Listek.                                                                 763
„Glasbena Matica" je podala letos svojim članom nastopna zvezka slovenskih muzikalij: I, Trije mešani zbori, a) Naša zvezda, b) Veseli pastir, c) Vijolčin vonj. 2. Osem moških zborov, a) Zastavenička. b) Ponočui pozdrav, c) Ne žabi me. d) Pod-oknica. e) Ko gledam ti v oči. f) Dekletu, g) Nagrobna pesem, h) Avstrija moja. Vse te pesmi je uglasbil slavnoznani in obljubljeni skladatelj Anton Nedv&d, Dobili smo zopet tri lepe mešane zbore, kakeršnih precej čutno pogrešamo v glasbeni književnosti naši. Glasba v napevih je vseskozi tekstu prikladna, izvirna, melodijozna in v najprijetuejšem zlogu. Želimo le, da bi se skoro razlegale te nove pesmi povsod, kjer je moči pri »besedah« nastopati mešanim zborom. — Drugi zvezek moških zborov je šopek različuih, najlepših cvetk. Vrste* se tu zbori s čveterospevi in zopet zbori s samospevi za tenor in bariton. Nadrobneje ocenjati vsake teh skladeb se nam ne zdi umestno, ker nam je porok ime skladateljevo, da je pri vseh pesmih ubral pravo struno. »Glasbeni Matici« pa častitamo, da ji nje častni član g. Nedvžd vsako leto pomore izdajati le dovršene skladbe.
Oblika in tisek, oboje je vzgledno, toda prav ta lepa oblika in zunanjost nam vzbuja željo, da bi »Gl. M.« izdajala partituram tudi tiskane posamične glasove. Vzrokov tej želji bi naveli lahko precej. Zavrnilo se nam bode, da stane to mnogo denarja. To je sicer res, vender bodemo zadovoljni namesto z dvema zvezkoma partitur z jednim, ako se ž njim vred izdado posamični  glasovi.
Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda. V. Izdalo in založilo vodstvo. V Ljubljani. Tiskala »Katoliška Tiskarna«, 1891. — Ta knjižica, kakeršue izdaja vsako leto družba sv. Cirila in Metoda, navaja na 56 straneh mimo poročila o šesti veliki skupščini v Kamniku dne" 23. malega srpana t. 1. podružnice, pokrovitelje, družbeno vodstvo, nadzorništvo, razsodništvo in društvene zavode. Dohodkov je bilo leta 1890. vsega skupaj gld. 7505^2 (za gld. 2000 več nego prejšnjega leta), troški pa so znašali gld. 587484, torej se kaže prebitka gld. i63o'98. V blagajnici je bilo koncem leta gld. 10.644" 12, naloženih v raznih hranilnicah in posojilnicah, in več dolžnih pisem onih šolskih občin, katere so dobile posojila za zgradbe slovenskih šol. Družba je v prvih petih letih svojega poslovanja nabrala gld. 34.413, izdala pa gld. 23.769. Družbeni zavodi so stali m. leta gld. 266675, od katerih spada gld. 129675 podpore za trirazredno šolo v Trstu. — Podružnic je bilo leta 1890. skupaj 98, in sicer na Kranjskem 41 z 2444 družabniki, na Štajerskem 25 z 2066 družabniki, na Koroškem 14 s 1990 družabniki in na Primorskem 18 s 1717 družabniki. Vseh družabnikov je bilo torej 8217, in sicer 54 pokroviteljev, 800 ustanovnikov, 4027 letnikov in 3176 podpornikov. — V družbenem vodstvu so gg.: Tomo Zupan (prvomestnik), dr. Kari vitezBleiweis-Trsteniški,dr. Ivan Dečko, GregorijEinspieler, Ivan Hribar, Matej Močnik, Ivan Murni k, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Ivan Tavčar, dr. Jožef Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejec in Anton Zlogar (tajnik). — Družba vzdržuje otroška zabavišča v Celji, pri Sv. Jakopu v Trstu, v Rojanu, v Pevmi pri Gorici, v Podgori pri Gorici in štirirazredno ljudsko šolo pri Sv. Jakopu v Trstu. — Mimo ogromne važnosti družbe sv. Cirila in Metoda za narod slovenski, katere nečemo poudarjati še posebe, gre" ji tudi častno mesto v književni zgodovini, zakaj doslej je izdala že šest zvezkov svoje knjižnice, izmed katerih so šolska oblastva priporočala I., II. in IV. zvezek za posebno primerne šolski mladini; sploh je razdelila družba dosihdob s svojo knjižnico in z drugimi proizvodi že do 30.000 knjig po deželah slovenskih. Nadejamo se, da bode tudi nadalje delovala takisto plodovito, kakor doslej, in sklepamo z lepimi besedami, katere je govoril nje prvomestnik g. prof. Zupan na veliki skupščini: Jedino le duh Ciril-Me-todov povede nas Slovence, proti katerim se ob vsi periferiji zbirajo gromonosui  oblaki,
764
Listek.
napovedujoči nevarni vihar,   ob katerem naj gleda krmar, da reši svoj  čolnič — povede nas, žilave Slovence, do končne zmage v borbi za pravično šolstvo.
Cujmo, bodimo pozorni na vse strani, da se čim prej uresniči tudi druga vrstica besed pesnikovih:
« Zatrli niso spečih,
Ne bodo nas bedečih!«
Koledarji »Narodne Tiskarne«. Videč, kako preplavljajo inozemske firme leto zaletom slovenske pokrajine z raznimi nemškimi koledarji, sklenila j e ,,Narodna Tiskarna v Ljubljani" izdajati slovenskemu narodu vsako leto koledarje raznih vrst v materinščini. Mimo »Dijaškega koledarja«, o katerem smo že govorili, izšla sta še »Skladni koledar« v elegantni obliki (navajajoč katol., protest, in grško-ruske svetnike, praznike na Avstrijskem in žrebanja avstro - ogerskih srečk), cena 50, s poštnino 60 kr., in „Stenski koledar« v štirih barvah, na trdem prilepku (jedini z žrebanjem avstro-ogerskih srečk), cena 25, po pošti 28 kr. Na ta koledarja posebno opozarjamo naše narodne urade, čitalnice, bralna društva, advokate, notarje, trgovce, gostilničarje in sploh vse one Slovence, kateri ju rabijo. Dobivata se v »Narodni Tiskarni« in po vseh knjigarnah slovenskih.
»Narodni koledar za prestopno leto 1892«. Uredil in izdal Dragotin H r i b a r v Celji. — Ta koledar prinaša poleg navadnih koledarskih stvarij životopise in podobe Jgsipa Marna, Jurija Subica, dr. Fr. Celestina in Matije Majarja Ziljskega. Dalje čitamo članek o denarnih zavodih in denarnih razmerah po Slovenskem in »Razgled po svetu«.   Cena ličnemu koledarju je 45 kr.
Iz muzejskega društva. Dne" 18. m. m. je predaval g. prof. V. Voss o rudninah, ki se nahajajo na obeh straneh podkdrenske Save. Iz njega govora posnemljemo, da se dobiva marmor v jarku Draga za razvalino Katzenstein pri Bdgunjah in da je od tega marmorja izklesan podstavek za Dežmanovo poprsje v muzeji. Na Kranjskem se sploh dobivajo rudnine, za katere se doslej še vedelo ni, n. pr. rdeča arzenova svetlica, ali pa tetraedrit v Koroški Beli. Obsežno in korenito predavanje, katero so pojasnjevali razni nariski in posamični izvodi obravnavanih rudnin, zanimalo je mnoge poslušalce od začetka do konca.
Slovensko gledališče. Predstava dne 1. listopada: »Mlinar in njegova hči.«  Žaloigra v petih dejanjih. Po E. Raupachu, poslovenil Fr. Malavašič.
Predstava dne" 8. listopada: »Lowoodska sirota«, Igrokaz v dveh delih in štirih dejanjih. Poslovenil Davorin Hostnik. — Dasi je ta igra, kakor do malega vsi proizvodi Ch. Birch-Pfeifferjeve, v marsičem pretirana, ima venderle tudi lepe prizore in ponuja igralcu dokaj prilike, da razvija svojo umetnost. Takšni nalogi imata Jovana Eyre in lord Rochester, katera sta predstavljala gospa. Borštnikova in gospod Borštnik ; njiju igranje nam je prijalo popolnoma. Po volji sta nam bili tudi gospodičina Nigrinova in gospd Danilova; naloga gospe Harleighove pa je bila gospodičini Kozjakovi, ki je šele novinka, izvestno pretežka; želeli bi bili mimo tega srečnejše maske. V igranji g. Sršena se je po nekod pojavljal nepotreben patos; predstavljalci drugih manjših nalog so zadoščali. — Med prvim in drugim delom igrokaza je pel operni pevec g. Fr. Bučar arijo Lenskega iz Cajkovskega opere »Evgen Onjegin« ; spremljal ga je na klavirji g. K. Hoffmeister. Občinstvo je g. Bučarja glasno pohvalilo, tako da je dodal še ljubko izvirno skladbo g.   Hoffmeistra.
Predstava dne" 15. listopada: »Ženski boj«. Veseloigra v treh dejanjih. Spisala G. Scribe   in   Leg o u ve.  Poslovenil R. P. —   »Ženski   boj«  ni najboljša igra,  kar so