Kako poteka žitni odkup
Z zvezno uredbo o odkupu belih Žit v letu 1948. je bila dana našim kmetovalcem velika ugodnast v tom, da so vse svoje viške žitaric lahko kontrahirali, za kar so prejeli 40% predujma v denarju in bonih za 25% povišano ceno in katere so se jim računale v obvezno oddajo. Kmeto-valcem, ki pa niso kontrahirali ali pa premalo kontrahirall, se je na podlagi uredbe izvršil predpis ob-vezne oddaje, za kar pa ne dobe bcnov niti 25%   poviška v ceni.
Način letošnjega odkupa in obre-menitve obvezne oddaje po načinu in vsebini od lanskoletnega odkupa in obremenitve se razlikuje. Obre-menitev za obvezno oddajo žitarič so izračunavall KLO-ji, za kar jim je bila podlaga prijava posejanih po-vršin ter hektarski donos dotičnoga kraja oziroma posameznega kmeto-valca. Razlika je tudi v tem, da se je hektaTski donas belih žit določal za vsako gospodarstvo posebej, pri čemer ni bilo mogoče napraviti veČ-jih napak. Vsa kmečka gospodarstva so razdeljena v sedem kategorij, za katere je določen progresivni pro-cent oddaje belih žit od ugotovlje-nega tržnega presežka, tako, da mo-rajo gospodarstva tretje kategorije oddati 40% svojih vižkov, a gospo-darstva pete, žeste in sedme kate-gorije pa do 85% svojih vižfkov, S progresivnim procentom oddaje be-lih žit od ugotovljenega tržnega pre-sežka so dane možnosti malim in srednjim kmetom za prodajo vseh svojih viškov po vezanih cenah in inidativa za nadaljnji dvig kmetij-ske produkcije. Velikim kmetom so priznane zadostne koli^čine za pre-hrano, krmo živine, gotove kolifeine pa tudi za prosto razpolaganje, one-mogočeno pa jim je še nadaljno špe-kuliranje ter odtegovanje kruha delovnemu ljudstvu.
Kljub pravični obremenitvi malih, srednjih in velikih kmetov pa je videti, da so mali in srednji kmet|e kontrahirali razmeroma dosti večje kolicine belih žit, kat pa bi po ured-bi morali oddati, dočim pa veliki kmetje niso kontrahirali niti 50% njihove obremenitve po obvezni od-daji. Računali eo, če je plan kontra-haže 100%no dosežen ne glede kdo je kontrahiral, da njim ne bo treba oddati ter da bodo za njih oddajali
mali in srednji kmetje. Nekaj izra-zitih primerov:
Ogrizek Ivan iz Hajdine je oddal mlatilničarju merico iz zaloge sta-rega pokvarjenega žita, svoje ob-vezne oddaje pa nikakor noče izpol-niti. V isto vrsto spada tudi Cartl iz Hajdine, ki je moko prodajal na mariborskem trgu, davka ni porav-nal niti 30%. Dalje je Peršuh iz Cirkovc, ki misli, da bo še nadalje lahko špekuliral s svojimi pridelki, Šolar in Furek iz Zlatoličja, ki sma-trata, da je za delovnega čioveka dobro tudi smetljivo, staro in po-kvarjeno žito itd.
Zelo značilen je primer v KLO-ju Sikole. Na KLO so veliki kmetje prinesli vzorce pšenice, ki je bila čma in smetljiva, čes, da je tak nji-hov pridelek in da je razumljivo, da obvezne oddaje ne morejo izpol-niti. Pri kontroli pa se je ugotovilo, da ravno ti kmetje posedujejo lepo in čisto pšenico.
Posebne kritike pa je vreden pri-mer v KLO Pcbrežje. Razrez za ob-vezno oddajo je napravil KLO in predsednik KLO-ja tov. Bra&č je najprej zaščitil sebe obvezne oddaje kar mu že ni zadostovalo, razrez je napravil tako, da fe oprostil obvezne oddaje tudi druge po gospodarski zmogljivosti njemu enake kmete.        \
V Sobetincih pa KLO enostavno ni hotel napraviti odmere in ko je odmero napravila okrajna uprava za odkup, so začeli vsi tožiti, da je odmera previsoka. Posredovanje že-ne voljenega tajnika KLO-ja je po-polnoma brezsmiselno in za vsako morebitno napako, ki bi se v tem KLO-ju napravila s strani okraja, v celoti odgovarja KLO, ki - po tri-kratni zahtevi okraja odmere ni na-pravil, kar ni samo višek malOTnar-nosti, ampak lahko smatramo za sa-botažo.
Mnogo pa imamo malih in sred-njih kmetov, ki so razumeli važnost hitre izvedbe oddaje in so po ve-čini že prej kontrahirali, in to ne samo plansko količino, temveč mno-go več. In ti poSteni delovni ljudje naj dopuščajo, da na njihov račun špekulirajo posamezni vaški mogot-ci? Nikakor! Vsem takim in podofo-nim tipom, ki poizkušajo rušiti naš petletni plan, bodo znali najti njim primerno mesto.                     Z. M.