OPOMBE UREDNIKA
Danes objavljamo; Poročilo s prve konference Šolske skupnosti in mladinske organizacije, Jože Bregar; Nekaj misli (ob prvi izdaji "Stezic"), Jože Gričar; Stava, Jogr: ... "če študent na rajžo gre"... (potopis izleta III.a in III.b razreda v Vrbo in na Bled,).
Mladi literat vas seznanja v tej številki s prozaisti in pesniki novomeške gimnazije:
J.S. - Jesensko listje, A.A.
- Pesmi: Sanje, prevod pesmi iz nemščine Avgusta Heinricha Hoffmana - Spominčice, N.N. Spomini, ki ne oblede.
Prvo stran pri prvi in drugi številki je opremil Franc Blažen . Današnjo številko je ilustriral Zvone Pelko III, a. Zvišali smo ceno za 5 din, Mislim, da utemeljitev ni potrebna, kajti vsakdo ve, da imamo s tiskanjem in drugim materialom veliko t^žav. Da pa ne bi bilo to naše glasilo odvisno le od sredstev, ki so nam včasih dodeljena od Sveta za prosveto in kulturo, smo ceno zvišali. Upam pa, da s ten ne bomo izgubili naročnikov! Vsakdo mora imeti do glasila razumevanje, ker je to edini naš list ki piše samo o nas, v katerem vidimo samega sebe! Dopisujte v"Stezice"J
Tiskarski škrat nam je večkrat vskočil v "Stezice". Popravljam napačno poročilo. Za prvi ples je pripravil razred II.a in ne II,b, kakor je napačno zapisal predsednik ŠS,
V prvi številki "STezic" smo napisali, da ima dovoljen ples samo IV. in V. letnik učiteljišča. Kasneje smo zvezdeli, do ima dovoljeno plesati II., III. in IV. in V. letnik.
Urednik:Jože Sintič
ODGOVOR URdDNIKU "NAŠE MISLI"
Ker imam v tem časopisu na tem prostoru jaz svoj kotiček, pišem tudi odgovor lanskoletnemu uredniku "Naše misli" na tej strani, čeravno bi morda sodil kam drugam. Da pa boste lahko razumeli to, kar bom odgovoril, preberite najprej kritiko našega časopisa pod naslovom "Nekaj misli". S tem odgovorom pa odgovarjam tudi nekaterim ostalim, ki še vsega ne razumejo, Bregar pravi, da se je uredniški odbor verjetno prvikrat lotil svojega dela, zato je tudi vsebina nekoliko razmetana. V tem pogledu se z Bregarjem ne strinjam. S tem, ko smo napisali nekaj na eno stran, drugo po spet no drugo, smo hoteli poživeti list in mu dati nekaj živahnosti, da ne bi zgledal kot pobarvana stena... Nadalje pravi,da bi bilo bolje prvo stran pustiti prozno, vendar pa se je naš uredniški odbor odločil, da bo še nadalje tiskal tudi prvo stran, ker je to ekonomične je. V tem primeru se moramo nekoliko odpovedati e-stetskim čustvom, čeravno no škodo časopisa.
No pisanje, da je predstavljal pretežni del "Mladega literata" predstavljanje lanskih osmošolcev, odgovarjam takole: Prvo -številko "Stezic" jo bila izdana v rekordnem času in tako,po pravici povedano, nismo mogli izbrati iz tiste snovi, Vi smo jo dobili, niti ene same pesmi. Za to številko smo imeli izbiro nekoliko večjo in tako smo tudi to, kar se nam je zdelo vredno objaviti, objavili. Ako pa ima urednik "Naše. misli" občutuk, da na naši gimnaziji ni ljudi, ki bi pisali, se pa skoro moti! Ljudje so bili, toda takrat, ko smo mi izdali prvo šte^ vilko, še neorganizirani. Mnogi pa so tudi z nezaupanjem gledali v reorganizirane "Stezice", Sicer pa je prav, da smo se oddolžili la nskeletnim osmošolcem,
POROČILO S PRVE KONFERENCE LM IN ŠS NA GIMNAZIJI ...
1.	Predsednik mladinske organizacije na gimnaziji, Slavke Pavlin, je v svojem govoru govoril o dejavnosti posameznih razredov, poudaril pomen mladinske univerze na gimnaziji, spregovoril
o krožkih, ki na gimnaziji delujejo in poudaril pomen sedelo vanja z drugimi šolami, posebno z novomeškim učiteljiščem.
2.	0 dejavnosti šolske skupnosti je spregovoril Jože Gričar, šolska skupnost je pričela delovati lani, toda resneje ho poprijela za delo komaj letos. Naloga šolske skupnosti je skrb za športne dneve, za različna predavanja, zn obisk opere in sploh težave, na katere naletimo vsak dan. V vsakem razredu je o snovana razredna skupnost, ki izvoli svojega predstavnika, ki seznanja odbor ŠS o delu in problemih v njegovem oddelku.
3.	Debata: V MDB so sodelovali tudi dijaki novomeške gimnazije in sicer jih je bilo okoli 2o: med temi je bilo tudi nekaj udarnikov. 0 delu v birgadi je spregovoril Tone Starc. Govoril je o predavanjih, ki so jih imeli naši dijaki v brigadi in o drugem. Na gimnaziji bo osnovan tehnični krožek. Prirejal bo predavanja, filme, in stopil v stik z drugimi društvi. Ta krožek bo pod pokroviteljstvom prof. Kovača. Delati bo pričel prihodnji teden.
Prva številka "Stezic" je že izšla. V njej objavlja mladinska organizacija, ES in ima poleg tega še prilogo"Mladi literat" ki bo razširjena na štiri strani. Da bo časopis izhajal dvakrat mesečno, se bo cena zvišala z lo na 15 din. Športna sekcija bo obstajala v glavnem v tem, da bo prirejala športna srečanja. Literarni krožek bc letos pod pokroviteljstvom prof. Dodiča. Prirodoslovni krožek, je lani vodil prof. Fabjan, pa tudi letos se ni odrekel tej funkciji. Letos pa bo na njegovo pobudo ustanovljen fotografski krožek. Prevzela ga bosta Andrijanič Mišo in Valentinčič Metka,
Za voditelje pionirske organizacije sc je prijavilo 15 deklet. Treba je še dva dijaka, ki bosta vodila osmi razred, ki se bo pripravljal za sprejem v mladinsko organizacijo. Glavno delo rala 'inske organizacije pa naj bi se odvijale v obliki predavanj, ki bi bila več ali manj v okviru mladinske univerze. Prih dnji teden bo predavanje o Etiopiji. Izročen pa. je bil tudi predlog o predavanju o moderni kuhinji. Skrb za to je prevzele Dušana Smodej, Letvs naj bi bilo tudi predavanje o donosih .ned dekleti in fanti, ki je lani odpadlo. Domenili smo so budi, da bomo šli v opero, prej pa naj bi kaj zvedeli o življenju skladatelja in o delu samem. Pomoč je obljubil prof. Dodič, ki je bil pripravljen, da nam bc razložil, to kar je za i z,ume v nje opere potrebno. Nadalje je tudi prof. Fabjan ko v znan planinec predlagal izlet na Gorjance. Predlog je bil z veseljem sprejet. Org nizacijo izleta bo prevzela E c1ska skupnust.
Tov. Perpar, komandant IV. novomeške MDB, jo spregovoril c življenju v brigadi. Brigado je sestavljalo 133 dijakov iz novomeških in drugih srednjih šol. Brigado, kct celoto,je pohvalil, saj je dosegla lop uspeh; bila je trikrat udarna in enkrat specialno pohvaljena. Od posameznikov pa je najbolj pohvalil Starca, Sintiča in Kramarja. Brigadirji so se udejstvovali v različnih krožkih, največ v avtc-moto krožku. Brigada je imela dve večerni prireditvi in en literarno glasbeni večer. Proti koncu se je razgibalo tudi politično življenje.
Po govoru tov. Perparja so nam predstavniki učiteljišča, ekonomske srednje šole in administrativne šele zaželeli veliko uspeha pri izvedbi naših načrtov in so bili pripravljeni poglobiti stike med našo gimnazijo in njimi,
4.	Za tretjega predstavnika v šolski odbor je bil predlagan Jože Gričar in tudi izvoljen. Stari plesni odbor je dal odstavke, in v njega sta bila na novo predlagana Mira Godnik in Zvone Pelko, Bila sta tudi izvoljena. Na ples smejo hoditi vsi razredi gimnazije,od II. letnika naprej, dijaki učiteljišča in študentje. Muziko in razred pripravijo določeni razredi.
Če tega ne store, dobe kazen, da določen čas ne smejo na ples. Denar, ki ga bomo dobili, kct vstopnino za ples, bomo dali v skupno blagajno in kasneje kupili boben,
5.	Sprejem delovnega načrta za letošnje letos
a)	delovanje mladinske univerze (predavanje itd).
b)	krožki
c)	izdajanje "Stezic"
č) literarno-gLasbeni večer v okviru dolenjskih srednješolcev in študentov, posvečen stoletnici Levstikovega Martina Krpana.	’
d)	sodelovanje z ostalimi mladinskimi aktivi in drugimi organizacijami, predvsem z učiteljiščem, ekonomsko šolo, administrativno šolo, z društvom TVP Partizan idt,
e)	sodelovanje z novomeško občino - oni naj bi nam materialno, mi'pa bi jim pomagali z delovnimi kcijami.
f)	sodelovanje v akcijah LMJ cz. LMS, MDB itd.
g)	skupni izleti v bližnjo okolico.
6.	Bazno.
"Stezice- glasilo novomeške gimnazije. Izdajata šolska skupnost in min inska organizacija. Glavni in odgovorni urednik Jože Sintič, tehnični uradnik Tomaž Colarič, ilustrator Blažen Franc, r..-Galcijski odbor; Jože Gričar - urednik rubrike C:clska skupnost, Slavo o J a vi j n - ure dni' rubi k e Mladinska organizacija, Sonja Godnik - odgovorna za rub. v Ml ki literat. Izhaja dvakrat mesečno, cena izvodu 15 din. Naslov: Uredništvo "Stezic", gimnazija^ Novo _ne st o,-_
- --— r:-r — r* - = z= = = rs =r =r. r: sr s =: ~ •= =2 = = =:=:====:=szsizz = =r
Pred nami zopet leži list novomeških gimnazijcev; to je: prva številka Stezic, ki sedaj pričenjajo svoje sedmo leto. V tem času se j e list tudi spreminjal. Letos literarnega lista nastal list vseh dijakov novomeške gimnazije, torej je razširil svoj krog. Poleg tega je doživel list tudi zunanjo spremembo. Vse to dokazuje, da se je list priboril večjo in izrazitejšo vlogo v življenju novomeških gimnazijcev.
Bili so časi, ko je peščica gimnazijskih dijakov izdajala 15 izvodov stezic tipkanih na stroj, zavitih v risalni list, ki je "nosil na sebi šolske barvice in tuš. Takrat je služil ta list samo literatom,
Letos se je najbolj spremenila vsebina lista. V njem se lahko dijaki seznanijo s šolsko skupnostjo, z njenimi problemi, z njenim delom, z delom krožkov in mladinske organizacije. Tu vidimo, da hoče biti list aktualen, kar je njegova največja odlika. Bolje bi bilo, ko bi bili Članki, kjer pisci razpravljajo o šolski skupnosti, skupaj, članki o delu krožkov tudi skupaj, za razna obvestila pa bi se dala uporabiti zadnja stran.
Uredniški odbor se je verjetno prvič lotil urejanja lista, zato listu manjka neka notranja enotnost. Zdi^se, daje pogosto takšna stran okrnjena, ker članek ni segel čez cezo stran. Tako vidimo, da je o plenu pisano dvakrat, čeprav bi se vse dalo združiti na eno stran. Spis Krvavi pot je zašel na napačno stran. Dobro bi bilo, Če bi imelo uredništvo ves list natipkan na navadnih listih preden tipkajo matrice. S tem bi se oblika posameznih strani zelo polepšala. Estetski videz kvarijo tudi poskusna pisanja v stolpcih. Bolje bi bilo, če lista, kjer je naslovna stran, na drugi strani ne bi uporabljali.
Včasih so cele Stezice zasedli mladi literati, letos pa so dobili svoj. kotiček Mladi literat. Ta kotiček obsega dve strani, kar je odločno premalo, če upoštevamo tudi to, da je od literarnih prispevkov objavljen^ samo pot pesmi, ostali prostor pa služi le predstavljanju lanskih osmošolcev in nekaterih drugih dolenjskih mladih literatov, ki najbrž nimajo z novomeško gimnazijo nobene veze. Človek dobi vtis, da h tos na gimnaziji sploh ni ljudi, katerih konjiček bi bila literatura, kajti objavljene so samo pesmi lanskih osmošolcev, Na vsak način je lepo in prav, če se vezi s temi nekdanjimi dijaki ne pretrgajo, a zato ne smejo trpeti tišči današnji dijaki, ki si želijo stopiti pred javnost v tem letu. Res je, da bi kvaliteta nekoliko padla, a zakaj bi se varali z del? drugih, Mladi literat mora imeti nalogo: vzgajati in voditi tiste, ki želijo stopiti pred javnost. Nikakor ni resda na gimnaziji ni dijakov, ki bi se ukvarjali s pisanjem proz c . Ge gledamo list, dobimo tak vtis.
V celoti j c list uspel, želja vsakega bralca pa je, najti v tem listu kaj več leposlovja. Uredništvo bi moralo dati literatom najmanj pet s i. r a n i -
Težko bi bilo pesmi rsz vrstiti v nekakšni vrstni red, vendar pa iz vseh izstopa Prešernova pesem Utrinek.
Uredništvo naj bolj pazi na jezik v svojem časopisu, saj človeka kar glava zaboli, ko prebere hrvaško besedo zdaleka. Tudi tiskarski škrat je včasih ponagajal in vrinil tu pa tam kakšen svoj. proizvod.
Izvod tega lista stane deset dinarjev. Ge bi se cena listu zvišala na petnajst, bi bilo listu to samo v korist, ker ne bi bil več v toliki meri odvisen od materialnih in denarnih podpor, ki so v našem času tako pičle.
Letošnji uredniški odbor je pokazal precejšnjo mero optimizma in volje za delo, vprašanje je le, če bo uspelo izdati list vsakih štirinajst dni na desetih straneh. Če to uspe, potem bo ta list najuspešnejši list srednješolcev v Sloveniji, seveda bo morala biti tudi kvaliteta na pravi stopnji. Odlika tega lista bo.potem vsekakor aktualnost, ki jo tolikokrat pogrešamo v takih in podobnih listih.
Venčeslav (Jože Bregar)


Razprodaja Stezic" je vzbudila med našimi in učiteljiškimi dijaki r'zliene sodbe. Oni so na debelo hvalili in čestitali
tehnični izdelavi, drugi so zopet kritizirali, da bi šel mraz skozi kosti, ko bi jih ne poznali kot v„-čne pesimiste. Največ pa je bile tistih, ki sc list zmerne hv. lili in mu obetali lepe bodočnost.
Razrednik je stopil v razred in zrl prvdsj, ko je šel do katedra.' Mimogrede je s pogledom c-čin id. "Stezice", ki so še vodno ležale p. klopeh, kur sc vnete bralke -preslišale rezek zven-čev glas.
"Imate še kaj "Stezic ? Dne bi rad'" je dejal izza katedra, ko je zapisov'! v dnevnik.
Na jbližje de1 le mu jih je hitro ponudilo. Vzel jih je v roke in hitro prelistaval, pohvaln kimajoč, včasih pa je skomignil s širokimi o meni, Tu pa tam je kaj prebral in pripomnile
Dobro, dobro! Kdo pa je urednik? decvkcijski odbor ... J , kar velik je ..like stane, no, le din je Zelo nizka cena., lahko bi bila 15. Izhaja pa - kaj, 2 x mesečno?! li teste zmogli^" in vpr šujoče se je zazrl po r zre Ju«
Uradnik s v' je Iz navade čohal po bradi.
vZakaj pn	saj bo gradiva. ' ...-aneš j« v enem odnocu vse pešlc,"
se je hitre pohvalil, razrednik je le vztr jnl ri svojem in počno dvomil v r ,-dnc izhn jan je "Stezic",
"Jurja stavim, d" ne boste zmogli! Velja? Ho, vem, da bi te;:k' plnSal, pcgx vorimu se za 2o delovnih ur. Velja?"
« - ,
Jože je vedel, da bi bil no pel po, "-šen, če bi v tem kritičnem
trenutku., ko se je ves razred nemo zagledal vonj, odnehal. "Nič ne tvegam", si je mislil sam pri sebi, "dvakrat na mesec bo pa že šlo,"
Razrednik, ki je videl, da se obotavlja, se je obrnil na ves razred, ki naj bi pomag 1 opraviti sošolcu 2o delovnih ur, cli spraviti tisočak.
"Pristanete no. 2o ur?"
In kot iz cnoga grla se je oglasil odgovore pa je imel v mislih "jurjo".
"Pristanemo ; %
$9
1U
/ / x »
!
(



zUbogi naši vlokarji! 'osebno S?ane, ki ima do vlaka še tri •"‘kilometre," so se slišale opazke na prvem jutranjem vlaku. Posedli sme po zamazanih klopeh in neprestano gledali na ure;, nekdo bi se že rad peljal, drugi je jezne navijal uro, ker ni mu hotela teči do sekunde prav, a nekdo je z zaskrbljenim pogledom glodal proti vhodu,... Nekoga še ni bilo. Noš rofesor je stal na stopnicah in venomer opazoval, če morda ne bo še kdo prišel, kc pa je vlak potegnil, je sedel med nas in tako se je začelo naše popotovanje od Novega mesto, do bleda. Vlak je, kakor pon'vadi, vozil previdne in počasi, da se ne bi izneveril svoji dulenski slavi. Dve uri in pel smo se vozili, se zibali in se s vlakom vred tako pretresli, da bi debili kmalu •merske blazen ...
-,z-
V
M7,
r
4»


■* \

c?
>jTN

rij
I
fv „ P

x/1 •
;r,
i	■ i
tTi , ’ >	/
V-"'■ ’’ 11>.\ ‘f* Z
•; Z
X«*1
T'
, (S» V
y,:
% v.
I i
v>	P*

beseda j e dala besedo in v našem krogu smo začeli premlevati politiko; Formoza, Alžir, Francija, Gvineja ... Dekleta so se pogovarjala bolj tiho in skrivnostno, medtem ko smo fantje včasih celo vpili... Pa smo le prišli do Ljubljane. Tu smo presedli na Gorenjca, ki, če že boljši ni, saj tako razvpit ni kot Dolenje. Megla je polagoma izginila in zgodilo se je, da se je že dalj videlo kot smo z roko segli. Sedaj smo govorili o klasični glasbi, mi zagovorniki Armstronga in jazza. Kako smo znali presojati! Nato, ko se nam je odprla prečudovita dolina Save, smo opazovali naravo. Ugajala nam je Sava, ugajalo nam je vse. Jesen na Gorenjskem nas je sprejela z razprtimi rokami ... Ko smo občudovali naravo, smo se morali še mimogrede prepirati še s sovražnikom narave, ki nas je venomer izpraševal kaj je zunaj lepega itd. Ko pa mu je Zvone rekel, da je mogoče prikrajšan,, ker dobro ne vidi, ga j e pa tako pičilo, da v trenutku izvlekel očala in si jih nataknil. Nato ga je še špiknil Jože , ko mu je rekel, da ga ne razume; to ga zato, ker se navdušuje nad klasično muziko, naravo pa pušča vnemar.
Zaspane noge so se počasi pomikale proti Doslovičam, tja, kjer se.je v skromni hišici rodil Finžgar. Sama lega tega Finžgarje-veg» doma je čudovita. Ni čudno, ce ima ravno ta naš pisatelj velik čut za popisovanje narave, kajti ostril si ga je že takrat, ko se je prvikrat lahko postavil na noge in ko je prvikrat lahko plezal po skalah strmovitega hriba, ki se dviga nad njegovo domačijo. Nekdo je stalno begal z očmi naokrog in navsezadnje le nekoga povprašal., kje neki je tu hudo brezno ... (Voranc -Solzice)..Seveda smo se počasi muzali, toda kaj je revež hotel, neumnosti ni bilo več moči popraviti.
Iz Doslovič do Vrbe ni bilo daleč, od tu,pa do cerkvice Sv.Marka pa samo dobro minuto. Ko smo nedaleč od cerkvice malicali, je marsikdo zavidal mlademu Prešernu, ki se je podil po teh lepih travnikih pod strmimi planinami. Uka žeja je morala biti ree velika, da ga je speljala iz Vrbe v Ljubljano in na Dunaj *
Čez dve uri smo stali že na Blejskem gradu in se s strahom o-Birali v globino. Ko smo se odpravljali domov, je Jože rekel, da bi jo najrajši mahnil kar po bližnici, da mu ne bi bilo treba delati ovinkov... Nato pa smo zalezli še v "Lovca". Res, lovske cene! Povprašali smo, kaj bi bilo toplega dobiti."Seveda juhico". In ko j e povprašala, če naj prinese še pečenko, se je oglasil spet Jožs , ki je dejal, da naj zaenkrat ostane kar pri juhici. Drugače bi nas lahko blazno odrla... Naj omenim samo to, da smo se nekaj časa prav prijetno hladili na stopnicah vagonov; to pa sevede spet na Dolenjskem. No, pa je po vsem prestanem prišlo spet Novo mesto! Kar oddahnili sno si. Mislim, da no bo nihče mogel pozabiti tega izleta, kdor je bil z nami naj mu ne bo žalj
Mogoče bi bilo pametno, da'bi, naredili več takih poučnih izletov, ker sem ugotovil, da smo zelo radu zunaj, samo tega do sedaj verjetno sami nismo vedeli. Sklep na prvi konferenci mladinske organizacije in šolske skupnosti je prvi realni lcorak k uresni-
'“2^7
f// /
TT7
Hi/ M A/S/ /W
r	n u v//
m #
SrW
Itd

JESENSKO LISTJE
razredu smo imeli dekle, ki je bila neopazna. Skromna, skoro malce bojazljiva je bila. Nismo se zanimali za njo, iskali smo svoje simpatije na tr-tx. govski in administrativni šoli ... Minila je pomlad, minilo je poletje; tu je že jesen. Zadnji cas, ki "If se ga daiizkoristiti; nekateri se ga krčevito drže, ker bi radi S nadomestili zamujeno. Nekega dne sem se napotil k njej, Požviž-, | I gal sem pod oknom,..
it j "Si dom, Helena?"
> *, ■
;; Pogledala je skozi okno in se mi nasmehnila.
/
"Sem. Kar pridi!"
Stopil sem na hodnik, nato sem se povzpel po stopnicah in se ustavil v njeni sobi.
"Pomazal ti bom, čevlje imam blatne."
"Nič zato, saj moram tako in tako jutri čistiti."
Ogledal sem si malce majhno, a izredno snažno sobico. Takrat sem pomislil na svoje podstrešno prebivališče, v katerem sem imel postavljeno vse na glavo, poleg tega pa se mi ni ljubilo pometati. Sem pač fant, sem se tolažil, a vseeno sem čutil, da bi bilo v taki prijetni sobici prijetno spati vsaj en sam večer ...
"Tako le po stanoval j e imaš!"
"Ah, saj ni kaj posebnega", je skromno odvrnila.
Opazoval sem dalje, ona pa je poiskala zvezek in knjigo.
"Katere smo imeliS"
Pogledala je najprej šolski zvezek, nato sc je rahlo naslonila name. Štirinajsto, petnajsto, deseto ... Z očmi je letela čez stran.
"Mislim, da je tudi štirinajsta", je ugovarjala, ko sem jo hotel prepričati, da ni.
"Ni tudi šestnjasta?" sem zvito vprašal in držal knjigo k sebi. "Šestnajsta, mogoče? Ne vem."
kpet so je naslonila name. Čutil sem toplo dihanje. Z lasmi se mi je dotaknila cb raza. Tako prijetno me je pobožalo ... Nato sva se poslovila, spremila me je do izhoda ...
"Če ne boš znal, pridi! Ob sedmih bom doma!" Stopil sem na pot. Pod nogami mi je zašumelo listje divjega kostanja. Vame so zijale žalostne, oguljene veje - jesen.

O.A.
POMLAD
Razvila češnja je pod moj im oknom vse svoje cvete.
Vsak žari v mladostnem ognju, in deli nam srečo.
JESEN
Gledam, češnja, tvoje gole veje -
nekdanji kras ?
polže po tebi svetle kaplje
in padajo na tla.
POLETJE
V objemu senca dozoreva zdaj tvoj sladki sad, čebelic roj te je zapustil, nič več ni sladkih nad.
ZIMA
Snežinke tkejo toplo \^ ti odejo,	V
spiš in dremlješ.
Le v koreninah klij e! ti življenje!
Sokove piješ iz naročfjfc zemlj e,	Z
za novo rast, za novo pr ebuj enje!
O.A.
.SPOZNALA SEM
Ne obsojam te -bodi srečen !
Želim le, da ne pozabiš me.
Ne obsojam to/, ne! Vse moje želje so s tabo odšle.
Ne obsojam te, saj vem, da tvoje -ogrelo bo drugo srce.
August Heinrich Hoffman:
SPOMINČICA
Rožica lepa cveti v zeleni loki naši in kot nebo je nj eno oko , vedro in modro tako.
\	/ Povedati veliko res ne ve
s j - pa vendar mnogo ve -j l/saj vse kar govori je le'« Ne pozabi me!"
: n	\	^
• Prevedla iz nemščine A.A.x\
- V \-.\ 'i x \
A.A.
SANJE
'X
’X'x.A-
\
X_._ r / %Xu ... -ca ,." V:z ^ r, * J • . < • h - •; ./ f? \ * <
4$. ..-r-Zil"- 'S A'
Kot pozabljene formule izgubljeni računi! je vse - zdolgočaseno / iskanje nečesa. /	/
/	' !	■
In nekje - tvoje in moj d j saije - sanjajo o ljubezni/ zgubljava se v snu	i j
in željami 3rca*	,/ \	’
/	/ Ss l’
y l
f /
^./Nl	,,F\ f
^ < FxZ§j|/




Enakomerno, kar nekam trudno jev topel poletni večer odbila kapiteljska ura deset udarcev. Na kandijski strani mestu je izmed pritišanih glasov nekdo zavpil; "Ze gresta!" Res sta zamudnika prav samozavestno korakala preko mostu. Prav nič se jima ni mudilo, češ pot do Gorjancev je še dolga. Naš skrbni "očka" nas j e še enkrat preštel, obrazložil 'znova že itak do zadnje mrvice prežvečeni načrt, potem pa smo krenili.
Kar hitro se je celota razlezla. Tista nevidna sila, ki jo je razkrojila, je tesno povezovala dva, tri. Saj sam ne veš, kdaj in kako začneš pripovedovati. Koliko laže ti je potem, ko streseš iz sebe to breme besed, ki so se morda že dolgo nabirala, pa jih je hitri tempo življenja odrinil v ozadje. Saj to so le majhni problemi, a koliko je majhnih stvari, ki vendarle bole.
Hodili smo po dolini prepreženi s potočki. Prav tesno ti postane pri srcu, ko se z ozke brvi zazreš v vodo pod seboj, ki se tako temno, skrivnostno pojoč svojo pesem, vali dalje. Sicer pa je bila misel, da bo zdaj zdaj konec poti med visokim, zrelim klasjem trave, odete v srebrno svetlikajočo se roso, neprijetna. Preveč je bil lep pogled po tej nežni, nekam motno zeleno srebrni planjavi, iz katere so se ostro odražale bde, kakor pod rosno težo sklonjene glavice poljskih marjetk. Skoraj popolno tišino je prelomil šepet:"Poglej, kako so lepe!" "Mh". "Poznaš: ,Marjetica za srečo ve, povejte listki beli: Ljubi, vara, ljubi?...’ " "Meni ni treba poizkušati, dobro vem; ne, ne ljubi, ne vara, le ne meni se zame."
Pri Pangrč grmu smo se ustavili, nadomestili izrabljene kalorije in nato nadaljevali pot po terenu, ki se je začela vztrajno dvigati. Visoko nad nami, zdelo se je, da vedno na istem mestu, se je bleščal svetlo,a hladno, mesec. Kar nehote se je vtihila primerjava: kot varuh je, ki z budnimi očmi spremlja to gručo mladih, razposajenih ljudi,Ga je motil smeh, ga je morda jezilo, da smo se držali za roke, da je tako skremžil obraz? Revež, počil bi od jeze, ko bi bil res dovzeten za vse, kar se dogaja po svetu!
S košenice ano prišli v gozd. Tema je bila kar gosta. Zadaj se je nekdo pošalil: "Daj mi rok’co, strah me je!" Drugače pa smo bili proti svoji navadi bolj tiho. Prevzel nas je občutek, da ta temna gruča, ki se tipaje pomika po vlažni , spolzki stezi, udira globlje med palčke, vilo in duhove, prodira v svet Trdinovih pravljic in bajk.
"Kolikokrat se bomo še ustavili?" seje ogorčeno vprašal nizek glas za mano, ko j e karavana zopet obstala. Presenečeni obrazi, ki sta jim nočna tuja in pa ukradena ura spanja takd nekam bledo zelenkasto nadahnila lica, so se zazrle v nezadovoljneža."Kam se ti pa mudi?" so vpraševali pogledi. "Sonce nam bo pa ušlo", je pojasnil. Vesel, sproščen smeh je bil odgovor; ugovarjal pa ni nihče. Noč je, umikajoč se novemu jutru, zvijala zadnje be-tre svojih temnih kopren, ko smo dospeli na Trdinov vrh. Ne
	
da bi kaj dosti pomišljali, smo jo mahnili na hrvaško stran.
Obstali smo na planoti, zrli tja nekam daleč,, kjer so se pokazali prvo prameni oranžno zlate svetlobe. Zareč lok je počasi naraščal, vedno večja je bila gmota žarkov, ki so pritegnili poglede, kar naenkrat se j e krogla dopolnila, nato pa obstala čisto malo nad vencem hribov. Zdelo se mi je, kot da se ti prvi žarki hudomušno posmehujejo vsak dati. znova premagani demonski sili, ki se zaman trudi, da bi jih obdržala pod obzorjem. Ta smeh pripoveduje o radosti, o nepremagljivi želji: buditi ta drabna bitja iz dneva Stan, iz leta v leto v novo življenje.
Iz misli me vzdramiš:"No, si zamudil?" Danes nismo, se oglasi v meni, drugače pa zamujamo in izgubljamo na tisoče edinstvenih iger narave... Kaj je res, da bo tudi utonil v množici novih slik in prizorov? Ne, ne srr da bodo bolj obstojne.
MAJ.
Vrba ob potoku seje zrušila » -Ozrl sem se proti teti, ki je klestila, nato sem z vs£ močjo zavihtel tsekiro, da se je z ostrino globoko zajedla* v" mlad vrbov les.
"Hudič! ^udi to mi ne spodi misli na njoJ ... "
Nato sem sedel med vrbovo rogovilo in si z rokama podprl glavo.
XXX
Bil je večer pred drugim majem.' Sedel sem malo bahavo in se razšopiril z dij aško domiselnostj o,s noge sem nataknil na sosednji stol... Začel sem opazovati po dvorani, najprej sem si o-^ gledal balkon. Dekle v prvi vrsti se mi je smehljalo. Brezbrižno, ko da je nisem opazil, sem se ozrl drugam in začc,l spet o-pazovati. Nato se mi je ponovno nasmehnila. Postal se'-m pozoren. Kaj naj bi to pomenilo? Poleg nje sem opazil tudi neko svojo sošolko še iz osnovne šole. Dekle, ki se mi je tako smehljalo, mi je rahlo namignilo z glavo, naj' pridem k njemu. Nisem se
(nadaljevanje prihodnjič)