi vrsti se je Vaš poročevalec zanimal za vprašanje, ali so istinite vesti nekaterih listov, da je bil dr. Tom-Ijenovič pri njem v posebni misiji kot posredovalec med njim in levičarskimi demokrati (pristaši Ljube Davidoviča). G. Radič je izjavil: »Res je, da sem govoril z g. dr. Tomljenovičem, toda najin porazgovor je bil povsem zaseben. Dr. Tomljenovič ni mogel govoriti v imenu g. Davidoviča, ker po volitvah sploh ni prišel z njim v detiko.« »AU je po vašem mnenju sporazum z g. Davidovičem sploh mogoč in ali se da udejstviti?« Na to vprašanje poročevalca in pa, ali je tudi mogoč sporazum z radikalci, je dejal g. Radič, da je za sedaj nemogoč vsak porazgovor, ker se zdi, da so se radikalci odločili za nadaljevanje politike vidovdanske ustave, ki izključuje vsak sporazum.
Kar se t ;e amputacije, o kateri se te dni to’iko govori in piše, meni g. Radič, da je neizvedljiva, fn sicer iz raznih razlogov. Prvič je nemogoča iz mednarodnega vidika, drugič pa zaradi te-
ga, ker je ne marajo niti Hrvati, niti Srbi. Pisava in pa predlogi raznih listov o amputaciji predstavljajo sicer trenot-no indispozicijo, vendar to ne odgovarja psihologiji našega naroda. Kajti čim pride razum, se vidi, da Je treba rešiti vprašanje, kako naj se odpravijo vzroki, ki so dovedli do sedanjega spora.
»Naš prihod v Beograd,« je nadaljeval g. Radič, »ni nikak aksijom in j» odvisen od razvoja razmer. V Beograd bi prišli šele tedaj, ko bi bil sporazum že gotov in ko bi dobili garancije, da se sporazum res izvede. MI ne smatramo naše države za Avstrijo in Srbe ne z» Nemce ali Madžare, da bi se morali proti njim boriti Zato bo naš boj v narodni skupščini, ako ne pride do sporazuma, spor le še poostril, da, utegne priti lahko tudi do katastrofe. Sporazum z vlado je nemogoč po njenih namerah, deliti Hrvatsko. Zato smo pripravljeni podvzetj vrsto odredb, da preprečimo to delitev. Moje mnenje je, da do take amputacije ne pride in tudi ne sme priti, ker le bolje za nas in za Srbe, da se sporazumemo. Edini izhod iz današnjega položaja Je sporazum. Zato si moramo štaviti za načelo, da ne smemo iti narazen, ker ti bilo to gorje za nas vse. Zlasti pa ne smemo iti narazen s silo, ker bi te pomenjalo katastrofo našega nareda.«
Memčiia in reparacije naši kraljevini.
Beograd, 6. aprila. (Z) Ker so zadnje izjave pravosodnega ministra dr. Markoviča o vojni odšodnini iz Nemčije naravno izzvale živahno zanimanje pri nas, pa tudi v inozemstvu, je podal upliven Nemec v Beogradu sledeča pojasnila o tej stvari: Po Izjavi ministra dr Markoviča se ponovno opaža veliko zanimanje, ki ga ima jugosiovenska vlada za dobave na račun vojne odškodnine iz Nemčije. Nemčija upošteva to naše zanimanje. Stvar stoji namreč tako, da gleda Nemčija baš glede Jugoslavije na to, da se brez vsake ovire izvrše dobave. Vse reparacije, ki sta jih sklenila re-paracijska komisija in državni komisar pred protizakon’tim vpadom Francozov in Belgijcev v Poruhrje, so že izvršene. Kar se Uče nov Ji pogodb, se more reči.
da se te dobave, razen onih, ki se «• morejo izvesti iz razlogov, ki tičijo v re-paracijski komisiji sami, in ki niso v zvezi z zasedbo Poruhrja, Izvršujejo hitreje in bolje, kakor se je v prvem tre-nutku mislilo. V glavnem je treba opomniti, da se bodo dobave, ki se dajo izvršiti v kratkem reku in ki se nanašajo na že izgotovljeno blago, hitro in brez odloga izvedle. Zakasniti se morejo le prt dobavah, ki potrebujejo večjih priprav In delj časa za izgorovitev. Pripravljenost Nemčije za izpolnitev svojih obveznosti glede naših reparacij ostaja §o nadalie njeno načelo. Sicer pa je ba5 v zadnjem času dospele zelo mnogo dobav v Jugoslavijo, ki so popolnoma zadovoljile zainteresirane kroge, nove pošti jatve pa so na potu.
Poruhrska akcija.
London, 5. aprila. (K) (Reuter) Javkajo, da je Loucheur ministrskemu predsedniku Bonar Lami sporočil po-drobosti vzpostavitvenega načrta, ki ga podpirajo zmerni elementi Francije in ki obsega naslednje točke: 1. znižanje skupne vsote reparacij, 2. izdajo mednarodnega posojila, 3, mednarodno jamstvo za pogodbe.
Pariz, 6. aprila. (K) (Agence Ha-vas) Londonskemu poročevalcu »Potit Parisiena« je izjavil Loucheur, da je bilo njegovo potovanje popolnoma zasebno. On ni Imel nikakega pooblastila razpravljati o vprašanüh, ki spadajo izključno v pristojnost francoskega kabineta in se je omejil na to, poizvedeti za mnenje, ki ga imajo oficijelni In politični krogi o francosko-angleških od-
nošajih. Prepričan Je, da so prtlatcljska čustva, ki Jih goji Anglija za Francijo, še vedno prisrčna in da Angleška goreče želi pri urejanju mednarodnih vprašanj delati skupno s Francijo.
Berlin, 6. aprila. (K) »Berliner Tagblatt« poroča iz Bochuma: Voditelji d-lavstva v Poruhrju so sklenili one trgovce, ki so v nasprotju s tozadevno prepovedjo, prodajali Francozom blago, s primernimi ukrepi delavskih organizacij kaznovati. Za take trgovce ne bodo železniški in transportni delavci nič več prevažati blaga. Dalje bodo delavske organizacije take trgovine bojkotirale.
Münster, 6. aprila, (K) V Bochu-mu so Francozi včeraj vse banke vojaško zasedli in zaprli (W)
Jiisflfikacija prelata
Budkiewlaa.
Varšava, 6. apriJa. (K) Iz Moskve poročajo: Kljub dementijem, po katerih bi nad prelatom Budkiewiczem izrečena smrtna obsodba ne bila še izvršena, potrjujejo oficijelna časniška poročila izvršitev smrtno obsodbe.
Varšava. 6. aprila. (K) Zaradi usmrtitve prelata Budkiewicza v Moskvi, So se včeraj zvečer vršile velike protestne demonstraci e, katerih se je udeležilo okrog 1PO.OÜO oseb. Odposlanstvo demonstrantov, ki so korakali po glavnih ulicah, je ministrskemu predsedniku izročilo resolucijo, v kateri se protestira proti usmrtitvi Budkiewicza. Ministrski predsednik je izjavil, da bo vlada vztrajala na svojem stališču proti sovjetski vladi. Vlada bo storila vse. da bo zajamčila varnost Poljakov, ki žive v Rusiji. Vlada mora spraviti svoje postopanje v sklad s postopanjem drug.h držav, posebno pa s postopanjem svete stolice.
OSTAVKA ŠVEDSKE VLADE.
Stockholm, 6. aprila. (K) Bran-tingov kabinet je Podal ostavio, bo pa
na prošnjo prestolonaslednika-regenta začasno vodil posle naprej. Kralj, kt je sedaj v Nizzl Je bil o ostavki kabineta brzojavno obveščen. (W)
POLOŽAJ V RUMUNIJL Beograd, 6. aprila. (Z) Rumun-skl poslanik na našem dvoru Emandi demantira vse vesti o nemirih v Rumu« nijl. Vse take govorice in vesti so ten-tiencijozno razširjajo. Položaj v Rumu-niji je sedaj razčiščen po glasovanju a reviziji ustave. Parlament Je razpuščen, in v deželi vlada red in mir.
Današnjo prireditve»
V	Ljubljani:
Drama: »Hasanagfniča.« Gostovanje g. Mihajla Markoviča, člana zagrebškega Narodnega gledališča. Red C.
Opera: »Janko In Metka.* Izv.
Kino TivcII: Napoleon v Schönbrunm. Kino Ideal: »Grof Monte Christo,« V. 4 Kino Matica: ^»George Bully.«
V	Ifiarlbortt:
Narodno gledišče: »Travlata.« Izv. Gostujeta g. Knittel iz Zagreba ta g. BaiabM
Iz, Ljubljane.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden; lekarna Prohaszka» fot»
1 člčev trg in U*Ur na Sv. P«tr& skML.
♦3UTRANJE NOVOSTI.«
Štev. 59.
SfrM t
m-
Prava beseda o nepravem lasa.
Prvi korak?
Goriško plsmOo
dz cčiteliskih krogov )
»USteQsId Tovarß« io prinesel v predzadnji številki uvodnik pod naslovom »Lažnjiv budžet«, kjer ostro kriti-kuje veliko pomanjkljivost in površnost pri sestavi proračuna za L 1922 in 23 za prosveto v Sloveniji in trdi, da je ta proračun izdatkov «ena sama velika laž«. Ta članek je ponatisnilo tudi glasilo javnih nameščencev »Naš Qlas« V svoji zadnji številki.
Ljudje, ki so ta članek brali, so ostrmeli pred zagonetko, kako pride naenkrat resen list do tega, da govori ravno sedaj o proračunu in sicer o takem proračunu, ki ne dela prav nobene časti državi, še manj pa sestaviteljem in viadi. Saj še ne stojimo neposredno pred, ali pa po sestavi letnega proračuna, ampak živimo že v njem skoro deset mesecev in bomo živeli še najmanj kake tri mesece. Torej zadeva ni tako aktualna, dasi čutimo njene zle posledice vsepovsod. Še bolj smo jih pa občutili koncem septembra in tekom oktobra meseca lanskega leta, ko so se naslanjale nove učne moči in se zaradi pomanjkanja plačilnih sredstev zopat brzojavno odstavljale, ko so se zapirale ekskurendne šole iz istega vzroka in se zaradi velikega odpora zopet dovoljevale, ko so se ukinile voditeljem borne funkcijske doklade, katere so jim še danes po zakonu zajamčene, ko so se ukinile katehetom kratkomalo plače in obljubilo pozneje pismeno pojasnilo, ki pa žal, še danes ni došlo. Takrat je bilo umestno izpregovoriti trdo in krepko besedo, takrat bi se bila morala ožigosati s škorpijoni vsa ta lahkomiselnost in površnost dotičnih krogov in pokazati s prstom na nje brez vsakega ozira, kateri stranki pripadejo. Da, takrat je bil čas za to. A takrat se to ni zgodilo, takrat niso našli stvarne in ostre besede za veliko krivico, ki se je zgodila Sloveniji na kulturnem polju. Zakaj ne?
Zato, ker so takrat vladali v Sloveniji demolerati in sicer tisti demokrati, ki so obenem sedeli tudi v centralni vladi v Beogradu, ki nosijo moralno in fizično vso odgovornost, kakor za vse druge napake na polju uprave v Sloveniji, tako tudi za pomanjkljivost prosvetnega proračuna. Saj so imeli demokrati ves višji šolsld svet v svojih rokah, imeli so v prosvetnem ministrstvu svojega somišljenika Pribičeviča, Imeli so finančnega ministra Kumanu-dija in v finančnem odboru razen svojih lastnih zastopnikov že znanega na-
rodnega predstavnika demokrata Šeče-rova, ki je bil vedno najglasnejši nasprotnik pri dovoljevanju kreditov »prečane«. Ako so že bili v Ljubljani pri sestavi proračuna bolj papeški, ka-kro papež sam, potem je bilo mesto v Beogradu, da bi se biii zavzeii za vse to tisti, kateri so imeli moč in oblast doma in tam. A tega niso storili ker jim je bilo vse to na vse zadnje postranska malenkost, za katero se niso hoteli brigati. Ali pa so namenoma pustili, da je prišlo tako daleč, da bi se pozneje zopet mogli postavljati napram javnosti v pozo reševalcev in zaščitnikov interesov Slovenije, kakor so to tako radi in dobro delali.
Bog zna, zakaj je pravzaprav ta za. nimiv članek zagledal še-le sedaj beli dan »post festum«. Najbrže bi ga ne bilo nikoli na svetlo, da so volitve izpadle drugače, kakor so.
Celo vrsto tujih grehov so že zvalil na ramena NRS pred nerazsodno javnostjo. In kakor vidimo, jih valijo še sedaj. Dosti so že morali popravljati radikali in bodo brez dvoma popravili tudi to, časi ne žanjejo samo pri nas prav nikakega priznanja, še manj pa hvaležnosti. Ako se pokaže greh, naj se pokaže tudi na grešnika v politični javnosti. Zato smo bili primorani pojasniti zadevo, da se ne bo pred nerazsodno javnostjo valilo tujih grehov na nas. Sedaj je lahko apelirati na poslance, da popravijo krivico, a apeliralo se naj bi bilo ob pravem času, da bi bila krivica sploh izostala in apeliralo naj bi se bilo na tiste, kateri so vse to zakrivili. Pri sestavi proračuna je bil v prvi vrsti odgovoren dotični minister in za njim pa finačni odbor s finančnim ministrom v finančnem odboru pa so imeli večino demokrati in jo imajo še sedaj, kakor se je videlo še po zadnji seji po volitvali, ko je demokratski tisk z zadovoljstvom javljal, da je finančni odbor izrekel radikalni viadi svojo nezaupnico.
11031710, da sta »Učiteljski Tovariš« in »Naš Glas« toliko resnicoljubna in bosta v prihodnji številki dodala k omenjenemu članku še to pojasnilo, namreč: kdo jo kriv vsega tega. Zakaj iz priobčenega članka bi se prav lahko sklepalo, da so to zakrivili radikali, ki vladajo sami že skoro pol leta in da so pri tem faktični krivci — demokrati — popolnoma nedolžni, ker niso na vladi.
Tak utis napravi v javnosti, kdor rabi prave besede o nepravem času.
PelStižne n@w©stL
ITALIJA.
NAŠA KRALJEVINA.
«= Nov Češkoslovaški kotizul v Splitu. V Splitu je prevzel konzularne posle novi češkoslovaški konzul dr. Doležal. Dosedanji konzul Zikmund Konečny je odpotoval v Prago.
= Konzul skandinavskih držav. V Sarajevo je prispel Ing. Oto Febricijus Fisher, kot delegat skandinavskih držav, ki naj v naši državi vzpostavi medsebojne gospodarske zveze. Delegat se bo stalno naselil v Beogradu, kjer bo v najkrajšem času imenovan za generalnega konzula skandinavskih držav.
BOLGARSKA. ,,	...
«= Samozavest bolgarskih zemlferadnl-kov. Te dni je obelodanilo glavno glasilo g. Stambolljskega »Zemiedelsko Zname« uvodnik, ki pravi, da je dobila zemljerad-nlška stranka pri zadnjih volitvah 100.000 glasov več, tako da presega njeno skupno število volllcev — 450.000 glasov. To veliko število glasov daje agrarni stranki pravico absolutnega vladanja. Poraz meščanskega bloka odpira Izključno možnost borba proti komunistom. Boljševizem še ni pognal svojih korenin v priprosto kmetsko ljudstvo. Komunistično stranko so ojačili le posamezni dezerterji Iz meščanskega tabora, ki se bodo pa sigurno znašli pod zastavo agrarizma.
= Fašlstovskl klin. Rimska »Epoca«, piše o milanskem sestanku državnikov, ki mu pripisuje kar največjo politično važnost, sledeče: Avstrija mora tvoriti klin med Češkoslovaško in Jugoslavijo, da se prepreči ustanovitev vseslovanskega bloka med evropskim vzhodom in Balkanom. Ožja kooperacija med Italijo in Avstrijo bi lahko izvr-šia to nalogo. Češkoslovaška in Jugoslavija morate opustiti svoj podunavsko-balkan-ski načrt, kajti trajna delitev s pomočjo Avstrije, da je najboljša garancija miru.
= Izgnan novinar. Iz Italije je policijskim potom Izgnan milanski dopisnik švicarske novinarske in brzojavne agencije Gottlieb Wernlie. Kot razlog so italijanske oblasfi navedle ovadbo nekega madžarskega novinarja.
NEMČIJA.
= Novi nemški minister za obnovo. Kakor poročajo iz Berlina, je predsednik Ebert imenoval dosedanjega zakladnega ministra dr. Alberta ministrom za obnovo. Zakladno ministrstvo je bilo s 1. t. m. razpuščeno, In je bila kompetenca tega ministrstva odkazana drugim državnim uradom, v prvi vrsti finančnemu ministrstvu. Ministrstvo za obnovo ni bilo po demisiji dr. Ra-thenaua več zasedeno.
Is prrastnega žinlpje.
LJUBLJANSKA OPERA.
- Janko in Metka. Pravljična opera v čreh dejanjih, zložil na besedilo Adelheide Wette Engelbert Humperdtnck. Vsebina; L dejanj e. Siromašna soba. Janko veže ;■:.lic, Metka kvačka nogavice. Lakoto sl
..,;ijaca s petjem ljubeznivih otroških pesmic. Komaj čakata, da pride mati do-nm, ker lakota je že huda. Že tedne sta dobivala za hrano le suhi kruh. Soseda je danes sicer podarila lonec mleka, toda dotakniti si ga ne upata: mat! jima za večerjo skuha mlečno kašo. Od veselja začneta plesati. Mati se vrne In je huda. Hoče ju našvrkati s šibo, pa po nesreči prevrne lonec in razlije mleko. V jezi pošlje otroka v gozd jagode nabirat. Dasi se že noči, ne smeta prej domu, dokler ne prineseta polno košaro. Otroka se napotita v gozd, mati pa trudna zaspi. Oče pride domu nekoliko dobre volje. Prodal je metle In prinesel seboj košaro jestvin. Ko mu pove mati, da je poslala otroke v gozd, se prestraši. V gozdu živi namreč čarovnica hrustalka, ki vabi otroke k sebi s pomočjo čarobnih medenih kolačev, jih potem vrže v peč. speče v kolače in pojž. Hitro se odpravita oče in mati V gozd otroka iskat — H-	^
gozdu. Janko nabira jagode, Metka spleta venec iz šlpkovja. Janko je že nabral polno košarico jagod, katere «esela pojesta, Znoči se in v strahu sta, ker ne moreta naju poti domu. V temi vidita razne prikazni, strašita se odmeva svojih glasov In zaman kličeta stariše na pomoč. Iz megle stopi siv možiček-peščenček, jima vrže peska V oil>
bes pridejo po stopnicah angelji, da ju stražijo. — III. dejanje. Angelji so izginili, ozadje zakriva megla. Možiček-rosniček zbudi otroka, ki pripovedujeta, da sta v sanjah videla angelje. Megla Izgine in naenkrat zagledata kočo čarovnice. Na levo Je peč, na desno kletka, oboje zvezano * plotom Iz medenih možicev. Janko in Metka se lotila kolačev, ki jima silno diše. iz hiše stopi grda ženska, ujame Janka in ga zapre v kletko, Metko pa pošlje v hišo po rozine in mandlje. Čarovnica je svojega plena vesela. Janko svari Metko pred njo. Ko zahteva čarovnica od Metke, naj pogleda v peč, se ta dela nerodno In zahteva, naj ona pokaže kako. Čarovnica se nato skloni, Janko In Metka pa jo porineta v peč. Vsi medeni možici, katere je bila čarovnica začarala ožive in so rešenL Pridejo stariši in so srečni, da so našli otroka. Iz razvalin peči potegnejo čarovnico, Iz-premenjeno v velik kolač. Opera konca z veselim r janjem otrok.	^ „	,,
— Gostovanje gdč. Hane Plrkove. V četrtek smo čuli po daljši odsotnosti gdč. Plrkovo, dramatično pevko bratislavske opere kot Marto v »Nižini«. S svojim zmagujočim nastopom ter harmonično enotnost-jo petja in Igre, se je povsem uveljavila. Njen glas Je postal bogatejši na moči, a je mehak in dramatično zastrt, v višini mogočen ter kipeč. Njena igra uživa, raste in se stopnjuje: Imponujoči stas in elementar-nost njenega čustvovanja bi Io usposobljala zlasti za veledramatične operne partije. Marta gdč. Pirkove ni bila plaha, brezmočna žrtev demonskega nasilja Sebastjana, v mestoma pretresljivih Izbruhih s silo teptane duše, je ustvarila povsem samolastno kreacijo. V nje) spi od vsega početka odpor
** ilk ffifl iMallihn'aod feU® zdanila. J«,.«JSL.	Ki C» Uld« X
Tik pred veliko nočjo }s javil telegram iz Londona, da je nemška vlada obvestila britansko in ameriško poslaništvo, da je pripravljena začeti pogajanja, predno ooco belgijska in francoske čete zapustile ruhrsko ozemlje. Ta brzojavka potrjuje noto, ki jo je objavil Wolffov urad, v kateri kancler Guno čisto hladno konstatira, da ni imel nikoli namena, staviti kot predpogoj pogajanj izpraznitev Poruhrja po francosko- belgijski armadi. In vendar je v svojih gromovitih govorih par dni pre] v Monakovem in Stuttgardu povedal naravnost nasprotno. Ta dementi se da razlagati samo s slabim utisom, ki so ga napravili ti govori v Londonu, Wa-shingtonu in pri nevtralcih.
Od sedaj naprej pač že lahko smatramo, kot meni pariški »Gauiois«, da se je Nemčija popolnoma udala. To se bo videlo v par dneh ali pa v par tednih, če bodo enkrat Nemci jasno priznali, da sprejmejo vse določbe, ki so jih sklenile francoska in belgijska vlada pri zadnjem pogovoru v Bruxellesu.
Iz poznejših izjav kanclerja Cunoja je razvidno, da se Nemčija že polagoma bliža sporazumu o vprašanju reparacij: predvsem pa kažejo, da Reich že močno občuti posledice okupacije svojega važnega industrijskega in premogovega središča. 2e nekaj časa opažamo, kako nemirno išče Berlin izhoda iz tega neprijetnega položaja. Nemška diplomacija je oprezno tipala v Londonu, Rimu in Washingtonu. Iz tega se da tudi razlagati, zakaj sta Bonar Law in Lloyd George zadnje dni tako molčala o ruhrskem vprašanju.
Na vsak način je zadeva že precej razčiščena in Francozi bodo menda
prav kmalu želi sadove svoje energije in potrpežljive neupogljivosti.
Nemško dolarsko posojilo je doživelo vrhu tega popoln polom. Nemška vlada je mnenja, da so tega krivi Francozi. Nemški časopisi priznavajo, da je xiasko posojila velik. »Berliner Tagblatt« pravi, da so posebno srednji sloji podpisovali z mlami svotami posojilo, medtem, ko je število velikih subskripcij precej majhno. Iz tega spet enkrat razvidirno, kako malo patrijotiČ-na je velika nemška industrija — kadar gre za njen žep.
Neuspeh nemškega posojila bo po-vspešil nekaj — kar se pričakuje povsod! z vso strogostjo, namreč polom nemške valute. Francoski finančni Specijalist in pisatelj J. Decamps je že lani novembra zapisal besede:	»Nemška
marka je posvečena gotovemu poginu.« Videl je dobro v bodočnost Nemci so sicer skušali urediti denarno anarhijo na različen način, a ni šlo. Danes računajo o veleindustriji, o bančnih kreditih itd., že v zlatih markah. Še par mesecev in bankovci, ki jih tiska Reichsbank, bodo samo še zanimivost za zbirke, ali pa niti to ne več, kajti tiskajo jih vsak dan za 60 milijard mark.
Zato ni čudno, če vse beži od papirne marke in se zateka k zlati mar-ik. Na njeni podlagi Se določajo cene, dajejo in jemljejo krediti. Celo vlada je nastopila to splošno pot z izdajo državnih zlatih bonov in zapušča tako papirnato marko. Krog njenega plačevanja se vedno bolj zožuje. Še en korak in bankrot je tu, pa ne samo bankrot nemške države napram njenim upnikom, temveč tudi bankrot vseh Nemcev napram tujcem, ki so imeli zaupanje v njih devizo. — Dr. P. V. B.
Gorica, dna 5. apr Ja.
Pisati o našem primorskem življenju, pomeni, peti jeremijado na razvalinah nekdaj cvetoče goriške dežele.
Prevrat nas je vrgel z dežja pod kap, rapallska pogodba pa je napravila iz nas plevel, katerega je treba iztrebiti izza žive meje.. Naši novi gospodarji se zelo trudijo, da bi to čhnprej dosegli.
Pogled na politično, kulturno in gospodarsko polje nudi žalostno sliko.
Politično ne pomenimo v novi državi ničesar. Avtonomija je po želji fašistov in vidovdanskih trgovcev odpravljena. Nameravajo io uvesti onega dne, ko bo mrtvaški angelj zapel svojo žalostno pesem poslednjemu Slovencu. Vsi ukrepi glede nas, se napravijo brez nas in žal jako pogosto proti nam. Postali smo državljani zadnjega reda, ki ne igrajo nobene vloge. Tudi v tera oziru uveljavljajo fašisti staro rimsko pravo. Vendar pa ne obupujemo in čakamo na boljšo bodočnost V zavesti, da smo klturen narod, si želimo sporazuma in mirnega sožitja, toda zaenkrat zaman. Politično življenje v naši državi se še ni ustalilo.
Še hujša pa je za nas druga posledica vojne, ki je bridko zadela naše ljudstvo. To lahko občuti samo tisti, ki je živel tu pred vojno in tudi sedaj tu životari. Ko bi ravno mi ne poznali številnih delavcev, ki so prišli v prejšnjih časih k nam s trebuhom za kruhom, bi si mogoče vstvariti napačno sliko o gospodarskih razmerah nove države. Toda vedeli smo, da je büa brezplačna delitev aprovizacije tisoče* rim beguncem, ki so se iz raznih taborišč vrnili sestradani na porušene domove, le pesek v oči. Prenehalo je tudi zidanje, ki je prva leta vsaj preživljajo naše ljudil bodisi, da so hiše že vspo-stavljene, bodisi da se odškodnina zastonj pričakuje. Številne stavbene zadruge ne morejo več nuditi zaslužka svojim članom, ki sedaj s strahom glodajo v bodočnost.
Vipavska dolina se nagiba k propasti. Vino, ki je edini pridelek, leži v kleteh in čaka na svojega odjemalca; Konkurenca tovarniških vin je prevelika, da bi se ga moglo prodati vsaj s kritjem produkcijskih stroškov. O kraških dolinah, ki so preživljale že v prejšnjih časih svoje obdelovatelje jedva za par mesecev, se sploh ne izplača govoriti. Kraški vir dohodkov je bil Trst, ki sam danes strada, četudi J» bil nemalo vzradoščen, ko je bil odrešen. Odpomoči bi mu mogle edlnoi« najširše koncesije, ki bi se dale zalednim državam. Kako in kaj bo država ukrenila o tem, seveda ne bomo mi odločali mi, niti naš žalosten gospodarski položaj. Čakati moramo, da si bodo pričeli stiskati pasove oni, ki domnevajo! da so za to poklicani.
Človeka, ki zasleduje naš razvoj, seveda ravno gospodarska stran najbolj vznemirja. Z gospodarskim propadanjem je načeta hrbtenica našega narodnega življenja, ki vtegne imeti n©-previđene posledice. Gospodarska stanje je neizbežen predpogoj za vsak uspešen odpor napram kri-vicem, ki se nam gode. Ako naš kmetič svojo zadolženo posestvo proda, je treba premisliti, prvič kdo ja kupec in nadalje ali kaj na stvari spremeni, ali ga obdrži kot zakupnik ali pa se napoti v tujino. Nočem biti črnogled, pa tudi ne optimist. Poznam naša ljudstvo in njegovo zavest, vem pa tudi, da je boj za obstanek, težak boj, ki ga lahko prenašajo te najtrdnejše narave.
Bodoči gospodar naših krajev bo naša mladina. Ima li ona take tradi-dicije, kot jih imamo mi? Sera spada važno vprašanje šolstva. Kakšno je to in v kateri smeri se bo razvijalo, ni težko «ganiti.
Dobro, vzemimo prosveto v društvih in domačo vzgojo. Glede prve bi omenil, da je on, Id se zaveda važnosti šolstva, tudi dovolj izkušen, da pozna pomen prosvetnega dela po društvih. Zaključek si lahka vstvari vsakdo sam. Domača vzgoja na kmetih, pa nikdar ne vsadi tako globokih korenin v otroško dušo, da bi se ne mogle omajati.. Stališi — delavci pa sploh nimajo dovolj časa, da bi obračali potrebno skrb v to smer.
V očigled tem dejstvom, je vendarle treba iskati odpomoči Vprašanje je, ali bi bilo zadružništvo v stanu, kaj odpomoči Mislim, da mi bo vsakdo k temu potrdil. Po mojem mnenju te to edini način, ki bo najdalje vzdrževal narodno življenje, čeravno je vprašanje zadostnih predpogojev zaenkrat še odprto.
Dovolite mi, da se ob tej priliki dotaknem zadnjih volitev. Ljudstvo je z napetostjo pričakovalo izida in ko je saznale, da hočejo imeti Slovenci in Hrvati svoji državi, je bilo zelo ogorčeno. Vedno pogosteje se pojavljajo glasovi, da so pozabljeni. Ako znači to moralno pomoč, as verni
jPöruüsjfa ira ajis!@iSc© - fraa^esski
ednoS&H.
Med Anglijo in Frandjo vlada prikrito, vsekakor pa napeto razmerje. Dvoboj, ki ga bijejo francoski in angleški časopisi, dokazuje, da se je ta borba zanesla že v najširšo javnost. To ni več tiho rlvaliziranje med Quai d Orsay-jem in Foreign Office-om, marveč borba francoskega javnega mnenja s širokimi masami angleškega ljudstva-Polemični boj med Londonom in Parizom nudi z dneva v dan vedno boli ogorčen značaj. Na obeh straneh se sicer zatrjuje, da je nasprotujoče mnenje glede na ruhrski konflikt tako na angleški kakor francoski strani le dogovorjena diplomatska igra, morda celo razdelitev interesne sfere, vendar pa je že danes jasno, da »entente cordiaie«, ne obstoji več. Vsa znamenja kažejo, da se v Parizu in Londonu ne brigajo toliko za preteklost, tudi ne za sedanjost, gre jim v glavnem le za bodočnost: za ureditev nove evropske konstelacije. Na obeh straneh vlada nezaupanje. Angleško časopisje pazi skrbno na vsak migljaj g. Poincareja. Francoska javnost pa neprestano obtožuje Veliko Britanijo, da stoji v francosko-nem-škem sporu le radi tega kot nevtralna opazovalka, da bi tako paralelno oslabila oba svoja kontinentalna tekmeca, ter se na razvalinah franoosko-nem-škega boja postavila na trdno podlago svoje gospodarske supremacije. Razumljivo je, da z britanske strani očitajo Franciji težnjo po nadvladi nad kontinentom in ustvaritev bloka kontinentalnih držav, ki bi bil izključno uperjen proti Angliji. Ta bojazen angleške javnosti je dobila konkretnega izraza v zadnji veliki debati angleškega parlamenta, v kateri se je naglašala potreba angleške zračne flote, ki da je v sedanjem stanju preslabotna, da bi mogla v danem slučaju zavrniti francosko nevarnost.
otroku narave — Pedru. Kot široka reka pa plane temperament gdč. Plrkove y njeno igro In petje tedaj, ko s prepričevalno resničnostjo pripravi uho in oko na katastrofo. Blisk oči kratek boj bolesti z maščevanjem In ljubeznijo na obrazu Jn ze plane Pedro na Sebastjanov vrat. Prav te končne scene Je gdč. Pirkova s premišljeno, a naravno igro podala prav zajetnIJivo. Tako Je bila Marta vsa resnična ženska: polna strastnih krikov In tajne moči.
Tudi ostali so pod vžigajočo taktirko dirigenta Malačiča kar najlepš® pripomogli do lepo zaokrožene celote. Zlasti lomaso g. Betetta je napravil mogočen utis, g, S o w 11 s k 1, Banovec in tud ostali so ugajali. Gdč Pirkovl je bU poklonjen Šopek. Priznanja mnogo.	„	.___jr®-
- Dve premijer! v ljubljanskem Narod-nem gledališču. V soboto, dne 7. L m. bo v dramskem gledališču premiera Ogrizo-vičeve drame »Hasanaginice« * članom zagrebškega Narodnega gledališča, g Mihajlom Markovičem kot gostom v uiogi Hg. sanage. Prva repriza bo v neaeijo 8. t. m, druga v pondeljek 9. t. m. Pr‘ obeh reprizah gostuje g. Markovič. — . * opernein gledališču bo v soboto premiera krasne Hum-perdlnckove mladinske opere »Janko In Metka« z gno. Thalerjevo, «no. Rewlvze-vo, gno. Kattnerjevo, «no. Korenjakovo, gno. Saxovo, go. Smolenskajo m g. cvejf-čem. Dirigira g. Jeraj, režira g. Sevastja-nov.
— Koncert opernega baritonista g. Aleksandra Balabana, naznanjen za o. aprila, i je preložen in se vrši definitivno 17. aprila i v dramskem gledališču ob 8. url zvečer. Spored je muzikalno velczanlmlv ter obsega operne arijo in Izbor modernih ruskih
Največ kritike v angleškem javnem mnenju je povzročil pariški list »Figaro«, ki objavlja senzacijonelne članke, označeno s tremi zvezdicami. V Londonu so prepričani, da je inspiciral te članke sam Poincare. Serija člankov še ni končana in v zadnjem je izražena zahteva po novi orijentaciji francoske politike. Avtor teh člankov, ki je brez-dvonmo izvrstno informiran o političnem položaju v zapadni Evropi, insistira na trditvi, da je antanta, v katero je Francija položila vse svoje zaupanje, dnes razbita. Potrebna je nova orijentacija. Francosko nemška kooperacija je po zatrdilu tega člankarja izključena, vsaj za dogledno dobo, iskati pa bo treba izhoda na drugi strani. To bi bila zveza, katere se Anglija tako silno boji. Ravno radi te možnosti, je Anglija pričela s politiko, ki onemogoča sporazum med Nemčijo in Francijo. Ciankar pravi, da je Nemčija sama največ inte-resirana na tem, da se sporazumi s svojim glavnim upnikom. Ako še tega do danes ni storila, je temu krivo dejstvo, da je v svojem intrasingentnem držanju našla izven nemških mej podporo, ki ni bila umestna. V tem članku pravi »Figaro« naravnost, da je sila, ki indirektno podpira Nemce, — Velika Britanija. Neznani avtor pravi naposled, da je popolnoma logično, ako se Francija politično sprijazni v svrho skupnega dela z državami ki odgovarjajo glede gospodarske in politične situacije njenim intencijam. V članku se nadalje ponavlja stara pesem o angleški grabežljivosti, ki da je zadovoljila samo svoje lastne potrebe. Anglija je vzela nemške kolonije, potopila je nemško mornarico, izkoristila nemško trgovsko mornarico, ugrabila Mezopo tanijo s petrolejskimi vrelci povrh pa 5e Palestino, da bi si tako zasigurala Me-zopotanijo s petrolejskimi vrelci, povrh pa še Palestino, da bi si zasigurala okoli Sueškega, prekopa in na Bližnjem Vzhodu vojo nadvlado. Anglija, da sl je vzela »levji del«, Franclji pa Je samo pustila upanje na negotove drobtinice. Sklepoma je člankar napadel Bonar Lawa in samega lorda Curzona, češ, da jo odkrito bodrita v njenem odporu proti Franciji,
Iz vsega tega dedi, da so bili od-nošaji med Anglijo in Francijo pred IX}ruhrsko akcijo sorazmerno boljši, nego sedaj. Zdi se, da francoski politiki in novinarji že uvldevajo, kam je Francijo privedla »eksploatacija produktivnih jamstev«- V finančnem odboru francoskega parlamenta so člani z mešanimi občutki ugotovili, da stane po-ruhrska akcija ogromne svote denarja, da pa vzpričo pasivne resistence nemškega delavstva in uradništva še ni vrgla nobenega vidnega dobička. Po-ruhrska akcija ie investicija, ki se ne bo v doglednem času obrestovala, dala pa je povod za razširjenje prepada med angleškim in francoskim javnim mnenjem. Bližnja bodočnost bo pokazala, v koliko, da je bila borbenost g. Poincareja upravičena.
• •wh t: w.,1 »•! -
M ste žs obnovili narož-uino m 3u§S.wl8.MQMS$.t
*■
Dnevne novosti.
— V Novem mest« bo v nedeljo, dne 8. t. m. ob 10. uri dopoldne shod NRS. Referira! bo o političnem položaju tajnik Podbevšek. V mestu, kakor tudi v okolici so ljudje zelo razburjeni zaradi alarmantnih vesti o odcepitvi Hrvaške in Slovenije. Kmetje se hudujejo na klerikalno stranko, ki jih s svojo politiko tira v pogubo. Toda ni še vse zamujeno. Smo pred volitvami v oblastne skupščine, smo pa tudi pred dogodki, ki zahtevajo od nas vedre poglede. Zato je podrobno organizacijska delo silne važnosti. Naloga začasnega sreskega odbora, ki se bo v kratkem konstituiral, bo zato odločilnegla pomena.
— Minister za socijalno politiko g. «Ir. Nlnko Perič je potoval snočl skozi Ljubljano v Trst.
— Vpisovanje na dunajski univerzi. Vpisovanje na dunajski univerz! je pričelo 4. t. m. Za Inozemce traja vpisovanje od 16. do 21. t. m.
— PoStne vesti. Razpisano !e^ odprav« nISko mesto v Tupaličah. — Začasno so upokojeni: poštarica I. ki. Antonija Zagorjan pri poSti na Rakeku, poštarica IV. ki. Štefanija Hoffman pri pošti Ljubljana 1, poštar V. ki. Dragotin Tertnik pri pošti v Zg. Sv. Kungoti, kvalificirana poštna odpravnica Berta Šešerko pri pošti v Planini poleg Sevnice. — Trajno so upokoieni: kontrolor III. ki. Janko Kranjc pri pošti v Mariboru, Činovnice IT. ki. Franja Peterman pri pošti v Domžalah, Marija Urbančič pri pošti v Škocjanu poleg Mokronoga in Marija Klopčič prf pošti v Radečah poleg Zidanega mosta, poštarica II. ki. Marija Uran v Mariboru. — Umrli so: kontrolor II. ki. Jos. Zenhld, kontrolor V. ki. Jos. Polak, poštar Ant. Perovšek In uradni pomočnik Aleksander Kuzmln-Korovajev v Ljubljani.
— Telefonska centrala v Guštanjn. Dodatno se nam poroča: V področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva so napram pentrali v Guštajnu, o čili otvoritvi smo nedavno poročali, nas!edn*e postaje v I. Pasu: Beltfncf, Bled 1, Bled 2, Boh. Bistrica, Brezno, Brežice, Cankova, Celje, Cerklje, Črna pri Prevaljah, Dol. Logatec, Domžale, Fram, Gorenja vas. Gornja Radgona, Grobelno, Grosuplje, Hrastnik. Ivanjkovci, Jesenice na Gor.. Jezersko, Kamnik, Kočevje, Kokra, Kranj. Kranjska gora, Križevci pri Ljutomeru, Krško, Laško, Lesce, Ljubljana 1, 2 in 3, Ljutomer, Maribor 1 in *, Marenberg, Medvode, Mežica, Mcž.a, Moškanjcf, Murska Sobota, Muta, Novo mesto, Ormož, Planina pri Rakeku, Podnart, Podplat, Poljane nad Sk. Loko, Poljčane, Polzela, Pragersko, Pristava, Ptuj, Račje, Radeče pri Zid. mostu, Radovljica, Rakek, Rečica na Paki, Ribnica na Pohorju, Ribnica na Dolenjskem, Rimske Toplice, Rogaška Slatina, Rogatec, Ruše, Selca nad Sk. Loko, Sevnica, Slntlna-Radenct, Slo-tw. c?0’« %v- Ostrica, Središče ob vo™* ScaZa,’ Strnlšče, Sv. Jakob v Sle v. nh t“3*’ cV' ',anez °b Boh. Jezeru, Sv. Jurij .„.J- Bv. Lenart v Slov. gor„ Sv. Mar-leta pri Moškanjcih, Sv. Pavel pri Prebol-d“, Sv. Peter v Sas; dolini, §t. II! v Slov. goricah, Sk. Loka, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Store, Trbovlje I in 2, Trebnje, Tržič, Velenje, Velika Nedelja, Višnja gora, Vojnik, Vrhnika, Vuhred, Vuzenica, Zavrle, Zg. Sv. Kungota, Zidani most, Žalec, Železniki in Žiri: v II. pasu pa: Dol. Lendava, Prosenjakovci. Opomba: Pogovori ^ed Guštanjem in Prevaljeni se smatralo z* krajevne.
— Naznanila o nalezljivih boleznih so Sproščena poštnine. Zdravstveni odsek za ^venijo namerava uvesti tiskovine: »Na-z®«niIo o nalezljivih boleznih«. In sicer v “Niki prepognjene dopisnice. Ta naznanila "“do poštnine prosta pošiljali samo zdrav-[dm In zdravstveni zavodi okrajnim glavar-^om oziroma mestnim magistratom.
— Poštne pošiljke za Malo Azijo so podvržene cenzuri. Turška poštna uprava ? "Vedla za pisma In pakete, ki so naslov-Jenl v Malo Azijo (Anatolijo), cenzuro. Od-lei se morajo pisma in paketi, zlasti na-®dna in priporočena pisma, oddajati od-fTra In mora biti na ovitku označen naslov »atelja. Besedilo mora biti kratko in
, razumljiv. Dovoljen je turški, anglc-
francoski in italijanski jezik.
. ~ Lekarniško koncesijo je podelilo mi-Viji?,0 za narodno zdravje mag. pharm.
aaimiru Tomiču za otvoritev in obratovanje nove javne lekarne v Marenbergu.
v Ustava srbske pravoslavne cerkve, ^onceni januarja t. 1. se je sestala v Beo-«raau komisija cerkvenih dostojanstveni-
z n.al0K°’ d* '«dela ustavo Pravoslav-"e cerkve v naši državi. V te) komisiji se £ nahajal črnogorski-prlmorski metronolit Bavnlo Dožlč, dekan bogoslovsk^ fakulte-* beograjske univerze Stefan Dlmitrijevlč, tajnik eparhfjskega duhovnega sveta v Sn tajevu dr. Sava Ljubfbratič. Komisija je "izdelala svoj načrt v nepolnih treh mesecih Pelo je bilo končano te dni in načrt cerkvene ustave je že predložen Sv. Sinodu, j. — žalosten slučaj. — Morilec svoje I*?®- V barakah v Zalogu je umoril Ivan delavec na železnici svojo 43 letno doin	Zaloti! jo je po precej hudem
im prepiru v drvarnici, kjer je žena tiščal , to®5- Pograbil jo Je za vrat In jo Moj t°llko časa, da Se bila Žena mrtva. aoben5tl0r ndmo prizna In ne kaže prav ialr/e, ga 'tesa all pobitosti. Mož ima precej ru Preteklost. Živel je vedno v prepi-«osh iružini- Zločin je Izvršil v hipni Mazda „?red 1501 letom je priznalo sodišče,
Je vednoH poP°lnoma normalen. Osobito sl mu Je Ženami153' ln se mučil z mislijo, da dasi tega nie^esta m da ima mlajše fante, Svoječasno le ”2®seI nikdar ugotoviti. — v tujina Vmii ua2apu?ti' dom in pobegnil ^>Pet k ženi in	J8efi ^ kratki blodnji
Pir ln pretep. Toži? u	Ponavljal pre-
^pnaT toda soSe}%eUfe ženo„na i0Č‘teX
na blazni ljubosumnost0^1?’/3,trpi ^ »dnija njegovo tožbo zavrnih/r^v! Z včeraj zdravniško preiskaM^ ®*
DMI ° vb,1!a žena zadavljena, moža “gotovf,i'
Nesrečna žena zapušča i4Pa, za' ^ la Pa 12 letno hčerko I 14 letno«a
iz	optant! iz Madžarske. Outa/oi
SO l!/nar.ske’ ki s0 .PriS!l v našo državo katif2 te dni v Novem Sadu shod n* jlhtenem, 80 sklenili, da zaprosijo vlado da veli n/ L-VSeikupai na 0v-em Polju.’ Žj-V9iVodinpl -fadi raztreseno po vseh krajih '	Togadevno resolucijo bo odnesla
— Žrtev osameloEti. Včeraj so našli v svojem stanovanju na Cesti v mestni log 50 letno postrežnico Apolonijo Vidigoj v zadnjih zdihljajih. Žena je ležala poleg postelje na tlelu glavo pa je imela stisnjeno pod neko teško klopico. Ko so jo dvignili, je žena umrla. Pogrešali so' jo že dva dni in reva se je dva dni mučila in umirala na tleh. Bila je božjastna, padia je s postelje, zarila se je pod klopico in si ni mogla pomagati. Poškodbo ima samo na glavi ln sicer vtisk od stolice, znakov nasilnosti pa niso našli.
— Ukraden voz. Posestnici Jeri Nagelj pri Novem mestu je ukradel neznan tat kompleten gospodarski voz izpod kozolca, vreden 8000 kron- Voz so sledili do Berš-lüna, kler ga je pripeljal tat na cesto.
— Razne tatvine. Posestniku Antonu Mačku iz Praprotne police pri Velcsovem le ukradeno izpred Burgerjeve gostilne v Kranju kolo znamke »Panzer«, vredno 8000 kron. — Na progi Sunja-Brod je ukradel neki čedno oblečen žepar v vlaku posestniku Luki Santariču listnico, v kateri je bilo 20.000 dinarjev. — Služkinji Antoniji Repičevl v Ljubljani v Cerkveni ulici 5 je bila ukradena iz omare srebrna ženska ura in ovratna verižica, vredna 2000 kron. —Iz dvorišča mesarice Frančiške Češek na Dolenjski cesti je bilo pokradenega za okroglo 3000 kron perila, ki se je sušilo. — Iz skladišča trgovine Bahovčeve na Sv. Jakoba nabrežju je ukradel neznan tat slugi Jožefu Oven dva suknjiča in športno čepico. V enem suknjiču je imel Oven listnico z 140 kron denarja in pa poštno potrdilo za dvig vrednostnih pošiljatev na ime Franja Oven, Amerika, Cleveland. — Pri poštnem nabiralniku na glavnem kolodvoru v Ljubljani je bila ukradena Albini Mulej iz BodeŠč pri Bledu rjava usnjata torbica z vozno karto do Bleda in denarnica s precejšnjo vsoto denarja. — Izpred Gorčeve trgovine v palači Kreditne banke na Dunajski cesti je bilo ukradeno uradnemu slugi Francetu Nosanu kolo znamke »Adler«, vredno 4000 kron. — Izpred stanovanja Franca Rebernika na Kodeljevem pa kolo znamke »Puch«, vredno C000 kron.
— Zadružna Zveza v Celju in politika. Načelstvo Zadružne Zveze v Celju nam z ozirom na članek pod cit. naslovom v štev. 55 našega lista z dne 3. t. m. sporoča, da Zveza zadnje mesece sploh ni odpovedala nobeni zadrugi kredita, najmanj pa še na 8 dni. V slučaju V. v P. pa sploh ne gre za noben kredit, temveč za ostanek kupnine za prodano posestvo, katero Zveza že dalje časa iztirjava in mora seveda reči tudi ostrejšo besedo, ako se na ponovne opomine ne plača. Zvezi je nerazumljivo, kako more kdo tako popolnoma privatno zadevo spravljati v časopis, zlasti, ker nima z nikomur kot osebo, najmanj pa še s kako politično stranko opravka. Zveza se drži strogo načela, da nima na njeno poslovanje niti politično mišljenje članov načelstva, niti politično mišljenje strank nobenega vpliva. Za objektivnost njenega poslovanja Je najboljši dokaz to, da so včlanjene pri njej zadruge, ki so narodno, kakor politično najrazličnejše orijentirane — a KI došlo doslej še do nobenih diferenc, niti v internem poslovanju, niti na občnih zborih. V slovenskem časopisju se že nekaj let sem ne napada zadružništva in želeti bi bilo, da bi pri tem ostalo tudi v bodoče.
— Mariborske vestL V mesecu marcu je bilo prijavljenih 12 ob rtov, izdani sta bili dve koncesiji, odjavljen pa Je bil en obrt. — Pri tvrdki Šef nameščeni potnik Franc Rojakovič je bil te dni aretiran radi poneverb. Vnovčil je razne zneske na račun tvrdke, vendar pa je denar pridržal zase. Pri hišni preiskavi je bilo najdeno za približno 30.000 kron raznega blaga, ki ga je imenovani odnesel svojemu delodajalcu. Rolakovič, ki je živel jako razkošno, je bil izročen sodišču. — Pokrajinska uprava je dovolila mestni občini pobirati od hektolitra piva 50 dinarjev, a od navadnega žganja od hektoliterske stopnje alkohola in od vsakega litra osla-jenega žganja in likerjev 20 dinarjev ob-člnske naklade. — V sredo 11. aprila •v, prir®d!_v Mariboru ga. Maga Magazi-
t Beograda s svojim ansamblom l LVr"' v " č 6 r- - Neki Franc Brumec u	, 'Mesarskemu vajencu Blažu
Hojskemu, s katerim je pred nekoliko dnevi prenočeval skupno v konjskem hlevu, uro z verižico ter prodal oboje nekemu neznancu za 300 kron Tat je bil izročen so-d:§CUu Studijska knjižnica bo zavoljo čitanja m izposojanja knjig začasno dostopna vsak pondeljek in petek od 16 do 19. ure. Kot letna pristojbina za obrabo knjig se je določil znesek 10 dinarjev, razen tega pa mora vsak izposojevalec položiti tudi jamčevino, ki jo določi knjižničar. — Mariborska podružnica »Jugo-slovenske Matice« priredi dne 2 in 3. junija t. 1. cvetlični dan. — Graški žid Ignacij Ben je bil zaradi tihotapstva že preje kaznovan. Kljub temu pa tega pošla ni opustil in tako so ga te dni zopet zasačili s kovčegom polnim utlhotapljenih nogavic. Blago je bilo zaseženo, Ben pa je bfl oddan finančnemu ravnateljstvu v nadaljnje postopanje. — Zanimivo predavanje polkovnika Filipoviča o vesoljstvu, ki se je vršilo v četrtek v kazinski dvorani, je bilo prav dobro obiskano. Na željo, ki so jo izrazili od raznih strani, se predavanje ponovi.
— Mestni magistrat v Ljubljani kot politična oblast naroča na podlagi določila 3 1 dež. zakona št. 21 ex 1870, vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč na ozemlju mestne občine ljubljanske, da najkasneje do 15. aprila 1923 očistijo vse sadno in drugo drevje zapredenih go-senic in drugega mrčesa. Ako bi se kdo obotavljal navedena opravila izvršiti v doolčenem roku, dala jih bo mestna ° n ♦ izvršitl na njegove stroške In bi se vrnutega kaznoval v zmislu § 5 omenjenega zakona z globo do 100 Din, v ponovnem slučaju do 200 Din, oziroma z zaporom od 12 ur do 4 dni.
i, ~T- ?ddaia krojaškega dela. Mestna občina ljubljanska ima oddati v smislu služ-bene pragmatike v delo večjo množino službenih oblek. Reflektant! na) do 12. t, m. predlože tozadevno ponudbo mestnemu gospodarskemu uradu. V ponudbi mora biti natančno označen zahtevek za eno obleko, za zimsko suknjo in pelerino.
— Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko. ker so isti priznano najboljši In najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1.
DBfajtS iiBjip Z2 fiöÄ iMSOl HaiMnüi .mail PusJapii EiMiwiikaig,,
Sokolski vestnik.
— Sokolsko društvo Ljubljana !• V sobota dne 7. aprila ob 20. uri se vrši v društvenih prostorih na trgu Tabor predavanje br. st. dr. Pavla Pestotnika: »Sokolstvo in javna vprašanja.« Vsi bratje in sestre so vabljeni, da se v kar največjem številu udeleže zanimivega predavanja in sledeče debate. Prosvetni odsek sokolskega društva Ljubljana L
— Sokolsko društvo Ljubljana I. vabi vse brate in sestre, da se udeleže skupnega obiska ljubljanskega muzeja v nedelja dne 8. t m. ot> 9. uri- Zbirališče pri vhodu na Bleiweisovi cesti Prosvetni Odsek.
— Ljubljanski Sokol priredi v nedeljo, 8- t. m. (ob jasnem vremnu) celodnevni pešizlet na Sv. Katarino in Grmado. Odhod točno ob 7. uri ziutraj izpred Narodnega doma, povratek iz Medvod z večernim vlakom ali pa peš. Vabi se tudi naraščaj. Jestvine vzemite s seboj. Obleka civilna- Bratje in sestre, pohitite v čim večjem številu z nami v pomladansko naravo! Zdravo! Prednjačkl zbor.
— Dramatični odsek sokolskega društva na Viču vprizori v nedeljo, 8. t m. na večkratno zahtevo občinstva »Golgoto.« Vstopnice so v predprodaji pri br. Jeločniku v Rožni dolini in br. Uranu na Glincah- Za četek je točno ob 8. uri.
Sport in furistika.
— Mašk : Primorje. V soboto, 7. aprila se vrši na igrišču Dunajska cesta velika nogometna tekma med prvim moštvom Haška in S. K. Primorjem. Začetek tekme točno ob 17. uri. Hašk je prvak zagrebškega podsaveza in spada danes med najboljša tri moštva Jugoslavije. Znan je izid njegovega nastopa proti praškemu DFC, kateremu je častno podlegel z 2 : 0. S. K. Primorje, ki se je ravnokar povrnil Iz turneje v inozemstvu, kjer je Častno zastopal barve Ljubljane, ima za sabo dober trening In bo tekma vsekakor športno veiezanimiva-
Es Primorsko.
—- Zblaznela ženska. Zavod »Zelenega križa« v Trstu Je bil te dni obveščen, da se nahaja v Sesljanu neka ženska, ki kaže očitne znake zblaznelostL V Sesljan je prišel rešilni avto, ki je zblaznelo odpeljal v tržaško bolnico. Omenjena je 32 letna Amalija Ujčič iz Sesljana, ki že dalj časa trpi na živčni bolezni.
— Futurist! v Gorici. Na velikonočno nedeljo se je vršila v mestnem gledališču v Gorici futuristična predstava. Gostom so se servirali zanimivi kratki dramatski prizori s spremljevanjem glasbe ter različni futuristični plesi. Večera se je udeležil tudi znani italijanski futuristični pesnik Mari-netti. Med drugimi skladbam! so Je Izvajala tudi skladba našega komponista Marija Kogoja.
k .T- ®nirt v leči. V tržaškem zaporu v ulici Uoroneo se je nahajal neki 40 letni Anton Just, ki je bil zaprt radi raznih sleparij. Samota in premišljevanje svojega nepoštenega življenja, ga je pripravilo do tega, da se je v svoji celici obesil.
Warodra©
Javna zdravstvena predavanja s klnematografižninti slikami.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani pripravlja javna ljudska zdravstvena predavanja na podlagi kinematografskih slik z lastnim kino-aparatom. Različne bolezni se čezdalje bolj širijo med ljudstvom, čimbolj se razvija industrija in obrt. Prvo mesto med vsemi zavzema jetika, ta ljudska kuga modernega časa. Pa tudi spolne bolezni in vse vrste drugih nalezljivih bolezni kužijo in ugonabljajo velik del prebivalstva. Vse varnostne odredbe, ki }!h zdravniki in oblasti odrejajo, nimajo in ne bodo imele uspeha, dokler ne bodo našle razumevanja med ljudstvom. Kajti najvažnejši činitelj pri vseh odredbah za omejitev razširjanja teh ljudskih bolezni je ljudstvo samo. Ce ono razume zakaj se predpisuje tako in ne drugače, zakaj se n. pr.v zaprtih prostorih ne sme pljuvati na tia, bo to tudi izvrševalo. Ce pa tega ne umeva, se mu zdi vse le sekatura in prazno besedičenje.
Vzbuditi med ljudstvom razumevanje za Javno zdravstvo, za varnostne predpise zdravnikov In oblasti, je mogoče !e s sistematičnim poukom. Čim preje se začne s tem poukom, tembolje. 2e otroka, ko shodi, je treba učiti na čistoto, nadaljevati je treba pouk o zdrastvu v šoli in potem v javnem življenju. Uspehi bi pri tem sigurno ne izostali. Marsikaj se je v tem oziru že storilo, pa žalibog še vedno ne zadosti, manjka de'avcev in sredstev.
Zdravstveni odsek st je stavil v program posvetiti vse prosveti ljud. zdravja, prirejati v vseh krajih poučna zdrastvena predavanja s slikami na lastne stroške. Zaveda se ogromnega dela, ki ga pri tem čaka, pa s sistematičnim in vztrajnim delom ter s pomočjo oblasti in posameznikov upa to Izvršiti.
Posebne pozornosti potrebujejo industrijski hi obrtni kraji, ki so najbolj ogroženi, ker vladajo slabe socijalne razmere ln le zbog tega pouk ljudstva tem najpotrebnejši.
Načrt za organizacijo predavanj je že izvršen, podrobna organizacija se bo vršila sproti. Za ljubljansko okolico na primer je Predvideno trideset krajev, kjer naj bi se Predavalo. V vseh teh krajih prevladuje delavsko ljudstvo ter mali obrtnik ln kmetovalec. In ti so predvsem ona zemlja, kamor naj seme pade in vzklije!
Poživljam vse, ki vam je blagor naroda na srcu — in blagostanje naroda je nemogoče brez njegovega zdravja — da ob času «o bode naznanjeno predavanje za vaš kraj, skrbite za dobro udeležba — Sanitetni šeL
— Porodnišnica v Mariboru. Akcija za to prepotrebno stavbo je prišla končno Cez mrtvo točko ter napravila važen korak naprej. Pred par dnevi se je vršil komisi-ionelni ogled zemljišča, ki Je bilo dosedaj !ast kaznilnice in brez katerega bi bilo Projektirano povečanje bolnice nemogoče.
J o Prizadevanju g. sanitetnega šefa dr. Ka-ticica se je posrečilo pridobiti bolnici’ obširno zemljišče, tako da je sedaj ustanovitev nameravanih objektov na sedanjem prostoru bolnice Izvedljiva. Pri tej priliki se Je dosegel tudi popoln sporazum vseh faktorjev glede napeljave skupne kanalizacije v bolnici in kaznilnici. Da so se ta vprašanja tako ugodno rešila, gre ne tnala zasluga tudi gospodu načelniku ministrstva pravde dr. Kostiču, ki je z izvanrednim' j razumevanjem omogočil rešitev teh a»r*-
4U» TamratoiO.	I
iz raznih krajev naše kraljevine.
— Zanimiva sarajevska policijska kronika. Srednješolci so priredili na trgu futuristični koncert z najrazličnejšimi instrumenti, med katerimi so igrate posebno ulo-go lesene raglje In različne druge kovina-ste posode. Glasbeniki so bili odpeljani na policijo, instrumente pa so shranili v kriminalni muzej. — Te dni Je nastopil v Sarajevu mladenič in trdi!, da je papež Rjj X. in da prihaja z Marsa. Odpeljan te bü v bojnico.
Razbojniški napad pod Lovčenom. Te dni so napadli neki razbojniki na tretji serpentini pod Lovčenom potniški avtomobil in ga ustavili. Potniki so morali izstopiti ln razbojnikom oddati vse svoje dragocenosti in denar. Nekemu trgovcu so slelcH tudi obleko in ga pustili v sami srajci. Po končanem ropanju je razbojniški poglavar ukazal, da morajo iti vsi potniki v Kotor peš, šofer pa se ni sroei ganiti z mesta, dokler niso oni spravili svoj plen na varno. Roparji so bili oblečeni v vojaške uniforme in zelo dobro preskrbljeni z orožjem in municija Po njihovem govoru sodeč, so bili vsi Črnogorci. Njihovo zasledovanje je ostalo brezuspešno.
— Iz žalosti za možem In sinom* V svetovni vojni je med drugimi padel tudi neki Milenkovič iz Kamudre ter njegov sin. Po smrti svojega moža in sina edinca je postajala nesrečna žena, oziroma mati Slavka vedno bolj otožna, dokler se nt končno te dni obesila. Njena tragična smrt je vzbudila sočutje vseh sovaščanov.
— Za čast svoje sestra Posestnikov sin Pramberger iz Tomašanca je nerad gledat kako je njegova sestra Marija govorila z nekim sovaščanom, ki je bil že poročen in oče enega otroka. Nekega večera ga je počakal pod oknom svoje sestre in ko je prišel tja nočni vasovalec, ga je udarü s sekiro po glavi. Rana ni bila baš smrtno nevarna in si jo je napadeni rajši sam izpral, kot da bi o tem dogodku obvestil orožništvo in poiskal zdravniško pomoč. K temu ga je seveda v prvi vrsti gnal strah pred svojo ženo. Ker pa je rano zanemarjat se mu je ognojila in šesti dan je umrl. Pred svojo smrtjo pa je izpovedat da ga je ubil brat njegove ljubice. Radi tega uboja se je moral Pramberger zagovarjati pred osješkim sodiščem, ki ga je obsodilo na tri leta težke ječe in znatno odškodnino ženi in otroku umorjenega.
— Parni valjar podrl kavarno. Kakor druga mesta, so sl omislile tudi Užice svoj parni valjar, ki tehta preko 130 stotov. Te dni je parto valjar vršil svojo službo v strmi ulici. Ko je prišel do vrlia, je naenkrat zmanjkalo pare in valjar Je pričel z vso brzino drveti navzdol Tam se je zaletel v kavarno in jo popolnoma porušil.
V	kavarni so se k sreči nahajale samo 4 oseba kj so jih še pravočasno izvleku Izpod razvalin.
— Ako mož, zakaj ne bi jaz, si Je mislila neka sarajevska žena, potem, ko se Je dolgo trudila, da bi svojega moža pregovorila, da ne bi zahajal v gostilne. Nekega večera se je vjezila in šla v gostilno. Tam si je izposodila 100 dinarjev in pričela piti.
V	drugi gostilni je naletela na veselo družbo, ki jo je rade volje sprejela v svojo sredo. S to družbo je obiskala še nekaj lokalov, dokler se ni končno znašla s svojim možem. Mož jo je debelo pogledal in pregovarjal, da bi šla domov. Njej pa ni šlo v glavo, da bi bila umestna dvojna mera. Končno se je mož vjezfl in jo prav pošteno pretepel. Družinska drama se je končala na policiji, kjer sta bila oba kaznovana radi kaljenja nočnega miru. Tako je izpadel prvi večer, ko je poskusila žena biti enakopravna z možem.
— Kino Matica predvaja od 8. do 13. aPr!Ja senzacfjsko dramo v dveh delih »Leteči avto«. V glavni ulogi svetovnoznani Harry Pjel. Borba med Pielom in velikomestnimi zločinci se razvija do skrajnosti in je polna burnih in pretresujočlh prizorov. Največja senzacija tega filma je umetniško tehnična stran in naravnost virtuozne sposobnosti Harry Plela. Od 14. do 16. aprila znana dramatizacija dela »Hanice pot v nebesa« po motivih Gerharda Hauptmanna.
poročila.
Zagreb, 6. aprila. Deviza Dunaj ai415-—0.1424, Berlin 0.475—0477, Budimpešta 2.25—2.35, Italija 497—501, London 467.30—469.50, New York, ček 99.50—100, Pariz 650—653, Praga 299JO—300.50, Švica 1847.50—1957.50, Varšava 0.24—0.2425. Valute. Dolarji 97,50—98, avstrijske krono 0141—0.1415, češkoslovaške krone 0—295, 20 kron v zlatu 350—0, francoski franki 643 —651, napoleondort 340—355, lire 491—493
Zagreb. 6. aprila. (Priv.) Devize: New York 99.50—tOO, Pariz 6.50—6.53 Švica 18.47.50—18.57.50, London 467.50—4G9.50 Amsterdam 39.40—39.60, Dunaj 14.15—1-L24! Praga 2.99.50—3.05, Budimpešta 2.25—Z35, Italija 497—501, Berlin 47.50—47.70.	—
Valute: Dolarji 97.50—98, lire 491—493.
Beograjska borza je bila danes radi praznika zatvorjena.
,^Car,ih> 6. aprila. Otvoritev: Berlin
2.57,	Holandija 213.60, New York 543.25, London 2o.37, Pariz 35.55, Milan 27.05, Praga 16.20, Budimpešta 12.50, Zagreb 5.40, Sofija 440, Varšava 1.40, Dunaj 76.5(1 avstr, krone 78.
Curih, 6. aprila. Zaključek: Berlin
2.58,	Holandija 213.65, New York 544, London 25.41, Pariz 35.75, Milan 27.05, Praga 16.25, Budimpešta 12.50, Zagreb 5.42.50, Sofija 4.10, Varšava 1.40, Dunaj 76.50, avstr, krone 78.
Praga, 6. aprila. Dunaj 4.675, Berlin 15.875, Rim 170.25, avstrijske krone 4.69, Budimpešta 76, Pariz 221.25, London 160, New York 34^0, Curih 631.75, Beograd 34.625.
Dunaj, 6. aprila. Devize. Beograd 705—707, Berlin 3.33—3.43, Budimpešta 76, Pariz 221.25, London 160, New York 34.20. Curih 631.75, Beograd 34.625.
Dunaj, 6. aprila. Deviza Beograd 705—707, Berlin 3.33—3-43, Budimpešta 15.25 —15.35, London 331.300—331.900, Milan 3521 --3529, New York 71.050—71.200, Pariz 4644—4656, Praga 2127—2133, Sofija 544,50 —545.50, Curih 13-065—13.095. Valute; Dolarji 70.725—71.025, levi 5.2,3—-5.27, nemške marka 3.20—3.50, angleški funt! 329.600— 330.600, francoski franki 4585—4615, lire 3487.50—3522.50. dinarji 700—704, leji 325— 327. švicarski franki 12.970—13.030. češkoslovaška krona 2110'—2120, madžarska kro-t» 13.40—13-60.
Berlin, 6. aprila. Dunaj 29.53, Budimpešta 478, Milan 104.737, Praga 62.692, Pariz 138.403, London 97-879.68, New York
ZIMZ2 ** Čarih 2S&.3&3L	ar -oaz
Gospodarstvo
X Konji na račun reparacij. Reparacij-ska komisija v Parizu je dotočila da dobi naaš država na račun reparacij od belgijske in francoske živine 4800 konjev, ker sta Francija ta Belgija izjavili, da ne potrebujeta te vrste živina
INDUSTRIJA.
X Industrija v Sloveniji. V Sloveniji te protokoHrantb 64 industrijskih podjetij. Od teh jih odpada na tesno industrijo 18, na industrijo živil 6, na industrijo špirituoz 5, na kemijsko 9, na električno 3, na papirno in kartonažno 2, na stavbeno 3, po 1 na montansko in slamnikarsko in 2 na košarsko. Od vseh teh podjetij Jih je 28 društev z omejeno zavezo. 3 delniške družbe, 1 komanditna, ostala podjetja pa so ali javne trgovske družbe ali samostojna podjetja posameznih industrijcev.
X Tobačna tovarna v Banji-Lokl Monopolna uprava je dovolila potrebne kredite za zgradbo tobačne tovarne v Banji-Loki.
X Tovarna orožja v Bosni. Škodove tovarno v Plznu so poslale nekaj strokovnjakov v našo državo, da preiščejo pogoje, pod katerimi bi se mogel prenesti del ško-dovib orožnih tovarn v našo državo. Poleg tega je obstojal že poprej načrt, prenesti neleo kompletno tovarno orožja Iz Avstrije v našo državo. Vojno ministrstvo je tudi že odposlalo posebno komisijo strokovnjakov, da preišče teren v Bosni,, kjer bi bilo naj-pripravnejše mesto za zgradbo take tovarne, ker se nahajajo tam tudi veliki železni rudniki.
X Zanimanje Švice za naše rude. Neka velika švicarska tvrdka je poslala svoje zastopstvo v našo državo, da prouči razmere v našem rudarstvu. Najbolj jo zanima manganova ruda v Bosni, katere namerava naročiti za poskus 200 do 300 vagonov.
X Težave v madžarskem gospodarstvu. Vsled silnega ta trajnega padanja madžarske krone Je žeto n ar as ti a draginja. To je napotilo delavstvo v Madžarski, da zahteva povišanje svojih plač. Ker se nahajajo tudi podjetniki v precej neugodnem položaju, je računati s poostritvijo gospodarske krize na Madžarskem.
X Izvoz volne iz .Madžarske. Se pred pričetkom nove kampanje volne Je prodal madžarski kreditni zavod za 10 milijonov lir volne v Italijo in je prejel kot predujem za to dajatev 5 miHicmov lir. Madžarska vlada je izvoz dovolila v interesu izboljša nia krona toda vse tekstilne tovarne so proti temu protestirale z motivacijo, da bo kasneje morala Madžarska izvoženo volno zopet uvoziti ta jo mnogo dražje plačati.
X Stavka v Južnem Walesu. V južnem Walesu je sklenilo 46.000 rudarjev, da stopite $ 5. aprilom v stavka
TRGOVINA.
X Zastoj na poljskem žitnem trgu. V poslednjih dneh je zavladala na poljskih žitnih tržiščih precejšnja stagnacija. Vse pričakuje, da bodo nazadovale žitne cena ki so v zadnjem času zelo narastle, potem pa zopet precej padle. Na ta padec Je v obilni meri vplival dovoz amerškanske molte ta Dan žiga
KMETIJSTVO.
X Ruska produkcija bombaža. Ker je podvzela vlada posebne korake za napeljavo vode v ruska bombažna okrožja in pa za preskrbo tamkajšnjega prebivalstva, se je povečala ploskev bombažnih plantaž v primeri z lanskim letom na dvojno izmero* Sedaj znaša ploskev bombaževih plantaž v Rusiji že 10.000 desjatln. Gospodarska unija republik Turkestan, Buhara in Chorez igra veliko vlogo pri obnovitvi ruske produkcije bombaža.
X Zabrana Izvoza živine iz Romunija Romunska vlada je zabranila do 10. junija t. i. vsak izvoz živine- Vsa dosedaj izstavljena izvozna dovoljenja so izgubila svojo veljava Izvršiti se smejo samo one transakcije, kjer se je dobava že pričela. Pač pa je vlada dovolila l^oz zajčjih kož, ker jih romunska industrija sama ne more predelovati. Izvozna pristojbina znaša 22 od* stotica* vrednosti izvoženega blaga.
DENARSTVO.
X Poljsko zlato posojilo. Iz Varšave sporočajo, da ie bilo podpisanega poljskega zlatega posojila za 51 in pol milijarde poljskih mark.
X Zlom »Bohemlo«. Praga 6. aprila. (K) Kakor poročajo listi, se Je vršilo včeraj burno zborovanje vlagalcev banke »Bo-hemia«, ki so sprejeli resolucijo, da je vlada soodgovorna za vso škodo, ker je banka kljub ponovnim reklamacijam ob soudeležbi vladnega komisarja v preteklem letu izplačala dividendo. Zoper člane novega io starega upravnega sveta se naj uvede kazensko postopanje in se naj njih premoženje takoj zaseže.
X Madžarske finance. Budimpešta 6. aprila (K) Deželni finančni senat je dal finančnemu ministru pooblastilo, da najame pri notnem institutu za kritje tekočih izdatkov države še nadaljnje posojilo šest milijard madžarskih kron.
X Neresnične vesti o potovanju madž. državnikov v gospodarskih zadevah. Budimpešta, 6. aprila (K) »Madžarski dopisni urad« označuje na podlagi pooblastila, ki ga je prejel od pristojne strani, vse govorice o potovanju ministrskega predsednika grofa Bethlena ta finančnega ministra Kallaya v London in Pariz na razprave o financijeinih ta gospodarskih vprašanjih kot popolnoma neutemeljene izmišljotina
X Pomanjkanje denarja v Madžarski Ker upliva pomanjkanje denarja na Madžarskem zelo škodljivo na vso industrijo in trgovino. Je sklenil finančni minister temu odpomoči na ta način, da bo izdal toliko novih novčanic, da bo odgovarjala zlata vrednost on! količini papirnatega denarja, Id je bila v obtoku tedaj, ko je notirala madžarska krona v Curihu 0.17. Finančni minister pa je proti vsaki izdaji papirnatih nov-Canic, ki bi bile brez kritja. Sanacija madžarskega gospodarstva pa je tako po mnenju finančnega ministra, kakor tudi vseh go-spodarsklh strolrovnjnkov izvedljiva le s pomočjo večjega inozemskega posojila.
X Težavo vsled pomanjkanja denarja Ker madžarski lesni trgovci niso mogli dobiti deviz za plačilo Iz Romunije uvoženega lesa, so prišH romunski lesni Izvozniki v resne težkoče. ker vlada tudi v Romuniji občutno pomanjkanje denarja Sedaj »o sklenili romunski izvozniki, da {^do pod-Vzott najenergičneiše koraka, da iztirjajo svoje terjatve.
X Ameriški dolgovi. Javni dolg Se» veroameriških Združenih držav Je znašal 3L
«narc* 1 l 2ZJ&UZ0JW
taj-
lah.
Kar SKimsiim«, ni Imela L}«b?!an» M div sle! redke prilika pozdraviti v svoji sredi kar 3 odlične umetnike šahovske znanosti.
Zavedajoč se tega dajstva, so priredili Bubljaris&S šahisti in prijatelji šaha 5. t- m. pri Roži kot poždratf sestanka mojstrov dr. Ul dan Vidmarja, prof. Asztalosa ter Vlađi-fttir Vukoviča intimtso čajanko, ki Je vzorno pokazala, kako zna spoštovati Ljubljana za-iluge, ki so si Jih iztekli veliki 3 mojstri na iairoljubni, pobratimskl šahovski poljani — Združeni mojstri so priredili združena JsoBsuliarsčno (posvetovalno) igro z najboljšimi igrale! yLJ. šah. kluba«, o katere po-teku fa izidu bomo še poročali» —
Danes se obeta vsem prijateljem šaha !» šahistom zopet prvorednl šahovski užitek. Mojstrski šahovski iriumvtrat priredi v ve-UkJ dvorani hotela Bellevue točno ob 8. url 'reečer interesantno simultanko, pri kateri bodo odlični mojstri, zaporedno se menjaje, preigrali tekom najkrajšega časa partije x vsemi igralci, k? se udeleže te zanimive ^redukcije- Obetajo se za to prireditev gost-iz cele Slovenije — zato se moramo IJub-nskt šahist! požuriti, da s častnim uspe-ih največjo udeležbo zastopamo šahov» ponos bele Ljubljane. —
; Za kibice In prijatelje šaha Je preskrb» |eno, da pridejo pri tem prvovrstnem ttnetnlškem užitku tudi na svoj račun. — S šahovskim pozdravom kličemo vsem V tudi vam, reakdjonarci ta konservativci # smelem poletu duha, ta vam, neverjetni fomažt, ki dvomite o eksistenci čudežev, ^kreno dobrodošlico.
I vam. ceni. darne ta prijateljice šaha: m »videnje v soboto na »Bellevu-e®. —
Pravi klasicizam ne omejuje niti ne Vrezuje; ne drži se tolikanj stare mere, kolikor ustvarja; odvrača se od zasta-'$lk in noče verjeti, da je se vse pove* jflno. .
(Andr! Gide.)
■>*
Zmota. ^Shakespeare se ne sme m&tatt niti kot peromazec srednje me-fe, HCj Sele kot veleumen pisatelj.*
' /	(Tolstoj.)
Niti od najzmernejSih držarmfkov ne povisi, da bi nasadom prihranili šibo voj*
Ut
(Thiers, 1872.)
bkteiraifi v rali Ustit loM
3ÜTRAN3E NOVOSTI!
Izpred sodiila.
TEPENA PIJANKA.
čevljarski mojster na Jesnlcah Jože Černe je bil obsojen v Kranjski gori na 48 ur zapora, ker je udari! na Hrušici Drui* Bikovo s kneftro po glavi, —
Pri vsklicni obravnavi so «gotovih, da je bita žena, ki le priznana pijanka In o kateri Je celo njea mož rekel, da naj jo za kakih 6 mesecev zaprejo, da si bo malo odpočil, sitna in pijana tako, da so jo celo orožniki odslovili, ko je prišla, da ovadi Černeta. Kje se je pijanka poškodovala, ni znano. Senat je razveljavil prvo sodbo in je Černeta oprostil •
KER Nt OZNAČIL CEN
svojega blaga v prodajalni v Boh. Bistrici, je bIS obsojen Mijo O robotek v Radovljici na 12 ur zapora In na 50 din denarne globe, — Pii vsklicrd obravnavi je mož ugotavlja!, da je Imel cene napisane s kredo na predalih, pri blagu pa na posebnih listkih. Bi! je vesten trgovec, v zadnjem času pa je morda trgovino le malo zanemaril vsied razburjenosti osobito, ker Je utrpel pri zadnjem požaru na Boh. Bistrici Jako občutno škodo. — Sodišče Se kljub temu potrdilo prvo obsodbo radovljiškega sodišča.
ZGUBLJENA URA.
Tekom poletja je našla Ivana Župa« Sr Zasipa tik pred svojimi dvoriščnim! vrati moško uro. Ker se Se izvršilo v istem času več tatvin, je sumila žena, da je zgubil to uro gotovo človek, ki ni imel nobenega posla na dvorišču. — In rekla ie: »Tisti, ki je zgubil uro, ni tiodii poštene poti na dvorišču.* — Uro pa je zgubi! I. Suškan in je tožit ženo radi teh besed- Zupanova ie bita obsojena na ISO djn. globe ali 24 ur zapora.
—	Ker je žena pri vsklicni obravnavi uvedla sodni dvor, da ni mislila žaliti naravnost Lukana, marveč Je govorila to !e splošno In takrat, ko še ni vedela, -da is hts Lukanove, jo Js sodišče oprostilo. —
KAZNOVAN SEJMAR!
Bilo je 1!. dec. na sejmu v Litiji. Med d ničim' je prišel na sejem tudi trgovec Iz Vodmata, postavii svojo kolibo, razložil blago, pri tem pa le pozabi! označiti cene razstavljalnega blaga. Orožnik je njega ta še 5 tovarišev naznanil tn mož Je bil kaznovan na 24 ur zapora in 50 dinarjev globe.
—	Mož se je pritožil in ugovarjal, da takrat, ko je prišel orožnik, še ni Imel vsega blaga razstavljenega, bude »rejene ta tudi vseh cen še ne označenih. Sodišče ie niesrov vzklile zavrnilo ta mol bo sedel in plačal.
NOČNA POLQMUADA.
Bilo je okoli 2 ponoči — Lepa nog ~~ ko se je vračala vesela družba dijakov proti svojim domom po dobri zabavi v raznih gostiinata v vesetam razgretem razpoloženju. Sli so po šelenbnrgovi, Prešernovi ulici preko Marijinega trga po Sv.
Petra -castf. GlasnJ kot so MI, so prišli v konflikt s tremi stražniki. Nastalo le prerekanje Jn končno neljub nastop, ki !e imel za posledico, da so trije stražniki malo preostro pograbili vesele ponočnjake. — Vsi trije stražniki so biii obsojeni pri okr. sod. na denarne globe. Stražniki uverjenl, da niso zaslužili nobene kazni in da niso prekoračili svojega delokroga, so $e pritoži!! in ponudi« razne priče, ki bodo ugotovile, da so bili dijaki pač nekoliko poškodovani, pač pa so .zakrivil! poškodbe sami. — Na predlog drž. pravdnika, da naj se zaslišijo vse priče, ki jih navaja prizivni spis v svrha razčiščenja cele zadeve, je hiia obravnava preložena.
NERODNA OGRAJA,
Naslonli se je Viktor Marchlottl IT. Januarja ponoči na leseno ograjo ob Ljubljanici — Ograja, slaba lesena se je podrta i» fant !e padel» — Jz jeze je pograbil kos ograje ia jo vrgel v Ljubljanico- — Obsojen je bi! z ozirom na škodo, še več pa na nevarnost obrežnega zavarovanja na 24 ur zapora in mora plačati poškodbo. ~~ Mož se je pritožil in je dosege! toliko, da sc mu je spremenita z ozirom na to, da je drugače na dobrem glasu, v denarno' globo SO' dinarjev, s čemur ie bij mož zadovolieu.
PAZITE!
Za orožje !* treba orožni list. Ker tega n! imel. je bil obsojen neki vajenec na 50 din. vlobe, ker si Je kupil samokres in sš ni pridobi! orožnega lista. Fant se js zagovarja!, da ni imel namena, da si samokres obdrži, marveč le, da ga z dobičkom proda. Kitah temu bo moral dečko to globo plačati. —
DOKAZ — VREČA.
Marija Loboda ta Bizovika Se kwpova» ta od malo slaboumnega sosedovega fauta Mihe Babnika razne poljske prideike, katere pa je fant ukradel doma» — Neki večer okrog 11. ure po noči, pa so fanta »zasledili ko je nese! vrečo čebule današnji obsojenki. — Žena je bita obsojena radi nakupa ukradene čebule na 7 dni zapora In v poplačilo stroškov. Pritožita se Je in skušala izviti ter se oprostit! na kar pa je drž. pravdnih pripomni! samo, da je glavni doka» in to fe njena vreča, ki jo je data iaatu, tu» — In obsodba drži. —
O» LJUBEZNI BO SOVRAŠTVA
je le en korak. — Tako je.povedal drž. pravirk fantu Janezu Tegelju Iz Iške Loke, k! Je Ml obsojen, ker je udaril svojo nevesto Reziko po glavi. Jo opsoval in ji grozil, da jo ubJ‘e. — Okratal sodnik mn je prisodil za to nežno pobožanje po svoji maniri 1 teden zapora in 1000 kron za bolečine, ki jih je pretrpela Rezika vseđ nežne roke svojega 'ljubimca. — Ona fe noseča ta trdl.da Se on oče. ~ On se tega brani in Je Izrazil pri udarcu z besedami: »Kal hudič, pa mene dolžiš.« — Fant je prijavil vzklic, ki pa je bi! zavrnjen. Plačati bo moral stroške in oškodovati Reziko za bolečine, pole* tega pa bo sameval 1 teden v zaporu.
Drobtine.
*	NajdebeSeJša žena sveta. Vsem je znano, da skoraj v vsem prednjačijo ali Amerikanci ali pa Francozi, nič čudnega torej, ako imajo tokrat Francozi naidebelejšo žensko. Omenjena gospa je 41 let stara in srečna mati 10 otrok. Tehta pa malenkostnih 350 kg. Ženska ie pa precej prebrisana in sedaj namerava to svojo debelost izkoristiti v prid svojcem. Potovala bo okoli in se bo ra maihho vstopnino kazala v cirkusih, Varijetejih ta sličnih krajih. Edino težavo pri potovanju j! bo povzročala njena debelost, ker - se ne bo mogla spraviti v osebni voz- Njena okroglost se bo že morata zadovoljiti, z družbo koal ta rogate živine.
*	Čadež moderne kirurgije, ta Londona poročalo: Po štirideseti operaciji v obrazu
i ie miad mož v Cardiffu, ki mu je v vojni granata odtrgala del obličja, ves vesel» ko iras zopet pravilen obraz, zakaj na njem ■je opaziti te nekaj neznatnih brazgotin. V štirih letih, ki jih je prežive! v bolnici, so mu kirurg! .najprej popravili nos, potem pa gornjo ustno, Pozneje so mu skoraj popolnoma obnovili ozeb'e in konec vseh teh operacij so mu prišli! košček kože z vratu na .zgornjo ustnico, kjer je ime! svoje dni močne musiače. Ta težko ranjeni vojak se danes lahko ponaša tudi z bogatimi brkami es novi ustni,
*	Samoobtožba »nsobohiega. Na Dunaju je vzbudi! veliko pozornost neki 45 .letni mož, ki se Je prijavil policijskemu nadzorniku ter izjavil, da je hotel umoriti neko poštarico »n ti odvzeti ves denar. Odneljan ]e bil na stražnico, kjer so ugotovili, đa se mu je omračil um. Nadaiie je
-Izpovedal na policiji, da je «moril tudi celo svojo družino. Te izpovedbe seveda «e odgovarjajo resnici.
*	Velik požar. Kakor poročajo listi 5s Aten, je «niči! v Solunu požar petrolejsko skladišče. Škoda znaša dva milijona drahem.
*	Samomori r Ameriki. Predsednik ameriškega društva za zaščito človeškega življenja je izdela! za leto 1922 statistiko samomorov. Po te! statistiki se le prešlega leta usmrtilo v Zedinjenih državah !_2 tisoč ljudi. ?vfed tem! osebami se je nahaialo 79 milijonarjev, okoli sto velikih industrijalcev, 84 zdravnikov, 52 sodnikov ta advokatov, 50 profesorjev, 38 dijakov ta 19 duhovnikov. Žene ne predstavljajo v tem velikem številu niti ene tretjine. Najstarejša žena, ki se Je usmrtila je bila stara sto tet.
*	Smrt znamenitega zamorskega. kralja. ‘Po poročilih angleških listov !© te dni umrl isajznamenite'š! poglavar črncev kralja Kama v 95.' letu svojega življenja. Ta kralj je vladal v Bečuami skozi 50 tet. Vlada! je popolnoma samovoljno, vendar pravično. Posebno se le odlikoval po svoji strogosti napram onim. ki so kršili prepoved uživanja alkoholnih pltač, ki ie bilo najboljše orož:e kulturnih Evropejcev v boj» proti zamorcem.
*	»Maščevanje odklonjenega ženina. Pa-
riški list! poročajo o Krožnem zločinu, ki ga je izvršil neki Leckrk. Meko pošteno dekte iz meščanskih krogov se Je spoznalo z ne* kim 24 letala mladeničem. Ta se je v deklico zelo zaljubil, in js zaprosil za njesso roko. Oče je bil previden In ga je kljub tamu, đa mu je ženinov nastop ugajal, odstavil z izgovorom, da dobi odgovor v par dneh. Oče je šei med tem časom na poib cijo, da se informira o svojem bodočem ženinu. Tam je zvedel, da ima posla z zelo nevarnim hudodelcem, ki ie že par let odsedel v pariških zaporih. Takega ženina seveda oče ni mogel dovoliti svoji pošteni hčerki. Ko je prišel ženin po_ odgovor, ga je oče k rat k o mal o odslovil Od tedaj naprej je dobivata družina večkrat grozilna pisma» tako da je morala končno zaprositi policije za pomoč. Radi večje varnosti so se' ludJ preselili v popolnoma drug del mesta. Nekega večera pa je prišel v njihovo nov'» stanovanje užaloščen ženin in je -jstrefjj očeta, mater in hčerko. Nad poslednjo «* je maščeval- Se na ta način, da jo je še> mrtvo zelo razmesaril. Policiji je uspelo, da se je moriica polastila in ga predala- sodišču, kjer se bo moral zagovarjati radi trojnega umora. -	'tžp I
® Skorbut v madžarskih zaporih. Pred par dnevi smo poročali, da je umrl v zaporu morilec grofa Tisze, nadporočnik Hüttner, ki je bil obsojen na 15 letno ječa. Listi so poročali, da je umrl na jetiki. Sedanja poročila pa pravita, da je kaznjenec zaprosi! svojega odvetnika, da bi se proces obnovil, ker bi rad Iznesel reka dejstva, katera je prej zamolčal. Par dni na to, ko so izvedeli za njegovo namero, se je razširila vest, da Se Hüttner umrl r.a — i skorbutu*. V zadnjem času je to že drugi *o» litičnl kaznjenec, lei je umrl s» skorbutu J* ki bi rad nekaj povedal,	.
*	Muhe govorijo. Ameriški list! poročajo, da je neki tamošnji učenjak ugotovi^ da muhe govorijo. Njihov govor Je podoben rezgetanju konj v daljavi. To je bđ-, kri! s pomočjo mikrofona. Pod aparat je postavil dve muhi in jih onazoval dve ceff ur!, jtako ste ss pogovarjali. Nekoliko čas» je govorita ena, potem zopet druga. In sicer na način kninskega rezgetanta. Kakor hitro jih je oddalji!, ste obe umolknili. Kadar p«
»sta se približali, ste začeli zopet brbljati, Dosedaj je znano, da imajo mravlje poseben- način medsebojnega občevanja. Vendar pa ni ugotovljeno, da dajajo od sebe glasove, ampak da se medsebojno tipljejo. Radovedni smo, kaj bodo Amerikanci äe vse odkrili.
*	Letalska sltižba Berlin — London.
Kakor poroča AVossische Zeitung«, bo 16, aprila t. 1. pričela angleška družba Daimler z dnevno letalsko službo med Berlinern te Londonom.	-
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha GaberSek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani.
Emfl Gaboriau;
AkS itev. 111.
Roman.
(Nadaljevanje.)
OSEMNAJSTO POGLAVJE.
Samo * veliko nevarnostjo in neskončnim naporom se je posrečilo Gastonu, ko je Valentino zapustil. uiti. Brez udanega ht izkušenega vodnika, Marega Menoula, ne bi bil nikdar prišel na ladjo.
Ker je pustil Valentini dragocenosti svoje malere, je imel samo 920 frankov, kar ni moglo zadostovati za vožnjo za človeka, ki je ravnokar ubil đva človeka. Toda stari mornar Mcnoul si je vedel pomagati.
Gaston se je skril v neki pristavi v Camaragui, Mcnoul pa je §el v Marseille ter je že prvi večer Igvedel v raznih gostilnah, da bi kapitan Warth, pomorščak brez predsodkov prav rad sprejel na svojo ameriško trijambornico odločnega človeka, ne da bi vprašal za njegovo predživljenje.
Ogledal sl je ladjo ter spil s kapitanom kozarec ruma potem se je stari Menoul vrnil h Gastonu.
»Ce bi šlo za mene,« je rekel, »bi bila stvar v redu; toda Vi!«
»Mislim, da je dobro tudi za mene,« je odgovoril Gaston.
»Vidite, treba bo prijeti za delo,« je rekel Menoul. »popolnoma kakor vsak pomorščak bo-te morali delati. Da povem resnico, se mi ladja ne zdi kaj posebna in kapitan je čuden človek, rekel bi da ie predrta duša.«
»Meni no preostaja njč, izbirati ne morem.«
Stari Mcnoul se ni motil. Komaj je bil Gaston oseminštirideset ur na ladji »Tom Jones« je vede’ že brezdvomno, da ga je vrgla usoda sredi med četo roparjev najhujše vrste.
Toda če je bil tudi obsojen, da je moral mesece preživeti med temi ljudmi, kaj ga ie to brigalo! Misli so mu uhajale pod drevesa na La Verbcrie k ljubljeni Valentini.
Kaj bo z ubogim otrokom sedaj, ko ni bilo njega, da bi jo ljubil, tolažil in branil!
K sreči ni imel časa za premišljevanje. Moral 8« Je navaditi na delo pomorščaka ter je moral napeti vse svoje sile. da je zmogel delo. katerega so drugi pomorščaki vajeni že od mladih nog.
To Je bilo za njega dobro. Telo sc je utrudilo ter Je omililo muke njegove duše; samo kadar je moral stati po noči na straži, če je bilo vreme lepo In ni bilo dela, se je bavil s prihodnostjo In vstajale so mu mučne, skrbi Pač je prisegel da bo v treh letih bogat, toda le želja poleta tako, resnica se plazi, kakor polž. Po vsem. kar se je govorilo okrog njega, pač ni bil na poti do bogastva.
Morda se je peljal »Tom Jones« enkrat v Valparaiso, vendar je sedaj krenil pač na najdaljšo pot tja. Najprej je hotel kapitan Warth v Guinejski zaliv! da naloži kakor se je izrazil smejoč, tovor ebenovine.
Ladja, na kateri Je bil sedaj Gaston de Clame-rana, je bila eua Izmed onih, ki ijh je takrat svobodna« človekoljubna Amerika vsako leto odpošiljala več sto. da pripelje zamorske sužnje.
Ko j« Gaston to zapazil ga ie obvladala Jeza in
sram. vendar pa je bil pameten zadosti da je prikril svoja čuvstva. Vsa njegova zgovornost ne bi bila mogla spraviti kapitana s poti, kjer je imel nad 100 odstotkov dobička, kliub francoskim in angleškim križarkam, kljub raznim nezgodam med zamorci in raznim nevarnostim.
Pri moštvu je vžival razmeroma velik ugled zaradi njegovega doživljaja, o katerem je stari Me-nou! nekaj povedal, in tega ugleda ni hotel izgubiti.
Molčal je torej fer sklenil, da pri prvi ugodni priliki zapusti ladjo. Toda prilike ni bilo nikdar.
Čez četrt leta ni mogel gospod Warth već pogrešati Gastona. Spoznal je njegove sposobnosti ter mu je bil zelo prijazen, klical ga je k svoji mizi ter se rad razgovarjal z njim, celo igrala sta včasih.
Ko je drugi krmilar umrl, je postavil Gastona na njegovo mesto.
Tako se je udeleži! dveh voženj v Guinejski zaliv, pomaga! na dveh ekspedicijah odpeljati tisoč zamorcev jih spraviti na ladjo in stražiti med vožnjo ter končno izkrcati skrito na brazilski obali.
Tri leta so bila pretekla, odkar se je bi! Gaston v Marseillu vkrcal, ko je »Tom Jones« dospel v pristanišče Rio de Janeiro ter se je mogel ločiti od kapitana Wartha.
Poti so bile Gastonu vsaj nekaj nesle. Ko je stopil v Braziliji na suho, si je bil prihranil 12.000 frankov.
V dokaz, kako se mu je studila kupčija kapitana Wartha, naj navedemo, da ga je zapustil v trenotku, ko bi bil mogel s svojim majhnim kapitalom napraviti velik dobiček.
Tudi ni bil to več plemeniti in ponosni Gaston, ki ni poznal gorja, in kateremu se je bila mala vila na La Verberie z dušo in telesom udala. Zaman zanikamo neugodni vpliv slabe družbe. Kakor so veter, morje in solnce potemnil in ožgal njegovo kožo, tako so se v družbi njegovih tovarišev iz-premenila njegova čustva in srce mu je bilo trdo. Spominjal se je še Valentine, kateri je fc!I poklonil svoje srce; če mu je bila Valentina žena, M jo je najbolj ljubil, toda ona ni bila več edina.
Tri leta so minila. Morda je Valentina vendar čakala na njega. Predno je kaj stori!, je pisal v
Naicen-jse In naihvaJežnejšc darilo nas m malim je:
Moj zueriTjaK
kniign «s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas C!« 5“—
JVIeji ljubčki
živalske slike za naše majčke na trdem močno vezanem kanonu Din S’—.
Iliadi slikar
10 tiskanih predlo? za po* barvanje z akvarel - barvam ali pastel-barvniki Din 3‘-
V
staroznana, vesela družabna igro za zimske večere. 1 igra
Din S*—.
Vse se dob! v
Im tli Mii UjijaiiMoili

Oglašujte
v
„Jutranjih
Novostih“.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiii
L H, Ljubljana
Mestni trg 15
izdelovafeijj
dežnikov
Na drobno! Na debelo!
Zaloga
spretialalnSk
paSIc.
Popravita točno In toildr.o.
Poslušajte!
Neznanja ae Vam, da kupite srafsirto, volno, «h-SIp» pilita©, Mače-v!bo, modPovSiso ter sploh VSO mSKüVäK-♦ iirao robo in perilo radi velikanskega in direktnega importa najceneje
OGLJE In DRVA!
„Carbonaria“ d. z o. z. za eksport oglja in drv v Kočevju kupi po najvišjih dnevnih cenah vsako množino lepega, suhega, dobro žganega, brezprašnega in brezprimes« nega, z vilami nakladanega bukovega oglja ter lepih suhih bukovih drv, sposobnih za eksport, cepanic brez okroglic. — Ponudbe je poslati z navedbo množine razpoložljivega blaga in cene franko vagon nakladalne postaje na naslov;
Hriižba ,Carbonai*ia% Sto&evje«
Plačilo takoj pri prejemu blaga. Reflektira se samo na lepo, brezhibno blago.
Beaucaire nekemu prijatelju, kateremu je popol* noma zaupal. Zeljno je pričakoval vesti iz domo* vine. od svoje rodbine in od prijateljev. Tudi svo* jemu očetu je pisal Prej že mu je skušal poslati» kadar mu je bilo le mogoče, pisma.
Šele čez pol leta je dobil odgovor. Vse skuP*! je Izvedel, da je oče umrl, da Louisa ni na Fras» coskem, da Je Valentina omožena ia da je on sži» obsojen na neki let ječe.
Pismo ga je popolnoma potrlo.
Sedaj ie bil sam na svetu, brez domovine, ene* čaščen. Valentina je bila omožena, življenja ra» ni Imelo več cilja.	r
Na nič ni mogel več verjeti, ker ga je Valentina pozabila in zatajila, ker ni imela moči da bi držala svoje priseže, ker ni imela potrpljenja fia» katl na njega.
V njegovem obupu je skoraj pogrešal »Tot» Jonesa«, s strašnim črnim tovorom, z življenje« polnim razburjenja, nevarnosti In zmag drznih po* morščakov, kl umro ali na težkih vrečah, polnih dolarjev ali pa dvajset čevljev visoko v srake obešeni na jadro.	> ^
Več časopisnega papirja
W na prodal.
w Mie, pove uprava lista.
a n r e ■ a ■ ■ ■ a
n n m &
ss a
izšli so sledeči zvezki:
a a *
o
Stev.1. Tajnost „ 2. Jenufa.
„ 3, Seviljski brivec«
„ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles.
„ 6. Prodana nevesta.
„ 7« Nižava.
„ 8. Vrag In Katra«
„ 9. CarostreSec.
a
a
■
o
Izdala in založila
Mm lin in mor
v Ljubljani, Wolfova uL 1
e
m
a
m
*
Izdaja Ju tiska .»Zvezna tiskana Iti Jnäsanfe t UtbUHti