C 135/1952 HlillBI GOSPODARSTVO . - . ..... ....» F- I N A N C;K . . LETO VI. ŠT. 112 ,Jrsl se pferaja" Ob likvidaciji ECA ^od tem naslovom je odposlanstvo ECA (uPrava Marshallovega plana) v Trstu '2<)alo ilustrirano knjižico, »da bi lahko Vsakdo spoznal, kako je ECA, ki je s Sv°jo otipljivo pomočjo potencirala in ®°večala delo, ki ga je ZVU pričela ob koncu vojne — rešila nalogo, ki jo je Ofav kot Uprava; .za gospodarsko sode-ovanje imela.« Tako je označil v uvodu oamen knjižice sam načelnik odposlanca ECA Mr. Robert Galloway. Slovenskim listom v Trstu je težko po-r°oati o podobnih publikacijah. Kdo bi Ponavljal vedno isto pesem! Nič razvese-'Jivega ne moremo poročati naši javno-C. pa naj gre za gospodarska poročila Zavezniške vojaške uprave, ECA ali ka-Ofih drugih javnih ustanov. Na vsakem k°raku samo zapostavljanje za Italijani. smemo upati, da nam novo leto ven-Pof prinese zboljšanje v tem pogledu? je 31. decembra tudi v Trstu prene-^0’a poslovati in 1. januarja je na njeno mesto stopila MSA (Mutual Security A-Sency _ Agencija za vzajemno varnost), k' jo bo formalno vodil M. Leon Dayton, PPčelnik odposlanstva MSA za Italijo, dekliško pa njegov namestnik Wesley C. ^aroldson, uradnik državnega depart-kPnta (zunanjega ministrstva), ki vodi 2(kj oddelek za gospodarstvo in finance Bri ZVU v Trstu. Dosedanji načelnik odposlanstva ECA v 'Trstu g. Robert E. Galloway je odstopil, Verjetno, ker se ni hotel podrediti no-Vemu načelniku Daytonu v Rimu. Uprav-"ik osrednje ECA v VVashingtonu g. Rihard Bisrell je v posebnem poročilu o 'ikvidaclji tržaškega odposlanstva to obžaloval in dodal, da se iz dejstva, da bo Clijansko in tržaško odposlanstvo MSA enotnim vodstvom, ne sme sklepati, ?a bi ta okolnost prizadela učinkovitost 'n obseg njune delavnosti. Kljub tej raz-'agi se ni mogoče otresti vtisa, da gre 'kaj za politično, ako ne za gospodarsko koncesijo Italiji. Mar bi Trst ne mogel ■ffleti neodvisnega odposlanstva MSA, ka-kpr je imel neodvisno odposlanstvo ECA? ^ Poročilih OEEC (Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi) v Parizu, ki Je bila organ ECA za Evropo, se Trst Vselej navaja kot posebna članica OEEC, Enakopravna ostalim državam. Po podatkih omenjene kniižnice je ECA “Ukazala Trstu vsega 37,500.000 dolarjev ali 23.437,500.000 lir. S tem denarjem so nakupili razna živila (za 11,500.000 do-krjev), industr. blaga za 16,300.000 dol. I (o-d tega za 12,000.000 dol. petroleja), medtem ko je šlo 5,600.000 dolarjev za llrnvoz omenjenega blaga Splošne koristi, ki Jo je imelo od Marshallove pomoči tržaško prebivalstvo zla-s|i zaradi olajšave pri prehrani, pač ni kagoče zanikati. Ves ta denar so ZDA ikrovale. Toda poglejmo zdaj, kako so razdelili denar, ki se je stekal v »lirski sklad« od izkupička za prodajo blaga, ki s° ga nabavili z dolarji ECA. Dne 30. junija 1951 je ta sklad dosegel “ad 18 milijard (18.140,000.000) lir. Skupno je bilo dovoljenih za nad 16 milijard <16.038,000.000) lir posojil, od tega nad <5 milijard (15.225,000.000) za gradnjo kdij, 300 milijonov za razna podjetja, ki Ss bavijo s predelavo živil (oljarna Gas-'ki), 50 milijonov za kmetijstvo, 46 za “Etoične tovarne, 65 milijonov za stVoj-ae tovarne in 177 milijonov za razna dru-Sa podjetja. Iz drugih uradnih virov navajamo, da k plovna družba »Tržaški Lloyd« pre-kla do 31. marca 1951 10 milijard "d 375,000.000), italijanska plovna družba iz Genove »Italia« skoraj 5 milijard <9?20,000.000 lir), italijanska ribiška htužba »Genepesca« iz Livorna 568 mili-i°nov, tržaška ribiška zadruga, v kateri so ribiči iz južne Italije in Istre, 265 mi-hjonov, plovna družba »Flumar« iz Ri-ma 132 milijonov. »Tržaški Lloyd« kakor tudi Združene jadranske ladjedelnice iztrebiti arabsko kulturo in arabsko narodno zavest. Po prvih dveh šolskih letih pouka so poučevali v šolah samo v italijanščini, arabščina je bila kot učni jezik izločena. Angleška uprava Je takoj pričela z izgrajevanjem popolnoma arabskega šolskega sistema; od osnovne šole do vstopa na univerzo. Učne moči je poiskala v Egiptu in Sudanu. Zdaj vzgajajo domače učiteljstvo v Tripolisu. (Za vzgojo otrok italijanske manjšine skrbi italijansko ministrstvo v Rimu.) Angleška vojaška uprava se je polagoma oddaljila od šolskih načrtov, ki veljajo v Egiptu in državah na Srednjem vzhodu, v kolikor ti ne posvečajo dovolj pozornosti poljedelskim in strokovnim šolam. Angleška uprava Je razvila te šole, da bi preprečila samo leposlovno vzgojo, ki ne pospešuje gospodarskega razvoja, temveč vzgaja čedalje več kandidatov za upravne službe in poklice z belim ovratnikom, kakor jih lahko prenese gospodarstvo ter tako povzroča politično nestalnost in poklicni ekstremizem, piše angle-ti list. Zaključek tržaških slovenskih bralcev je jasen: Anglo-ameriška vojaška uprava na Tržaškem naj tudi pri nas izgradi šolski sistem, ki bo ustrezal slovenski kulturi in domačim potrebam. Zaokroži naj naše strokovne šole v potrebno celoto a tem, da poleg kmetijske šole, na katero še vedno čakamo, da Slovencem tudi srednje tehnično šolo. Ce je Libija zaslužila moderno šolstvo v domačem jeziku, ne morejo upravniki Svobodnega tržaškega ozemlja kot pristaši zahodne demokracije zanikati pravice do takšnega šolstva tržaškim Slovencem. PRED UKINITVIJO DEVIZNEGA NADZORSTVA V ANGLIJ Na razvrednotenje funta ne mislijo - Odnos funt-dolar ostane Dne 15. decembra je Angleška banka objavila nekatere olajšave za trgovske transakcije v tujih devizah. Prvič po izbruhu vojne se je 17. decembra v Londonu spet odprlo tržišče valut. Po novih predpisih ni več Angleška banka edino mesto za efektuiranje rimes v uvozni in izvozni trgovini. Bančne transakcije lahko izvršijo tudi druge banke na podlagi tržnih tečajev; vendar je kolebanje tečajev omejeno na 1%. Nespremenjena ostane uradna pariteta med dolarjem in funtom v izmeri 2,80 dolarja za 1 funt šterling. Po uradnih izjavah pomenijo ti novi predpisi prvi korak za postopno ukinitev nadzorstva nad devizami, kateremu bodo leta 1952 sledili drugi. Te finančne ukrepe komentira londonski »Times«, ki piše: Čeprav ostanejo težave, s katerimi se mora boriti naša država zaradi naglega zmanjševanja zlatih in dolarskih rezerv, v bistvu nespremenjene, so v zadnjih dneh objavljeni važni ukrepi spremenili v raznih pogledih odnos med funtom šterlingom in drugimi valutami, med katerimi so pač severnoameriški dolarji najvažnejši. Zatrdilo, da bo Velika Britanija polno plačala obrok ameriških in kanadskih posojil ter dolga po zakonu o posojilu in najemu in da ne bo niti izkoristila določbe, po kateri bi lahko odložila plačilo obresti, pomeni novo breme, ki ni nič manj težavno zato, ker je bilo predvideno. Ukinitev vseh menjalnih omejitev v Kanadi pomeni nov korak proti svobodi in prožnosti mednarodnega gospodarstva; hkrati; je to dokaz mednarodne gospodarske moči Kanade, ki je iz določenega vidika ena posledic šibkosti naše dežele. Pa tudi preureditev britanskih predpisov za zamenjavo tujih valut, ki so ja objavili sredi decembra, pomeni korak naprej proti prožnosti, ki jo lahko primerjamo z novo prožnostjo v notranji monetarni politiki, ki jo dopolnjuje; na žalost pa to ni taka sprememba, ki bi izvirala iz kake pridobitve nove moči. Glede na razne glasove, ki so se pojavili pred to spremembo, je treba takoj pojasniti, da to ne pomeni v nobenem smislu razvrednotenja funta šterlinga, povrnitve konverzije ali ukinitve met njalnih omejitev. Ti ukrepi ne bodo prav nič spremenili cen glavnega dolarskega Važnejša sprememba zadeva tečaj bodočih zamenjav, ki lahko zato dosežejo precej večjo svobodo. Poslej bo Angleška banka določala tečaj samo za transakcije v gotovini. Ti bodoči tečaji so nad vse važni. V normalnih časih trgovec s Sivojoj kupčijo gledei zamenjave ničesar ne tvega; v normalnih časih trgovec ne kupi ali proda tuje valute, ko prejme ali plača gotovino za svoj uvoz ali izvoz, temveč ko sklene pogodbo za nakup ali prodajo blaga. Veliko 'kupčij v tuji valuti je bilo v zadnjem času sklenjenih za 3 in več mesecev. To zdaj omogoča angleškim pogodbenikom razne špekulacije na enostavni način, da se ne spoštujejo valutni dogovori ali pa izpolnitev zavlečejo odnosno pospešijo; do določene me re pa lahko olajšave za zapadle pogodbe uporabijo tudi v golo špekulacijo pogodbeniki v drugih državah. Do zdaj so lahko Angleško banko in njene olajšave za bodoče menjave po uradnih tečajih izrabljali, če je nastal sum v bodočo vrednost funta šterlinga. Odslej bo te bodoče zamenjave, čeprav ne dosti različno od uradnih tečajev za gotovino v normalnih časih, določalo tržišče, če bo prišlo do močnega pritiska v določenem smi- slu; Angleška banka bp lahko popolnoma svobodno izbirala, po katerem tečaju naj posreduje. Pomena tein sprememb ni lahko v kratkem posneti; tudi ni lahko vnaprej soditi o posledicah. Nekaj točk pa je jasno orisanih. V prvi vrsti bo po 12 letih spet dejansko poslovalo menjalno tržišče. Menjalni trg bo s tem manj tog, možno bo uvesti vsak zaželeni trenutek novo prožnost v menjalni sistem. Bodoči menjalni tečaji bodo nadalje »svobodni«, kadar bo močan pritisk v določenem smislu in bo nanje vplivala samo uradna intervencija. Tretjič, uradni tečaji tujih valut in takojšnje izplačilo bodo bolj spremenljivi. S tem bodo špekulacije proti funtu šterlingu otežkočene in popražene. Stvarni tržni tečaji bodo pomagali prt določanju resnične vrednosti funta šterlinga v drugih valutah, zlasti v dolarjih. Angleška banka in državni zaklad bosta proučevala mož|ncst novega sistema za funt šterling, ki naj — v mejah mednarodnih obveznosti — nadomesti pretekli sistem togega centralnega nadzorstva. Stvar bodočih izkušenj bo določiti, kako naj se ta sistem spremeni ali nadalje razvija. iianski ril razprodali Italijanska vlada je postavila novo ceno izvoznemu rižu, ki velja od 4. decembra dalje. Ceno je dvignila za 7%, t. j. od 6.880 na 7.250! lir za neoluščeni riž. Ko so cenili letošnji proizvod (pridelek v letu 1951) na 800.000 ton, so določili za izvoz 400.000 ton. Po katastrofalnih poplavah v Severin Italiji so količino za ivoz zmanjšali za 12% na 350.000 ton. Kasnejša raziskovanja so dognala, da je bila škoda zaradi poplav na rižu manjša, tako da so bile tastrofalnih poplavah v Severni Italiji nekaj odstotkov manjše. Vlada, oziroma ustanove Ente Risi, ki po družbi SAPRI (Societa per azioni produttori riso) vodi trgovino z rižem, je že razprodala v inozemstvo 350.000 ton. Po pogodbi z Japonsko bi Italija morala izvoziti 100.000 ton riža proti plačilu v ameriških dolarjih. Ostale količine italijanskega riža so prevzele angleške in francoske tvrdke, ki preprodajajo riž. Rimska vlada je Indoneziji obljubila 65.000 ton. Po vsem tem bi malo preostalo za evropske države, v katere bi Italija morala izvoziti po mednarodnih dogovorih 260.000 ton. Ce bi hotela zadovoljiti azijske in evropske države, bi Italija morala imeti na razpolago 425.000 ton riža. Italijanski izvozniki bi radi ohranili evropske trge, zato se ne navdušujejo za obveze rimske vlade nasproti azijskim državam-Ge računamo, da znaša notranja potrošnja v Italiji okoli 400.000 ton, bi Italija lahko imela na razpolago za izvoz okoli 450.000 ton v primeru količkaj dobre letine, dejansko je povprečno izvažala v zadnjih 10 letih 200-250 tisoč ton na leto. Čeprav proizvodnja napreduje, ni Italija še vedno dosegla dobre letine v letu 1940 (930.000 ton). Navajamo podatke o izvozu riža v zadnjih treh letih (v tonah): Država 1948-49 1949-50 1950-51 Nemčija 14.000 77.000 86.000 Francija 3.000 60.000 78.000 Švica 12.000 62.000 16.000 Avstrija 1.000 35.000 18.000 Švedska 3.000 15.000 16.000 Holandija 6.000 9.000 11.000 Vel. Britanija 80.000 33.000 30.000 Franc. Afrika — 23.000 6.000 Jugoslavija — — 6-000 Grčija 4.500 21.000 9.000 Skupno 128.000 365.000 299.000 Za kritje svojih potreb potrebuje Evropa, približno pol drugi milijon ton riža. Italija je v Evropi v glavnem o-hranila svoje dosedanje kupce. Med kupci se je v zadnjem času pojavila tudi Jugoslavija. Članice evropske plačilne zveze so pokupile lansko leto 95% italijanskega izvoza. Mednarodno gospodarstvo v letu. 1951 Umiritev cen v letu 1951 Bodoči razvoj odvisi od mednarodnih političnih dogodkov ko močno nihale, vendar so se celotno povišale za 16%. Težko je napovedati razvoj v bodoč nosti. Gotovo je, da so visoke cene vzpodbudile proizvodnjo. Tako je prišlo na trg več blaga, proizvodnja bakra se je v ZDA dvignila od 961.000 ton v letu 1949 na 1,156.000 ton v letu 1950 in na 1,239.000 v letu 1951 (o-cenjena proizvodnja na podlagi proizvodnje v prvem tromesečju 1951). Proizvodnja aluminija se je dvignila od 547.000 v letu 1949 na 674.000 v le- Preglednica nam daje pregled gibanja cen nekaterim surovinam na svetovnih trgih v letu 1951 in v letu, 1950 od začetka korejske vojne (25 junija 1950), ko so bile cene več ali manj normalne. Za leto 1951 so označeni tudi najvišji in najnižji tečaji poleg tečajev v koncu decembra 1. 1950 do konca decembra 1951. Bralci so gotovo že opazili, da so v preteklem letu cene vseh surovin nazadovale razen cen pšenici in koruzi, ki so napredovale. s (angleški funt šterling ima 20 šilingov, 1 šiling 12 penijev), na koncu leta 1949 15 penijev in tik pred izbruhom korejske vojne 22 penijev. Po izbruhu vojne na Koreji dne 25. junija 1950 je začela cena kavčuka skakati, dokler ni dosegla v marcu 1951 74 penijev za funt. Nato je šla polagoma navzdol, tako da se danes suka okoli 40 penijev za funt. Kakor rečeno, odvisi cena te strateške surovine od dveh činiteljev; od razvoja političnega položaja in od naraščanja proizvodnje sintetičnega kavčuka. Leta 1950 je svetovna proizvodnja kavčuka dosegla 1,850.000 ton; proizvodnja v letu 1951 bo po vsej verjetnosti nekoliko večja. Tej proizvodnji naravnega kavčuka stoji nasproti svetovna potrošnja za civilne namene, ki zna- ša 1,600.000 ton. Po vsem tem bi morala cena naravnega kavčuka še nadalje padati, ko bi velike države ne kopičile tega blaga za vsak primer. Računajo, da so ZDA do danes nakopičile v vojaške namene že okoli 759.000 t; njihov namen pa je doseči zalogo 1,100.000 ton. Proizvodnja sintetičnega kavčuka doseže v ZDA danes že okoli 75.000 1 na mesec. Poleg proizvodnje sintetičnega kavčuka nameravajo ZDA nasaditi doma tudi naravni kavčuk. Cena 40 penijev za funt ustreza ceni 367.000 francoskih frankov za tono. V letu 1950, ko se je cena kavčuka sukala med 15 in, 55 penijev, so družbe, ki proizvajajo naravni kavčuk, zaslužile pri vsaki toni do 100.0001 trankov. bavo dolarjev in drugih posebej navedenih važnih valut izven področij funta 1950 Korejska vojna 29. dec. 1951 Letna Najvišji NajnižjiKon.c dec. razlika šterlinga bo še vedno potrebno dovoljenje deviznega urada in vse prebitke v Volna — New York (stotink za funt) 152,00 292,50 357,00 147,00 173,00 -41,1% teh valutah bo treba prodati — razen posebne odobritve —, čeprav se lahko Bombaž — New York (stotink za funt) 30,70 44,17 48,06 35,15 43,35 - 1,8% zdaj ti prebitki prodajo bankam po tržnih cenah namesto po uradnem menjal- Bombaž — Sao Paolo (kruzejrov za balo) 223 410,00 468,00 246,00 352,00 -14,1% nem tečaju. Funt šterling ne bo »svoboden« v tem smislu, da bi bil prost sedaj Cin — London (funtov št. za t) 591,00 1160,00 1615,00 807,00 910,00 -21,5% veljavnih omejitev. Tudi zamenjava med funtom in dolarjem ne bo svobodna, tem- Kavčuk — London (penijev za funt) 23,00 56,00 74,00 40,00 41,00 -26,9% več možna samo pod določenimi omejitvami. Višina cene za transakcije v go- Pšenica — Chicago (stotink za bušel) 212,00 245 3/4 268 i/„ 230 V« 261 3/, + 6,6% tovini med funtom šterlingom in vsemi drugimi valutami, vključno ameriškim Koruza — Chicago (stotink za bušel) 147,00 173,00 194 3/8 166 i/4 194 3/s + 12,2%, dolarjem, bo bančna cena, vendar se ta cena ne bo smela od paritete bolj razii- Kava — New York (stotink za funt) 49,10 54,82 51,15 66,20 53,15 — 0,3% kovati, kot se razlikujeta uradna nabavna in prodajna cena Angleške banke, ki Kakao — New York (stotink za funt) 29,65 32,35 38,37 27,00 31,00 — 4.1% jih objavljajo od časa do časa in ki ss ne smejo razlikovati za več kot za ic/c Sladkor — New York (stotink za funt) 5,30 5,45 8,05 4,75 4,77 - 1,3% od vrednosti dolarja 2,80. Baker — New York (stotink za funt) 18 V8 24 Vs 24 -V« 24 24 -Vs 0 MLADOLETNI V POLJSKIH TOVARNAH Dodatek k uredbi o zaposlitvi mladoletnih na Poljskem prepoveduje zaposlitev mladine pod 16 leti, dopušča pa zaposlitev mladih ljudi od 14. leta naprej, kot vajence v industriji. (Pred tem so lahko zaposlili vajence le z 16 letom). Po novih določbah lahko znaša delovni čas mladine 6 ur na dan ali pa tedensko 36. Mezde bodo po pisanju osrednjega sindikalnega lista »Glos Pracy« ustrezale kvalifikacijam, pridobljenim za časa učne dobe. Razno, stopnjo te učne dobe bodo določila državna komisija za gospodarsko planiranje po posvetovanju z osrednjim sindikalnim svetom. Mladinci nad 16. letom prejemajo za isto delo iste mezde kot odrasli. V uredbi ni govora o posvetovanju s sindikati glede ostalih delovnih pogojev. SOCIALNO ZAVAROVANJE ZA DUHOVNIKE PRAVOSLAVNE CERKVE V Beogradu je bila v Svetu za zdravstvo in socialno politiko FLRJ podpisana pogodba med Srbsko pravoslavno cerkvijo in Svetom za zdravstvo in socialno politiko o socialnem zavarovanju pravoslavnih duhovnikov in njihovih družin. Pogodba je posebno važna za družine duhovnikov, ki ne bodo tako več prepuščene same sebi, temveč bodo uživale tiste pravice, kot jih uživajo družine drugih zavarovancev v Jugoslaviji. V znamenju časa TUDI MADŽAROM DIŠIJO DOLARJI Štirje ameriški letalci, ki so po nesreči zapeljali svoje letalo na Madžarsko, so se končno vrnili čez Avstrijo. Dolgo so madžarska oblastva} prikrivala usodo ameriškega letala, dokler končno niso razodeli Rusi. Madžari so obsodili vsakega letalca na 3 mesece zapora ali na plačilo 30.000 dolarjev (21 milijonov Ur!) za vsakega! In «-meriška vlada je plačala 120.000 dolarjev (84 milijonov lir). Madžarska oblastva so vsekakor visoko ocenila vrednost štirih ameriških življenj. POHOD 60.000 PSOV Dunajska vlada je napovedala zvišanje davka na pse od 30 šilingov m 100. Dunajčani so nato zagrozili, da bodo priredili pasji pohod čez Ring katerega se bo udeležilo 60.000 dunajskih psov, ako vlada ne umakne svojr namere. Denarni obtok v Italiji je 30. novembra 1951 znašal 1.170.230,861.568 lir In je bil za 14 milijard 30,861.568 lir višji kakor 31. okt obra. Francoski statistični urad v Parizu pripominja k podatkom o gibanju cen po izbruhu korejske vojne, da so se cene volne in cina v nekaj mesecih podvojile in cene kavčuka potrojile. Spomladi lanskega leta so cene nenadoma pričele padati in v jeseni 1951 so skoraj dosegle zopet raven, ki so jo zapustile junija 1950. Kazalec o kreta-nju newyorške borze kaže, da so bile cene surovin v novembru 1951 na točki 116 ako postavimo cene v. letu 1950 na 100. Kavčuk je bil še vedno na 185. cin na 138 im volna na 112. Cene bakra, premoga, jekla in petroleja, k> so pod državnim nadzorstvom, niso ta- tu 1950. V gradnji so nove tovarne aluminija. Proizvodnja premoga je v Evropi izpod potrošnje, vendar je napredovala. To velja tudi o livarski industriji. Združene države so razvile pro-, izvodnjo sintetičnega kavčuka; proizvodnja je dosegla 485.000 ton v letu 1950 in 328.000 v prvem tromesečji! 1951. Na razvoj cen je vplivala gotovo tudi akcija za mednarodno razdelitev surovin.Splošno so napredovanja glede razvoja cen v bodočnosti optimistična, t. j-: napovedujejo znižanje cen a ko ne nastopijo izredni mednarodni politični dogodki. Vpliv korejske vojne na gibanje cen Crtež nam prikazuje nazadovanje cen nekaterih važnih surovin na svetovnem trgu od časa, ko so po naglem skakanju po izbruhu korejske vojne (črta na črtežu označena s 100) do začetka avgusta 1951. Kavčuk se je od iz-bistvenih sprememb. Število na posameznih stolpcih označuje odstotek nazadovanja cene od trenutka, ko je dosegla najvišjo točko do začetka avgusta 1951. kavčuk se je od izbruha korejske vojne do novembra 1950 podražil kar za 200%, do avgusta 1951 je nazadoval za 59%. Volna in bombaž sta se do avgusta 1951 najbolj približala položaju pred izbruhom korejske vojne. Oi.-t. ?ADAW£ C€N SUZOmm Poloidj oh Izbruhu vojne nd KoC)EJ/ = too Najvišjd fibpnjd 9.11. SO. KAV. GOV. SOM- PUC' SUSP- pše- ČUK. KOU BAŽ MOC KOg UUA [ O/] Padanje od skoka do ar gosta 19 51 v odstotkih GObPGO* KSTvp Lesna konjunktura bo popustila ? GIBANJE CEN KAVČUKU Kavčuk spada vsekakor med tako imenovane strateške surovine. Hudomušno nihanje cene te surovine je treba pripisati predvsem nestalnemu političnemu svetovnemu položaju. Ni slučajno, da je izbruh korejske vojne v juniju 1950 v kratkem času pognal prav cene te surovine do najvišje točke. Vzporedno z manjšanjem vojne nevarnosti pada navadno tudi cena kavčuka. Se druga okolnost, ki vpliva na razvoj cen kavčuka: naravnemu kavčuku preti čedalje večja nevarnost s strani sintetičnega, t.j. umetnega kavčuka. Proizvodnjo umetnega kavčuka, so zlasti razvile Združene države. Na našem črtežu je cena (tečaj = T) kavčuka označena v penijih za 1 funt (t.j. 0,45 kg). Druga krivulja z o-značbo «V» predstavlja nihanje vrednosti delnic svetovnih podjetij, ki imajo kavčukove nasade. Osnova za označbo vrednosti teh delnic je postavljena na 100 v letu 1938. Vrednost delnic je dosegla leta 1947 okoli. 400 in je po močnem nihanju obtičala na točki okoli 622. Funt kavčuka je pred drugo svetovno vojno stal na londonski borzi 8 penijev ANGLIJA BO ZMANJŠALA UVOZ LESA Po londonskih poročilih računajo, da bo v letu 1952 pričela padati konjunktura za rezani les in da bodo zaradi tega cene popustile. Angleži sicer še vedno plačujejo za vrste švedskega lesa 90 funtov1 fob, toda konjunktura je povsem popustila, Kakor znano je angleška vlada zopet dovolila zasebni u-voz lesa. Zasebni uvozni kontingent za 1. 19.52 je določen na okoli 600.000 standardov. Angleški uvoz v preteklem letu cenijo na 1,600.000 standardov, medtem ko je leto poprej dosegel komaj 795.000 standardov. Zaloge, ki jih zahtevajo strateški razlogi, so se tako v glavnem napolnile in dosegle 250.000 standardov. Zasebne lirme imajo na zalogi okoli 450-500.000 standardov. V letu 1952 računajo, da bo uvoz omejen samo na dnevno potrošnjo, in bo dosegel 1,150.000 standardov. Tim-ber Control se je v ZDA in Kanadi že pogodil za 550-000 standardov lesa, ki bo, vkrcan do septembra 1952. Računajo, da bodo od ostalih 600.000 standardov uvozili iz Amerike še nadalnjih 100.000 standardov. Po vsem tem bo Anglija kupila v Evropi samo še 500 tisoč standardov. To je komaj polovica količine, ki jo je kupila prejšnje leto. Izvedenci so mnenja, da bo povpraševanje po rezanem lesu popustilo tudi s strani drugih odjemalcev in da se bo promet skrčil za 500-600.000 standardov. ZNIŽANJE CARINE NA UVOZ LESA V FRANCIJO Francoska vlada je znižala uvozne carine na več vrst nujno potrebnega blaga. Carina je bila znižana na o-krogli in rezani les, na nekatere vr- ste volne, na cinkaste cevi, pločevino in cinkaste litine. Carina na parkete je bila znižana od 12 na 6% ad valo-rem. IZVOZ CELULOZE IZ ZDA Po navedbi ameriškega minislrstva za trgovino bodo ZDA v prvem tromesečju 1952 izvozile 39.000 kratkih ton celuloze. Izvoz se bo povečal v primeri z zadnjim tromesečjem v letu 1951. Švicarslri nadomosielr za les V trenutku ko naraščajo cene lesa, se je švicarska tvrdka Paul Harder (VJil-St. Gallen) posvetila vprašanju, kako bi se dal les nadomestiti z drugimi proizvodi. Izdelala je nov nadomestek, ki ga bo pričela proizvajati na debelo v Švici, Franciji in Kanadi pod označbo »curvi - board«. Nov postopek je bil patentiran v 40 državah. Gre za pridobivanje vezanih plošč na ta način, da se Praznina med dvema furniranima ploščama napolni s tvari no, ki je vezana z umetno smolo in a moniakom pod silnim pritiskom. Svi carji trdijo, da pridobljena plošča u streza po svojih kemičnih, fizičnih in termičnih kakovosti naravnemu lesu Proti ognju in vodi pa je še bolj od porna. Kot masa, s katero napolnijo plošče, se dajo uporabiti razni kmetij ski odpadki, kakor treske, pleve, šo ta, bombažasti in konopljevi odpadk itd. Proizvodni stroški so v Švici z< 50% nižji kakor pridobivanje narav nega, lesa. Ker ni za to potrebno po sebno strokovno izvežbano delavstvo so plače v ‘določenih fazah dela za iz delavo umetnih plošč do 90% nižje Vrata, za izdelavo katerih potrebuje V prvi številki v novem letu smo pričeli z objjavo gospodarskega slovarčka, ki je namenjen zlasti mladim na naših strokovnih šolah. Upamo, da bo dobrodošel tudi bralcem, ki se ne pečajo neposredno s trgovinskimi' al1 gospodarskimi posli sploh; saj vsebuje tudi razlago nekaterih označb izven tega področja. A na menicah pomeni accepte, t.j. spr®- jeta. a pri cenah; po, t.j, po 30 lir, a 30 Ih'-A. pri borzah pomeni kratico za «ku' pite» (achetez). abandon: 1) splošno je odreka pravic, ki izvirajo iz kake pogodbe. 2) V pomorskem zavarovanju pomeni °d' stop zavarovanega predmeta (ladje in tovora) tako, da preidejo zavarovančeve pravice na zavarovalca preti plačilu vse zavarovalne vsote. 3) Na borzah, pri nagradnih poslih se kupec proti plačilu premije odreče prevzemu komadov ali prodajalec odstopi proti plačilu povratne premije od dobave komadov, abatement (angleško izg. ebetment) ie popust bodisi dogovorjen ali običajen, ki se dovoli zaradi slabše kakovosti ali kake druge napake blaga- ABC države, so tri južno-ameriške države: Argentina, Brazilija, Čile. Abelov aparat je aparat, ki služi za določanje vnetišča petroleja. MeJa vnetljivosti je 62,5 stopinj C za prvovrstno blago, 47,5 stopinj C za drugovrstno blago. abonent pomeni isto kot naročnik, predplačilec. abonma (francosko abonement) pomeni predplačanje, t.j. naročitev več vrst stvari ali storitev iste vrste, in sicer navadno za nižjo ceno kot, če naročimo posamič. Tako a. časopisov, knjig, obedov itd. Gospodarska ugodnost je ta, da naročnik doseže najugodnejšo ceno. absiru je grenak alkoholni liker, ki vsebuje eiericna olja raznih zelisenin plodov, a največ pa pelina, abstrakten pomeni to, kar se da sam° z mislijo dojeti. Ablova železnica je železnica, ki ima poleg dveh navadnih tračnic še tretjo zobčasto, Ablovega sistema. Uporablja se pri železnicah, ki so zelo nagnjene. ab vvonnea, pomeni klavzulo, s katero nosi kupec nevarnost in stroške °d tvornice. a/c: 1) italijanski izraz a conto, t.j. na račun; 2) angleški account pomeni račun. a. c. latinski izraz aanni currentis« a*' italijansko «anno corrente» za tekoče leto, tega leta. accapnrameni (fr. akaparma) pomeni pokup določenega blaga, da se umetno avigne cena. a/c. n kratica za a conto nuovo, »a nov račun. a corso po tečaju, po kurzu. acquit (fr. aki) potrdilo. Uporablja se zlasti na menicah z označbo «pour acquit», kar pomeni prejeto, plačano-aere (angl. ekr), ploskovna mera, ki se uporablja v Angliji, angleških kolonijah in tudi v ZDA = 40,468 ara-a necouvert (fr. a dekuver), pomeni nepokrit, blanko kredit. Na borzah se sklepajo kupčije a. d. (nepokrite ali blanko kupčije), ki so trgovske pogodbe, s katerimi se prodajalec zaveže dobaviti za pogojeni tečaj v določenem roku blago ali vrednostne papirje, ki jih ob sklepu pogodbe nima, a upa, da jih bo mogel do dneva dobave kupiti ceneje, kot jih je prodal. administracija - uprava, vodstvo, administrator - upravnik, t.j. oseba, kateri je bila zaupana uprava, adresant 1) odpošiljatelj kakega dopisa ali pošiljke; 2) oseba ali tvrdka, ki navaja na menici podporno adreso-Podporni adresant je lahko izdajatelj menice in pa indosant (žirant), adresat 1) oseba, kateri naslovimo pismo ali pošiljko. 2) Pri menici oseba ali tvrdka navedena od podpornega adresanta z namerom, da bi menic« sprejela ali plačala, ako bi akceptnih odklonil sprejem ali plačilo, ali ak« bj akceptant ne hotel dati jamstva, ad valorem - vrednosta carina. Pobira se v odstotkih od cene carini podvrženega blaga. Je to najstarejša vrsta carin, znana že v starem in srednjem veku. a lorfait - (fr. a forfč), izraz, ki je P0' sebno v rabi v zavarovanju in pomeni skupno, v celem, agenda - seznam vsega, kar se mora storiti, tudi delokrog, obrednik. agentura, agencija - poslovna pisarna, opravništvo. V nekaterih državah kot v Italiji in Franciji, so agencije manjše podružnice denarnih zavodov, agrikultura - obdelovanje zemlje, poljedelstvo. agronomija - nauk, ki se bavi s proučevanjem kmetijstva, kako bi se umno čim bolj izkoristila zemlja za rastlinski razvoj. akcept — sprejem, je pismena izjava akceptanta na menici, da bo v 'ado. Od celotne vsote prejemkov se “bije prispevek za fond socialne solidnosti, ki gre v breme delodajalca ter udi kvota, ki je oproščena tega davka, d sicer: pri mesečnih prejemkih 20.000 ,lr' Pri petnajstdnevnih prejemkih 10.000 lr> Pri tedenskih prejemkih 5000 lir. ^sa nadaljnja pojasnila v tem pogledu d^jmejo člani v tajništvu SGZ. ^Uava USLUŽBENCEV urADu ZA DELO ^ smislu člena V ukaza št. 85 so vsi Podajalci dolžni, da do 15. januarja Predložijo Uradu za delo (Oberdanov seznam vseh svojih uslužbencev. Pisek mora biti sestavljen v abeced-detn redu ter vsebovati naslednje po-. dPe za vsakega uslužbenca: priimek in lnie. očetovstvo, datum in kraj rojstva, dsslov, dan sprejema v službo in kvali-■kacijo. Seznam mora biti sestavljen v Vojniku; en izvod vrne Urad za delo, Potem ko je na njega pristavil žig in dum predložitve. 11. eventuelni drugi izdatki v zvezi z obratom; | 12. kosmati izkupiček v letu 1950. Bilo bi zelo koristno poznati tudi podatke o vrednosti blaga na zalogi dne 1. januarja 1950 in dne 31. decembra 1950. Tisti, ki posedujejo poslopja, naj zberejo sledeče podatke, ki se nanašajo na ta poslopja: število uporabnih in dodat- nih prostorov, obdavčljivi dohodek v letu 1938, najemnine glasom najemnih pogodb v letu 1950. Tajništvo SGZ je na razpolago članom za sestavo prijav ter za vsa pojasnila in nasvete v tem pogledu vsak dan v uradnih urah od 8. do 12.30 ter od 15.30 do 18.30. Ponovno pozivamo vse člane, da se z zaupanjem obrnejo na svoje strokovno združenje. pravilno se te ugodnosti hočejo po-naj zberejo in prinesejo osebno v Trstu, Ul. Filzi 10, Opozorilo članom Opozarjamo vse člane, da morajo po tedpijih ukaza št. 169 z dne 26. oktobra 51 (Vanonijev zakon) do 31. januarja 52 Prijaviti svoje dohodke iz leta 1950, p 31. marca 1952 dohodke iz leta 1951. r'javo se mora sestaviti izključno na DrMpisanih obrazcih. Za neizvršitev o-menjene prijave v predpisanem roku so Bredvidene stroge kazni. . tajništvo SGZ bo za člane sestavljalo 'n vlagalo prijave. Priporočamo vsem, a se v tej zadevi obrnejo na tajništvo, ajti le tako bo prijava pravilno izvr-sena. Člani, ki se te služiti, v tajništvo SGZ sledeče podatke in dokumente: T davčne plačilne liste (cartelle esat-mriali) za leto 1950 in 1951; 2- Pogodbo o plačanju trošarine v pav-salni izmeri (contratto abbonamento im Poste consumo); 3- prijavo za davek na poslovni pro-JPot (IGE) za leto 1950 in 1951 ter even-uelno dokončno odločbo o višini tega “avka za leto 1950 ali 1951; ■t- najemno pogodbo za lokal; 5- izdatek za prodano blago v letu 1950 aH vsaj znesek faktur blaga nabavljenega v letu 1950 (za trgovce), izdatek za surovine ali polizdelke v 1950 (za obrtnike); 6. celotni znesek izdatkov za luč, vodo, Pjih. telefon, pisarniške potrebščine, poš1-nine, potnine in podobno za leto 1950; celotni znesek davkov in taks nanašajoč se na obrat (taksa na napisno tab-lo. na licenco, prispevek za ustanovo za Grizem, taksa za odvažanje smeti, taksa za obnovo licenc javne varnosti, taksa za higienski urad, taksa na hladilnike ‘u podobno) plačanih za leto 1950; .8-znesek zavarovalnih premij nanaša-. *ih se na obrat (zavarovanje proti postu, tatvini, zavarovanje stekla, avtomobila in podobno) plačanih za 1950; 9. vsaj približna vrednost inventarja; id. celotni znesek prejemkov uslužben cev v letu 1950 kot izhaja iz mezdne knji-odn. prijave za odmero dohodninske-8a uslužbenskega davka kat. C/2 ter zne-Sek prispevkov soc. zavarovanja plačanih Za leto 1950; BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA POVELJNIKOV OBEH CON Generalmajor Sir John VVinterton, KCMG, C.B., C.B.E., poveljnik anglo-ameriškega področja Svobodnega Tržaškega ozemlja je poslal sledečo božično in novoletno poslanico: »V posebno prijetno dolžnost mi je, da naslovim na prebivalstvo Trsta in vsega anglo-ameriškAga področja Svobodnega ozemlja v svojem kot tudi v imenu oboroženih sil na področju svoja naj-prisrčnejša voščila za božič in za srečno novo leto«. Poveljnik jugoslovanske cone STO polk. M. Stamatovič začenja svoje novoletno voščilo, ki je naslovljeno Slovencem, Italijanom in Hrvatom takole: »Čestitam Vam ob novem letu 1952 in Vam želim novih uspehov v razvoju Vašega ozemlja, krepitvi enotnosti in bratstva ter medsebojnega razumevanja«. j PODALJŠANJE NAJEMNIH IN POD- NAJEMNIH POGODB Z nedavno podpisanim ukazom št. 188 odreja Zavezniška vojaška uprava, da se najemne in podnajemne pogodbe, ki so se podaljšale že z ukazom št. 175 iz leta 1950 do 31. decembra 1951, nadalje podaljšajo do 31. decembra 1952. NOVE DOLOČBE ZA MLEVSKO IN PEKARSKO INDUSTRIJO ZVU je nedavno izdala ukaz št. 195, ki spreminja ukaz št. 103 iz maja 1950, ki vsebuje predpise glede mletja in peke kruha. Novi predpisi odrejajo, da bodo morale vse nove pekarne v občinah z več kot 3000 prebivalcev biti opremljene s krušno pečjo na električno ogrevanje ali na posredno ogrevanje in z mehaničnim mesilnem strojem. POSKUS, KI SE NI OBNESEL Po italijanskem zgledu so tudi v Trstu poleg običajnega naslova za dostavo pisem (t. j. ulice in hišne številke) še drugo številčno označbo, ki naj bi bila menda številka pismonoše določenega mestnega predela. Številka je previsoka, da bi si jo stanovalci zapomnili. Dejansko prihaja v Trst še vedno skoraj vsa pošta brez navedbe ~ te številke. Mi smo že pri uvedbi tega sistema izrazili mnenje, da bi bilo bolj praktično, da bi se tudi pošta prilago-oiia obstoječim mestnim okrajem (mestnim delegacijam, ki jih je deset in so označene z rimsko številko) in raznašanje pisem uredila po njih. Takšna rešitev bi bila gotovo bolj dostopna javnosti. KOLIKO NAS JE V TRSTU Iz prvih skupnih podatkov ljudskega štetja, ki je bilo izvedeno pod nadzorstvom Urada za štetje in statistike pri Zavezniški vojaški upravi, je razvidno, da je bilo na anglo-ameriškem področju Svobodnega Tržaškega ozemlja ob polnoči med 3. in 4. novembrom 1951 296.229 stalno bivajočih prebivalcev, od katerih je 138.200 moških in 158.029 žensk. Na področju cone »A« je skupno 95.599 družin, v katerih živi 135.896 moških ter 155.757 žensk. Našteli so tudi 25.736 beguncev in optantov; v to število so všteti tudi begunci, ki stanujejo v taboriščih in jih je 5.001. Urad za štetje in statistiko pri Za- AVTOPODJETJE d. d. TRST ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08 Avtobusna proga: Trst • Koper Vozni red veljaven od 20. avgusta 1951 S. T. A. R Cena ob delavnikih Km POSTAJE 1 Km Ob delavnikih Cena —- 6,15 15,00 — M TRST 1 P (Avtobusna postaja) T 2! 9,30 19,30 115.- 115.. - , 7,15 16,00 21 X KOPER 1 (Avtobusna postaja) 8,30 18,30 — vezniški vojaški upravi je tudi objavil, da živi 95.599 družin na tem ozemlju v 77.977 stanovanjih, ki imajo skupno 249.093 prostorov, kar odgovarja približno 2,65 prostora na družino. RIM NI NAKLONJEN TRŽAŠKEMU VELESEJMU Na zadnji tiskovni konferenci je načelnik gospodarskega in finančnega oddelka ZVU g. Haroldson sporočil, da je rimska vlada odbila nov kredit za razširjenje tržaškega velesejma. Na vprašanje nekega novinarja, ali bo vojaška uprava bolj radodarna kakor rimska vlada nasproti velesejmu, je mr. Haroldson odgovoril, da bo ZVU prispevala samo za dovršitev začetnih del. Omenjeni novinar je ugotovil, da je za prihodnji velesejem med razstavljale! mnogo večje zanimanje kakor za lanskega in da je že prispelo nenavadno mnogo prijav. Vojaška uprava je doslej posodila u-pravi velesejma 285 milijonov lir. Rimska vlada je pri pogajanju za sestavo novega proračuna odbila tudi kredit za pospeševanje turizma na Tržaškem. USPEH BOŽIČNEGA POPUSTA Neka trgovina s tkaninami na Kor-zu v Trstu je zai praznike uvedla malenkosten popust na svoje cene. Kupci, zlasti ženske, so tako navalili na trgovino, da mora pred njo skrbeti za red policija. Ta pojav dokazuje, da je javnost občutljiva tudi za majhne popuste, ker hoče štediti. Nauk za trgovce: Ne tiščite blaga v zalogah, ker nihče ne ve, kaj. prinese prihodnost. INVESTICIJSKI NAČRT ISTRSKEGA OKROŽJA »La nostra lotta« glasilo Slovensko-italijanske antifašistične unije v Istrskem okrožju, razmotriva o investicijski politiki v letu .1952. List je mnenja, da bo treba v novem letu vložiti denar predvsem za moderniziranje že obstoječe industrije in za nabavo kmetijskih strojev. Začeta dela za zgraditev novih industrijskih podjetij in stavb bo treba dovršiti. Pri postavljanju načrta za nove investicije je potrebno več previdnosti, da se gospodarstvo ne razvije preveč samo v eni smeri in ne nakopičijo preveliki izdatki za razvoj samo posameznih vrst delavnosti. Obstoječa industrijska podjetja je treba modernizirati, da bodo konkurenčna inozemskim. IZPREMEMBE PRI TRŽAŠKEM TISKU. »Gospodarstvo izhaja zdaj ob petkih, torej ne ob sobotah. Tednik »II Progresso«, ki je doslej izhajal bb ponedeljkih, izhaja ob sobotah. »La nostra lotta« glasilo Italijansko-sloven-ske antifašistične unije v Kopru ne izhaja več ob sredah, temveč ob ponedeljkih. Nevarno znamenje Tudi Tržačani vedo, kaj pomeni to znamenje na javnih O UT O F lokalih. Za pripad- Or"'k I I N.I IN C nike ameriške in VJ LN U O angleške vojske pomeni, dia ne smejo prestopiti praga takšnega gostinskega obrata. Ti so proglašeni za lokale | iiizven dovoljenega področja«. Vojaška policija pritisne takšen pečat narejen s črno barvo po šabloni, ako so se v lokalu odigrale reči nedovoljene — kakor pretepi ali ne-morallni prizori. Ako je lokal uspeval zaradi obiska ameriških in angleških vojakov, pomeni to znamenje za lastnika hud udarec. Takšnih znamenj je zlasti mnogo po starem mestu. Prav za božične praznike je vojaška policija pritisnila to znamenje na več lokalov na Opčinah, kjer je nastanjena ameriška vojska. Lastnik nekega takšnega prizadetega lokala, ki so ga zlasti v zimskem času vzdrževali ameriški vojaki, si je pomagal iz zadrege na ta način, da je nad znamenjem izobesil napis: »Zaprto zaradi obnove« Seveda ne morda — zaradi moralne obnove! OFF UM1TS Pouk iz.Repentabora Otvoritev novega občinskega doma v Repentaboru je javno izpričevalo podjetnosti Repentaborcev, ki se ne ustavijo ob prvi oviri. Njihova vztrajnost je naletela na primerno razumevanje pri Zavezniški vojaški upravi, ki jo je podprla s finančnimi sredstvi. Za novi občinski dom je ZVU nakazala 10 milijonov lir. S tem denarjem so si Repentaborci nekako na sredi občine — med Colom in Velikim Rep-nom postavili občinski dom, v katerem bo prostora za občinske urade, za pisarno, davčni urad in ambulanto. Za občinske seje je bila zgrajena primerna dvorana. K otvoritveni slovesnosti je prišel poleg predstavnikov raznih oblastev, ki so pristojna v občinskih zadevah (ravnatelja za notranje zadeve ZVU g. Whitelawa in conskega predsednika prof. Paiutan), tudi poveljnik anglo-ameriške cone gen. J. Witerton, ki se je po uradni slovesnosti rad zadržal v družbi z okoliškimi župani in odborniki pri zakuski. V svojem spremstvu je imel tolmača za slovenski jezik iz oddelka za javna dela, da bi se laže informiral o potrebah repentaborske občine. Z očividnim zadovoljstvom je sprejel iz rok dekleta šopek cvetlic v pozdrav. Domači župan je pred otvoritvijo pozdravil goste v slovenščini in italijanščini in neki domačin je pre-čital pozdrav v angleščini. Odgovor generala Wintertona so prevedli v slovenščino. Omenjamo te podrobnosti, ker dokazujejo, da bi se dalo pri priznanju pravic našemu ljudstvu — med katere spada osnovna pravica do uporabe jezika v vseh uradih — najti osnova za koristno sodelovanje v ob-lastvi, ki bi bilo v prid gospodarskemu napredku in pomiritvi duhov. Repentaborci so si v proračunu za leto 1952 zagotovili od ZVU 15 milijonov lir za javna dela. Zdaj gradijo cesto od Velikega Repna do Repentabo-ra, ki se bo med Colom in Krepo združila z dograjeno cesto proti Colu. Re-pentabor je z Opčinami in Trstom že !' ;i O /A s T ^ pjiSIariiso Prepoved vršenja avtobusne prevozne službe med Tistom in Škofijami ter obratno Med 18. in 22. decembrom 1951 se je promet v tržaškem pristanišču gibal tako-le: »Monginevro« je priplula iz Tampa s 309 t in odplula v Benetke s preostalim blagom. Iz Carigrada je prispela »Barletta« z 204 t raz. bi. in se vrnila natovorjena. Priplule so: »Teresa Co-sulich« iz Casablanche s 650 t, San-CAngela iz Carigrada s 4.397 t rži, »San Giuliano« iz Meiilla s 7.450 t rud, »Elba« iz Monte Calamita s 3.451 ton rud, »Portorose« iz Capetowna z 390 t raz bi. in »Rosalia« iz Carigrada s 1.870 t rži. Odplule so: »Pollinia« v Kostanco prazna, »Anna Maria« v Genovo natovorjena, petrolejska »Indiana« v Sidon prazna, »Rosalba« v Haj-fo natovorjena, »Onda« v Kalkuto natovorjena in »Chioggia« v Smirno natovorjena. AMERIŠKA ladja »William K. Ka-maka« je pripeljala iz Norfolka 9.425 t premoga, »T. J. Stevenson« pa je odplula v New York natovorjena. GRŠKA »Ageos Markos« in »Marigoulos« sta pripluli iz Benetk prazni, »Ekate- nr priiianisču rini« pa je odplula v Pirej natovorjena. IZRAELSKA »Nachson« je odplula v Hajfo z raz. bi. TURSKA »Arda-han« je odplula v Pirej natovorjena. Med 19. in 31. decembrom 1951 se je promet jugoslovanskih ladij skozi tržaško pristanišče gibal tako-le: »Radnik« je priplula iz Hajfe s 4141 pomaranč in odplula na Reko prazna. »Titograd« je pripeljala' z Reke 8 t kave in odplula v Latakijo si 159f kub. m lesa in 26 t raznega blaga. »Makedonija« je prispela iz New Yorka s 387 1 blaga in odplula v Latakijo z 2700 kub. m lesa in 14,5 t šasij za kamione.. Iz Benetk je priplula »Zagreb« s 74 t pomaranč in limon, 204 1 bombaža in 2,5 t raznega blaga in odplula skozi Reko v Egipt z 2150 kub. m lesa, 525 t nitrata in 1,61 raznega blaga. Napovedan je prihod naslednjih ladij: »Slovenija« 3. jan. iz ZDA za Reko, »Skopje« 5. jan. iz Egipta za Reko, »U-žice« 6. jan. iz Turčije za Reko in »Sarajevo« 9. jan. iz Egipta za Reko. Zaradi praznikov so izostala poročila za čas med prazniki. Polemika o 5 milijardah že v poročilu o tiskovini konferenci načelnika oddelka za finance in gospodarstvo ZVU g. Haroldsona smo u-gotovili, da se primanjkljaj tržaškega državnega proračuna stalno manjša kljub ogromnemu birokratičnemu aparatu, ki ga je nasledila ZVU od Italije in kljub velikim vsotam, ki se izplačujejo iz državnega proračuna za kritje primankljaja občin, zlasti tržaške. Samo površen pregled proračuna za L polletje 1952 nam pokaže, da je proračun pasiven za tistih 5 milijard, ki so se nenadoma pojavile v proračunih 1951 in prvo polletje 1952 kot »čista razlika med dohodki, pobranimi na anglo-ameriškem področju STO na račun Italijanske republike in dohodki pobranimi v italijanski republiki na račun anglo-ameriškega področja STO. Primanjkljaj, kij je nastal zaradi te razlike, krije italijanska država v smislu rimskih sporazumov z ZVLT (STO) iz leta 1948 in v smislu njenih obvez v mirovni pogodbi. Tržaški tisk je odločno vstal proti takšnemu sestavljanju proračunov pod pritiskom rimske vlade, ki imajo očividno namen, prikazati tržaške finance kot pasivne in povezan z asfaltirano cesto, toda iz Velikega Repna pelje asfaltirana cesta v smeri proti Opčinam samo do tržaške občinske meje. Za to cesto so si Repentaborci sami izvojevali denar pri ZVU. Zdaj naj tržaška občina poskrbi za zboljšanje ceste od repentaborske občinske meje do Opčin. NOVA TOVARNA POHIŠTVA V GORICI Med Tržaško cesto in dirkališčem v Gorici gradi neko veliko italijansko podjetje, ki ima že v Južni Ameriki večjo tovarno, veliko tovarno za izde lavo pohištva, predvsem iz upognjene ga lesa. Dve veliki dvorani sta že do grajeni, medtem ko je delo za zgraditev tretje zaostalo, ker ni prišlo do sporazuma z lastnikom zemljišča, na katerem naj bi stala tretja dvorana Po mnenju podjetnika zahteva lastnik previsoko ceno, Tovarna je menda zagrozila z razlastitvijo. Kljub temu bo po vsej verjetnosti prišlo ned piiza-detima do sporazuma in sicer tako, da kupijo dosedanjemu lastniku zemljišča novo zemljo na drugem meslu. Gre namreč za orno zemljo. -- Trdijo, da bo tovarna uvažala les iz Jugoslavije in da je v tem pogledu že v dogovoru z jugoslovanskimi podjetji. STO kot ozemlje, ki se ne more vzdrževati in ga je torej /reba priključiti k Italiji. ZVU je uvidela potrebo, da objasni objavi razlago, kako je prišlo do »čiste razlike med dohodkil, pobranimi na anglo-ameriškem področju na račun Italije, in dohodki, pobranimi v Italiji na račun anglo-ameriškega področja STO«. Razlaga ni zadovoljila tržaško javnost. Sestavljalci proračuna so obremenili STO nasproti Italiji v proračunu za 5 milijard, ker se predpostavlja, da znašajo proizvodni davki in carine pobrane na STO za račun Italije prav toliko več kakor davki, ki jih pobere Italija na račun STO. Mar ni čudno, da se STO obremeni v finančnih odnosih do Italije zaradi proizvodnega davka na blago (n. pr. na petrolej iz tržaških čistilnic), ki ga samo proizvaja in potem proda Italiji? Ali narobe: da se Italija obremeni za proizvodne davke na blago, ki ga prodaja Trstu? Saj gre vendar za trgovinske posle, ki nimajo ničesar opraviti z državnimi proračuni! Ako Italiji ne prijajo sedanji poslovni odnosi s STO, jih lahko prekine in Trst bo prodajal svoje blago drugam, (oda drugie bo tudi — kupoval, in sicer bolj poceni. Tržaška trgovina bo potem svobodna, Tržačanom ne bo treba plačevati visokih zaščitnih carin, ki ščitijo Rali-jansko industrijo; kupoval bo angleško, ameriško, jugoslovansko, avstrijsko, nemško in francosko blago, od italijanskih proizvodov pa samo tiste, ki so res konkurenčni. ZRAČNICA PREPREČUJE AVTOMOBILSKE NESREČE Znana britanska tovarna avtomobilskih plaščev (Goodyear Tyre and Rubber Company, Ltd.) izdeluje novo vrsto zračnic, ki bodo zmanjšale nevarnost nesreč, ki nastanejo zaradi izrabe plaščev pri veliki hitrosti. Ta nova zračnica sestoji iz dveh zračnic — ena je položena v drugo. Notranja zračnica je zvezana pol cevki z zunanjo, glavno zračnico. Ce pride do razpoke, tedaj je prizadeta le zunanja zračnica. Okrog 60 odstotkov zraka ostane,1 še v! notranji zračnici, tako da ni hudih posledic. Cena nove zračnice za običajni osebni avtomobil je1 trikrat večja od normalne zračnice, toda tovarna zatrjuje, da traja trikrat dalje. TRGOVINA S ČEVLJI TREVISAM JOSIP TRST, Ulica G. Vasari št, 10 VELIKA IZBIRA NAJNOVEJŠIH MOŠKIH IN ŽENSKIH ČEVLJEV Cene zmerne. = PrVoVrstno blago in točna postrežba MEHANIČNA DELAVNICA ALBINO GOMBAČ ULICA DELLAGRO 10 - TRST - TELEFOM ŠTEV. 96-130 (VHOD IZ ULICE DELLA TESA) Najmodornejši tržaški obrat za retifikacijo na strojih «BERC0» — Retifikarnja in zrcalno glajenje cilindrov od mikro-motorja do ladijskih motorjev R,etifikacija vsakovrstnih kolenastih gredi, vključno 0M 100 KS, Titanus i. t. d. Priprave za retifikacijo poedinih cilindrskih puš. Vlaganje cilindr-skih pun — Aparat za kontrolo trdote BRINELL - Priprava za vravnoteženje kolenastih gredi in transmisij Retifikaoja ventilov — Priprava za struženje glavnih in ojničnih ležajev — Posebna naprava za mehanično struženje ojnic — Hidravlična stiskalnica ZASTOPSTVO ZA TRST IN GORICO NEPREKOSLJIVIH BATOV FRIGOBOR in SUPERFRIGOBOR Bat; ki povečajo tehnični učinek in imajo trojno trajnost Zastopstvo tovarne «TINELLI» — Predelava «Diesel motorjev s nredmešanjem» na «sistem direktnega vbrizganja33 Zastopstvo tovarne ((ANdELTilIVIb — Kromiranje kolenastih gredi na eleklro-galvanski podlagi — Trdota od 630 do 900 Brinell — Srednja vzdržljivost 250.000 km - Možnost naknadnega razkro-miranja ;n ponovnega kromiranja brez rabe ponovne retifikacije ,/"/ss^s;is//s//s//sy/s//sy/s,yjy/s//s/y//s//s//s//zmy//s//s//j'7S//s//s//jmy//s^^^^ _ Istra je bila pod upravo italijanskih ^njorotov v. gospodarskem in kulturam pogledu najbolj zanemarjena av-^Tijska dežela. Kar zadeva slovenski j. severni del Istre, se je najbolje ^ržala dolinska občina, ki je bi a že tedaj gospodarsko in kulturno povedna s Trstom. {Tržaški vpliv se je ču-sicer nekoliko oslabljen tudi v °' saPsfci in dekanski občini. Popolnoma Istri se je človek počutil šele v ob-c,nah Marezige in Pomjan. Kaj pa Miljski hrib? Vedno ga ima-"lo pred seboj. Dan za dnevom, skozi Poletja, potuje okoli njega po suhen po morju brez števila ljudi. A kdo 9(1 pozna? Ako gremo ali pa, se peljejo po istrski cesti, vidimo na samem ^oncu Miljskega hriba, skoraj nav-Pično nad nami nekaj hišic, ki jim i^avijo JELARJI. Kaj pa delajo tam Vor tiste samotne hišice? Alj je tam sPloh mogoče živeti? Tako si mislimo J gremo dalje. In že smo pozabili na dar je in ves Miljski hrib. Kaj pa1 je a»l pravzaprav? No, tam gori na vr-je stara romarska cerkvica. Potem s° nekje neki HRVATINI. To je sploh Vse, kar je, drugega ni. Navaden hrib, Pust, prazen, dolgočasen, ki se je men-aa Prav nalašč dvignil iz morja, da zakrije Koprčanom pogled na Trst. Itesi da so na jugozapadnem obrežju NA MILJSKEM HRIBU SAMEVAJO SLOVENSKE VASI znana morska kopališča in nad njimi prekrasna polja, ali vse to, kakor da ne: spada k Miljskemu hribu. Tudi samo mesto Mila ali Muila se počuti pri morju kakor potuhnjeni priseljenec, ki se niti ne zmeni za svoje ozadje. Vsa njegova pozornost je obrnjena na morje in Trst Pred nosom, na nasprotni o-bali, ima, sicer Sčedno, ali nje ne vidi, zamežikala je z desnim očesom, da je ne vidi. Nad Muilami proti jugovzhodu je tudi videti nekaj hiš. SVETA BARBARA jih imenujejo; pravzaprav so to KOROŠCI, ker so se tam pred stoletji prvi naselili Korošci, kakor na južni strani Hrvatinov. Tudi te hiše, ti Korošci so za oddaljenega gledalca prava uganka. Od česa živijo prebivalci te majhne skupine hiš? Zakaj so se naselili na severu, ne plodnem pobočju Miljskega hriba? Kje imajo svoje njive? Motiš se, prijatelj, He popelji se enkrat z avtobusom po Zavljah skozi Mujla do Korošcev ali Sv. Barbare, pa boš debelo, gledal! Gruča hiš? Kajpak! Ena najlepših vasi tržaške Istre je to, ne pa gruča hiš. 85 stanovanjskih hiš večinoma 2 raznimi pritiklinami, nov ljudski dom, ki so si ga va- ščani sami sezidali in obširno dvorišče predi njim, razne trgovine itd. Njihovo polje ne leži proti severu, ampak se lepo sonči na jugu. Kako to? Predvsem je treba vedeti, da tako imenovani Miljski hrib ni en sam hrib temveč je to prava mala brdovita deželica s precejšnjim številom vrhov razne visokosti, z dolinami, žlebi, prepadi. Na enem teh vrhov sedijo Korošci, večji del hiš pa je pod vrhom na južni strani, kjer se začenja polagoma spuščati proti Mujlam zelo obširna globel, po kateri sor razpoložene njive. Podolgasto brdo s Sv. Barbaro na vrhu se razteza skoro do samega mesta in zapira vso plodovito globel proti burji. Ves Miljski polotok je poln takih prijetnih iznenadenj in vredno je da si ga ogledaš. Enkratna vožnja tja in nazaj z avtobusom .iz Trsta mimo Korošcev, Fajtov, Božičev do Chiam-pore blizu romarske cerkve stane približno 300 Ur in v manj kot dveh urah se nam površno odkrije vsa ta zagonetna čeprav tako blizu ležeča deželica. Dočim je bila Istra najbolj zanemarjena avstrijska dežela, je va bil Miljski polotok najbolj zapuščen del Istre. Nihče se ni brigal zanj in le ko so se pobirali davki, so se spomnile oblasti, da tudi tam živijo kmetje, iz katerih je bilo treba iztisniti še zadnji denar. Potem je prišel fašizem in Za njim še druga vojna, ki je do konca razrušila kmečko gospodarstvo. Kako temeljito, je bilo to delo je razvidno iz dejstva, da je ostalo pri Sv. Barbari, kjer so imeli pred vojno 120 glav živine, danes le še 20 glav. En sam kmet je imel pred zadnjo vojno 14 goved in 4 konje danes pa razpolaga vseh 35 družin, ki se še bavijo s kmetijstvom, 5 komaj 20 glav goveje živine; konjev in volov sploh ni več. število goveje živine je začelo padati kmalu po začetku vojne in je padalo vedno niže, ker so bili kmetje prisiljeni prodajati živino, da so se mogli preživeti. Pa tudi vsa pokrajina nam priča o gospodarskem propadanju mujskega poljedelstva. Krati so lepi, zemlje ne manjka, a strašno je ogoljena in izčrpana. O 9>nbmf*rtT~-ni niti govora, tu pa tam kakšen/žalosten ostanek, ki pa kakor izjema še bolj poudarja splošno ogoljenost.; Blizu istrske ceste pod Jelarji, n. pr. samotari še majhna sku- pina hrastov, ki pa so lastnina nekega gospoda iz mesta. Iz tega\ in drugih podobnih ostankov se da sklepati, da je bil v. davnini ves miljski polotok pokrit s hrastovim gozdom. Preblizu morja je bil ta gozd, da bi se bil mogel vsaj deloma ohraniti. Kar ga je še ostalo za starodavnimi morskimi roparji, so ga posekali Benečani, ki so več stoletij obvladovali in odirali istrsko primorje. Poleg hrastovih gozdov so se razvili pozneje kostanjevi gaji na severnih pobočjih in oljke na južnih. Kostanji so potem s časom večinoma izginili, toda. ne vsi, oljfcei pa je kakor drugod poaorila zima l. 1929. NA POGOZDOVANJE tega kraja ni menda če nihče pomislil. Oblasti ne, a kmetje sami so otopeli od usodnih udarcev, skozi dolga stoletja in se vdali v. svojo usodo. Sedaj se sicer dramijo in dvigajo glave, a niti ne mislijo na to, da bi svoje poljedelstvo postavili zopet na noge, ampak se odvračajo od zemlje in Iščejo, ako že ne svojo srečo in svobodo, pa vsaj svoj borni obstanek v tovarnah. Mnogi so sc na ta način zares že precej opomogli. Olepšali in opremili svoje hiše in se bolje oblekli. Motijo pa se, ako menijo, da se morajo za vse> to zahvaliti samo delu v tovarnah. O ne! Mestni delavci, ki živijo samo od svojega delavskega zaslužka, nimajo takih stanovanj in rdečih lic, niso tako polni življenja in zdravja. Sedaj so res splošne gospodarske razmere take, da si morajo kmečki sinovi iskati delo v tovarni. To je popolnoma prav in na mestu. Ne smete se pa odtrgati od zemlje, ker se boste posušili, kakor se posuše vsaka izkoreninjena rastlina! Kljub delu in zaslužku v tovarni ne sme zanemarjati zemlje, kdor je še tako srečen, da jo ima; pač pa je treba začeti razmišljati o tem, kaj storiti, da bo tudi kmečko delo postalo bolj donosno. Vaška mladina pri Korošcih in sploh po vsem Miljskem hribu je prva poklicana, da se začne za to zanimati in o tem posvetovati. Pogozdovanje je za Miljski hrib eno najvažnejših, ako ne najvažnejše vprašanje. Gozdovi so prvi pogoj za preporod ta-mošnjega poljedelstva. Sicer pa bomo o tem in o drugih važnih gospodarskih vprašanjih obširneje govorili. -od- Poročila italijanskih strokovnih listov o tržnem razvoju v zadnjem tednu so skopa. Zaradi praznikov ni bilo mogoče dobiti jasne slike; sicer so bili trgi (po več dni zaprti. V glavnem ni bilo bistvenih sprememb. Cene žitu so bile nekoliko čvrstejše. Cene maslu, suhemu sadju in paradižnikom so ostale na prejšnjih točkah, živahnejše je povpraševanje po pomarančah in limonah, nazadovale pa so cene nekaterih vrstam sira kakor tudi živini za zakol in svinjam. V vinski kupčiji ni bilo posebnih zaključkov. CREMONA: pšenica dobra 6.700-6.900 lir za stot; pšenična moka tipa 0 8.300-8.400, tipa 1 8.000-8.100, tipa. 2 7.500-7.700; pšenični otrobi 4.200-4.300; koruza dobra 5.500-5.600; koruzna moka 6.100-6.200; koruzni otrobi 2.800-3.000; riž arbitrio 15.000-15.700, vialone 14.300-14.600, carnaboli 13.800-14.200, maratelli 12.800- 13.400. VICENZA: pšenica fina proizv. 1951 6.700- 6.850 lir za stot, dobra 6.450-6.650; koruza marano 5.600-5.700; činkvantin 4.700- 5.200; oves 5.500-6.000; proso belo 7.000- 7.500; proso paglierino 6.300-6.700; neoluščeni ječmen 7.000-7.200. ŽIVINA PIACENZA; teleta za rejo 410-460; teleta za zakol I 530-550, II 310-350; telički 340-360; junci za rejo 6-12 mesecev 350-400; junci za zakol I 320-360, II 260-280; krave mlekarice 150-170.000 za glavo krave za zakol I 260-280 lir kg, 11 200-220; voli za zakol I 320-340; voli in junci za delo 330-350; biki za zakol 330-360; prašiči nad 150 kg 400-440, 120-150 kg 390-420, suhi 80-120 kg 400-420, 20-80 kg 480-510; prašički za rejo 550-650. MLEČNI IZDELKI MILAN: cene za kg fco sirarna; lombardsko maslo 890; čajno maslo 970; sir krajevne proizvodnje 1949 640-700, proizv. 1950 550-600, proizv. 1951 480-520, svež 360-380; sbrinz svež 430-460, postan 540-560; emmenthal svež 530-560, postan 560-600; provolone svež 470-490, postan 540-570; gorgonzola svež 360-390, postan 500- 530; italico svež 450-470, postan 490-510; taleggio svež 330-350, po-. stan 420-460; creseenza svež 360-380, postan 400-430. OLJA FIRENZE: za kg fco proizvodnja: o-livno olje ekstra pod 1 stop. kisi. proizv. 1951 405-420 lir, do 1,5 stop. kisi. 395-405, do 2,5% kisi. 385-395, do 4% 375-385; dvakrat rafinirano A 415-425, B 375-385; semensko olje navadno 375-385; olje iz zemeljskih lešnikov 390-400. PADOVA: olivno olje ekstra 43-44.000 lir stot. fino 42.000-42.500, navadno 41-41.500; dvakrat rafinirano A 42.000-42.500 B 39.500-40.000; semensko olje T 38.800- 39.000, II 38.200-38.500. VINA MILAN: za hi stot fco milanska postaja: Piemonte 10-10,5 stop. 410-430, 11- 12 stop. 450-480; Oltrepo pavese 10-10,50 stop. 400-430, 11-12 st. 450-470; Manto-vano črno 380-390; Valpolicella in Bar-dolino 560-580; Reggiano 9-10 st. 400-440, 11-12 st. 450-470; toskansko navadno 370-390; Barletta extra 13-14 st. 410-430, navadno 370-390; Sguinzano 430-450 piemontski moškat 7.500-7.800 za stot. FIRENZE: za stot fco klet proizvajalca: navadna vina 9-10 st. proizv. 1950 2.600-2.800, 10-11 st. 2.800-3.800, 11-12 st. 3.800- 4.800, nad 12 st. 4.800-5.500; cenjena vina 11-12 st. 5.500-6.000, 12-13 st. 6.000- 6.500, nad 13 st. 6.500-6.800; klasična vina 12-13 st. 6.500-7.000, nad 13 st. 7.000-7.500. KRMA PAVIA: cene za količine večje od 50 kg fco proizvodnja: majsko seno 2.050 lir za stot; seno košeno v avgustu 2.050; travniško seno 1.850; pšenična slama stlačena 700. KOŽE REGGIO EMILIA: cene za surove osoljene kože z repom fco skladišče grosista: voli do 40 kg 345-360 lir kg, nad 40 kg 360-370; biki do 40 kg 290-300, nad 40 kg 260-280; teleta 3-6 kg 740-760, 6-8 kg 700-710, 8-12 kg 570-580, 12 20 kg 480-500, 20-26 kg z glavo in parklji 380-400, do 30 kg z glavo in parklji 365-375; konji 180-200; mezgi 130-140; osli 90-100; ovni surove kože 330-340, suhe 850-870; zajci (suhe kože) 210-220; jagnjeta 400 lir za kožo. PAPIR MILAN: fco milanska postaja: časopisni papir v valjih 16.000 lir stot, v polah 19-20.000; tiskovni satiniran ne-klejen 20-21.000 polklejen 26-29.000; brezlesni navaden 22-24.000: finejši 29- 31.000, trikrat klejen 37-41.000; trikrat Idejen za obrazce 39-44.000; registrski brezlesni navaden 27-29.000, finejši 33- 34.000 trikrat klejen 39-43.000; pisemski finejši 32-35.000, trikrat klejen 39-43.000; prepisni za kopije 57-63.000; risarski papir 52-58.000: pološčeni srednje vrste 41-43.000, fin 51-53.000; «pe-lure» beli in barvani 41-47.000; ovojni navaden 11-12.000, finejši 20-22.000; beli kalandriran za kavo 14-15.000; ovojni pergamin navaden 40-60-80 gr 30-34.000; extra 30-40-60 gr 36-39.000;; ovojni prosojni pergamin 30 gr 47-52.000, 40-50-60 gr 44-47.000; klobučni papir navaden 31-34.000, finejši 53-38.000, beli fin 40-44.000; ovojni sivi 7.500-9.000; slamnati za mesarje 7.000-8.000. Beli karton (na vagon) 13-14.000 lir stot, patent 13-14.000, siv navaden 8.500-10.000. fin 11-500-14.000; dvobarvni duplex ali triplex navaden in finejši 18-24.000, beli duplex in triplex 26-36.000; karton-čini beli in barvani navadni 29-32.000, fini 38-43.000, tipa Bristol 47-51.000; kar-tončini pološčeni 55-59.000; kartončmi (lepenke) 49-55.000. LES MILAN: cene za kub. m fco grosist: jelka, konične deske I sort. netto 48- 50.000, I sort. 43-45.000, II sort. 40-42.000 III sort. 31-33.000; konične deske pod običajno mero I in II sort. 35-37.000, III 29-30.000; stebri in polstebri 35-37.000 tramovi po tržaškem običaju 17-20.000; macesen, konične deske I sort. 54-58.000. II 42-48.000, III 31-33.000; listovci italijanskega izvora, deske običajnih dimenzij: oreh 50-65.000; hrast 40-44.000; naravna bukev 28-32.000; parjena bukev 45-48.000; jesen 38-43.000 kostanj 23-26.000; beli javor 42-48.000: platana 26-28.000; ;obrobljeni topol za gradnjo 16- 17.000, neobrobljeni za mizarska dela 22-25.000; listovci inozemskega izvora: slavonska parjena 70-75.000; slavonski hrast 80-85.000; topolove vezane plošče Zaradi božičnih in novoletnih praznikov so kupčije na mednarodnih trgih tudi letos zelo popustile. V tednu, ki se je zaključil 28. decembra, ni bilo zabeležiti posebnih sprememb pri cenah. Svetovni strokovni tisk z zadoščenjem ugotavlja, da v preteklem letu ni prišlo do inflacije, nasprotno, cene skoro vseh surovin so znatno popustile. Edino pri žitu, t. j. pšenici in koruzi, je cena v teku lanskega leta poskočila. Les sicer zaznamuje še nadaljnje skoke, vendar so strokovnjaki na zapadu mnenja, da doseženega vrhunca ne bo več prekosil. ŽITARICE Na čikaški borzi je cena pšenici napredovala in je 28. XII. dosegla 261 13/16 stotinke dolarja, medtem ko sta koruza in oves popustila za 1,3/8 prva in 2,1/4 stotinke drugi pri bu~u. Računajo, da bo po praznikih kupčija o-živela. Po poročilu ameriškega ministrstva za poljedelstvo so ZDA od junija do novembra 1951 izvozile 87 milijonov 850.000 hi žita in žitnih proizvodov, medtem ko je ta izvoz dosegel v letu 1950 58,600.000 hi. Od celotnega izvoza žitaric in žitnih proizvodov odpade 48% na Evropo, 30% na Daljni vzhod 23% na Srednjo in Južno Ameriko, 5% na Bližnji vzhod in 4% na ostale države. KAVČUK Kavčuk je na londonski- borzi nazadoval za 3/4 penija pri funtu proti takojšnji izročitvi in za 1/4 penija proti izročitvam v poznejšem času. Angleška industrija gumija ni pokazala posebnega zanimanja za blago. KAVA KAKAO, SLADKOR Na newyorški borzi so se cene kave povzpele za okoli 1/2 stotinke pri funtu. Cene so bile v glavnem čvrste in so se sukale okoli 52,60 stotinke dolarju za funt. — Kakao je na newyorški borzi popustil in sicer pri vrstah Ba-hia in Accra za 1/4 - 1/2 stotinke za funt. Dne 28 dec. se je- cena vrst Accra in Bahia sukala okoli 32,50 stotinke dolarja za funt. — Cena sladkorja je bila 28. dec. 4.50 stotinke za funt. VLAKNA Zaradi bližajočega se konca leta je vladalo na trgu z volno mrtvilo. Samo na Novi Zelandiji je bilo pred božičnimi prazniki nekaj dražb, pri katerih je cena volne nekoliko pridobila. V Franciji (Roubaix Tourcoing) so volno prodajali po 1.300 frankov za 100 kg. Cena bombaža je na riewyorški 3 mm 125-130.000; bukove vezane plošče 162-172.000. KAVA TRST: Kvotacije pri viru proizvodnje se zelo razlikujejo: Rio V 49,75 dolarja fob; Rio V good large bean gree-nish 48,70 dol. fob; Santos extra prime crivello 18 60,50-61,25 dol. fob; Santos extra prime good large bean 58,50-59,80, Rio VII 47 dol.; Equador extra superior 50 dol. fob. Manta; E-quador Primera Corriente 46 dol.; Mi-nas II crivello 17 50,75 dol.; Victoria V crivello 18 47,75 dol. Victoria II criv. 17 46,50 dol.; Haiti 114 dol. za 100 kg cf Trst; S. Domingo prana 124 dol. za 100 kg fco italijanska pristanišča; Kostarika 137 dol. cf ital. pristanišča; Ro-busta 435 šilingov za cwt cf Trst; Java prana 403 šil.; Bugishu I proti takojšnji izročitvi 485 šil. za 50 kg cif Trst; Kenya A 502 šil. za cwt cif. KAKAO IN POPER TRST: Accra good fermented new crop ponujajo pri viru proizvodnje po 230 šilingov za 50 kg cif; medtem ko E-quador superior Arriba kvotira 37 dolarjev za 50 kg cif Trst. Cene za ocarinjeno blago so ostale neizpremenjene. Ponudbe popra pri viru proizvodnje so ostale na istih kvotacijah; črni Lam-pong 1.278 šilingov za cwt cif Trst in Muntok 1.660 šil za cwt cif Trst. borzi v tednu do 28. dec. napredovala morda za 1 stotinko dolarja. Posebnih kupčij ni bilo. V Aleksandriji so prodajali 28. dec. bombaž rkarnak« po 222,10, »ašmouni« pa po- 139,05. KOVINE Na newyorški borzi kovin prihaja čedalje bolj do izraza prepričanje, da so ZDA precej preskrbljene s pisanimi kovinami. Mednarodna konferenca za razdelitev surovin ie razdelila kobalt za prvo tromesečje 1952 tako-le: Vel. Britanija 318 ton, Francija 37, Nemčija 128, Japonska 57, Avstrija 18,9 itd. Razprava je pokazala, da je potreba vojne industrije po kobaltu mnogo večja kakor potreba civilne potrošnje. V Zah, Nemčiji je svinec no-tiral 29. XII. 190,50 DM za 100 kg, cink 195, baker (žica) 272,50 in cin 1.088. Na londonski borzi se je cena cina za tono sukala 28. dec. med 897 1/2 in 902 1/2 proti takojšnji izročitvi in proti izročitvi v teku 3 mesecev, aluminij 148 proti takojšnji izročitvi. NOVA AMERIŠKA NAKAZILA ZA IZVOZ BAKRA Urad za mednarodno trgovino pri ameriškem trgovinskem, ministrstvu je objavil izvozne kvote za baker in proizvode iz bakrenih zlitin za leto 1952. Po načrtu za nadzorstvo nad surovinami bodo izvozili 11 milijonov 335 tisoč funtov bakra in zlitin izven načrta pa 31 milijonov 300 tisoč funtov. Nove kvote so izdali poleg izvoznin dovolenj za baker in bakrene zlitine za rudnike, elektrarne, prevozna sredstva in druge načrte. Majhne spremembe določenih kvot so dovoljene za posamezne države v posebnih primerih z ozirom na potrebe teh držav. V na novo določenih dodatnih kvotah za prvo četrtletje 1952 v skupni teži 900.000 funtov so vpoštevane tudi kvote za baker in bakrene zlitine v okviru načrta za nadzorstvo nad kovinami. NOV REKORD V BRITANSKEM IZVOZU AVTOMOBILOV Britanski izvoz, osebni!) avtomobilov in traktorjev je v oktobru potolkel vsa dosedanja prvenstva. Izvoz tovornih avtomobilov je bil v oktobru po maju tega leta največji. Oktobra so izvozili 32.307 osebnih avtomobilov v skupni vrednosti 11.400.000 funtov šteiiingov in 10-919 traktorjev v skupni vrednosti 4,400.000 funtov šterlingov. MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 31/X1I 21/XI 5/XlI Pšenica (stot. dol. za bušel) 259 Vr 269.75 265 — Koruza „ „ „ „ 190.7/s 189. “/s 189.25 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 28.70 28.70 28.70 .... 103.- 103,— 103.— Svinec „ „ „ 19.— 19.— 19,— 19.50 19 50 19.50 Aluminij „ „ „ 19. - 19,- 19.— Nikelj „ „ „ 56.50 56.50 56.50 Krom (dol. za tono) 54.— 54,— 54,— Z. srebro dol. za steklenico 215,— 219,— 218.- LONDON Baker (f. šter. za d. tono) 227. - 227,— 227.- Cink „ 196,— 196,- 198.— Svinec „ „ „ „ .... 176 v. 176 50 176.50 ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ 1. (v. talerjev za kantar) .... 164.50 153.25 172.30 „ „Ashmouni“ I. „ „ ) .... 104.85 101.60 101.26 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 200.50 195.10 — VALUTE V MILANU IS. XII. 31. XII. Min. Maks. Funt šterling 8.400 8.375 8.325 8.400 Napoleon 6.375 6.400 — — Dolar 689 685 689 684 Francoski frank 163 162 162 163,50 švicarski frank 158 156,75 156,50 158 Funt št. papir 1.640 1620 1620 1640 Avstrijski šiling 21.25 21,75 21.25 21,75 Zlato S85 884 881 885 BANKOVCI V CUR1HU dne 31 XII. 1951 ZDA (1 dol.) 4,36i/4 Belgija (100 fr.) 8,— Anglija (L f; št.) 10,35 Holand. (100 fi., 105,25 Francija (100 fr.) 1 svedska (100 kr.) 70,— Italija (100 lir) 0,63i/, Izrael (1 f, št.) 2,40 Avstrija (100 šil.) 13,50 opanija (100 pez.) 8,35 Čehoslov (100 kr.) 0,60 Argent. (100 pez.) 16,25 Nemč. (100 mark) 84,8/s Egipt (1 f. L) 9,30 VREDNOSTNI PAPIRJI V TR5TU 19. XII. 28. XII. Min. Maks. Južna železnica 1 445 1.464 1.445 1.464 Splošne zavarov. 6.610 6.650 6.575 6.630 Assicuratrice 915 915 — — Riun. Adr. Sic. 1.900 1.917 1.890 1.917 Jerolimič 3.800 4.000 3.800 4.000 > Istra-Trst* 785 800 785 800 »Lošinj» 10.000 10.000 — Martinolie 2.500 2.500 — — Premuda 8.500 8.900 8.500 8.900 Tripkovič 7.900 8 000 7.900 8.000 Tržaški tramvaj 580 580 — — Openski tramvaj 1.050 1.050 — — Terni 233,75 242.- 233,75 242.50 ILVA 226,— 240.25 226 240,25 Zdr. jadr, ladjedel. 188,50 205,— 188,50 205 Ampelea 800 800 — — Arrigoni 1000 1000 — — SEDEŽ; TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 I. - TELEFON ŠT. 54-58 Vanonijev zakon na Tržaškem Zakon kritizirajo tudi v Italiji Naši čitatelji so, verjetno že kaj slišali o novem davčnem zakonu, ki ga označujejo kot Vanonijev zakon, po italijanskem finančnem ministru, ki je lani ta zakon predlagal za Italijo. Vanonijev zakon je tukajšnja zavezniška vojaška uprava raztegnila na naše področje s svojim ukazom št. 168 z dne 27. oktobra 1951. Ni mogoče, da bi se na tem mestu spuščali v podrobnosti o določilih in predpisih tega zakona, bodisi ker je zelo obsežen, bodisi ker ga na splošno imajo za tako zapletenega, da so za pravilno uporabo morali izdati posebna navodila. Tudi krožijo o tem zakonu že vsakovrstni dovtipi po italijanskem časopisju in tudi med samim ljudstvom. Navesti hočemo le enega teh tragikomičnih dovtipov, ki ga je pred časom objavil neki kmetijski strokovni časopis v Italiji in ki pri vsem humorju kaže istočasno tudi vso tragično stran, katero predstavljajo določbe tega zakona za italijanske davkoplačevalce na splošno, zlasti pa še za naše kmetovalce, ki italijanskega jezika sploh ne obvladajo. Dotični časopis prinaša sliko kmeta gospodarja na smrtni postelji. Okrog njega so zbrani vsi člani družine z zdravnikom, ki umirajočega že objokujejo. Gospodar se hkrati zdrami in odločno prosi prisotne, naj ga vendar ne objokujejo, ker se počuti srečnega, da mu ne bo treba izpolnjevati davčne prijave po Vanonijevem zakonu. Gospodar si želi rajši smrti, kakor bi se lotil pisanja o-menjene prijave. Zaradi tega zakona so časopisi zabeležili res tudi primere samomora. Sicer moramo priznati, da velja tudi za ta zakon star pregovor: da vrag ni nikoli tako črn, kakor ga slikajo. Vsekakor bi si morale biti tukajšnje u-pravne oblasti v svesti, da se našim davkoplačevalcem niso prikupili z raztegnitvijo takega zakona na naše področje, ko ga ljudstvo že v sami Italiji VAZNA KMEČKA DELA IN OPRAVILA SREDI JANUARJA Na njivi in polju. V kolikor vreme še dopušča, razvažamo gnoj in greznico ter ju podorjemo in pripravimo zemljo za pomladansko setev. Kjer zastaja voda urejujemo in čistimo vodne jarke, da preprečimo odvisno mokroto, ki gojenim ali kulturnim rastlinam zelo škoduje. Odstranimo in zažigamo živo mejo in robido, ker delata na njivi in polju samo škodo; v teh se skriva in redi vsakovrstna škodljiva golazen. Po živi meji in robidi se tudi raznašajo razne rastlinske glivične bolezni. Po ozimnem žitu potrosi ob suhem vremenu približno 5 kg čilskega solitra ali pa apnenega nitrata na vsakih 1.000 kv. m. Na vrtu. Blizu doma in na sončni strani si pripravimo zaprto, toplo gredo. Vanjo sejemo rano zelje in solate ter drugo vrtnino, ki jo bomo potre bovali marca meseca za presajanje ne prosto. Ob lepem vremenu nadaljuje mo s pripravljanjem zemlje za sete\ zgodnje vrtnine. V zavetno in sončne lego lahko seješ solato rezivko, peteršilj, korenjček, špinačo in tudi redkvi co ter vrtno peso. Na prosto in odpr to leho pa sadi česen in čebulček, ako imaš le zemljo pripravljeno. V vinogradu in sadovnjaku. Nadaljujemo s paštnanjem in pripravljanjem zemlje in jam za nove nasade trt in sadnih drevesc. Pripraviti si moramo vse potrebno za rezanje in vezanje trt; dobre škarje in žagico, kole, beke in pocinkano žico. Ne odlašaj več z naročilom potrebnih sadik mladih trt ir sadnih drevesc. Zemljo v zavetni ir senčni legi skopaj čimprej, če tega nisi storil že v jeseni in sej vanjo zgodnji nizki grah (čudež ameriški ali keive donski, mali provansalski in druge). Zimski čas je najprimernejši za popravljanje porušenih zidov v vinogradu. SILVIO SERIH Im p o rt ' Expo rt T R I E S T E VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80 C U S CI N E T T I A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di mi sura Kroglični in valjčni ležaji Orodje - Aparati za merjenje na splošno odklanja »Vox populi...« Kakor vse kaže, so tukajšnji odgovorni činitelji pozabili upoštevati dejstvo, da je STO bilo skozi stoletja, z izjemo razmeroma le kratkega obdobja po prvi svetovni vojni, pod avstrijsko upravo, ki je ostala tukajšnjim davkoplačevalcem v dobrem spominu, zlasti glede davčnega sistema. Sicer pa bi za naše področje gotovo lahko pripravili vsaj bolj enostavnega, kot je novi Vanonijev zakon. Naši kmetovalci, znani kot disciplinirani državljani, bodo vsekakor spoštovali zadevni ukaz ZVU in skušali, po svoji stari navadi, čim vestnejše izpolniti davčne prijave, kljub temu, da so obrazci tiskani samo v italijanščini, kar je očitna krivica. Vsled tega pa o-stane vprašanje zase, ali bodo obrazci pravilno izpolnjeni, zlasti še, ako se naši kmetovalci ne bodo utegnili zateči k osebam, ki so vešči italijanščine in slovenščine ter so izvedene v davčnih zadevah. Naša zveza je pripravljena dajati svojim članom vsa potrebna navodila za izpolnitev prijav. Predvsem pa je potrebno, da si davkoplačevalci pravočasno preskrbijo potrebne obrazce ir navodila - zadnje v slovenščini, ako jim jih davčni urad še ni poslal na dom. Pri tem morajo imeti še na vidiku, da morajo po določilih navedenega ukaza vsi davkoplačevalci oddali zadevno prijavo svojih dohodkov naj kasneje do 31. t. m. Hkrati se nam vidi še potrebno po zvali pozornost merodajnih upravnih uradov na zgoraj navedena dejstva in okoliščine, ki sila obtežujejo tukajšnjim slovenskim, zlasti pa kmečkim davkoplačevalcem pravilno izpolnitev izvedenega ukaza in zadevnih zakonov in na potrebo, da preskrbijo za slovenske davčne obvezance slovenske prijavne obrazce ter, da primerno podaljšajo prijavni rok- Vinska klet- Pazi, da bo vino v kleti obvarovano pred' morebitnim hudim mrazom. Toplota v kleti naj bo kolikor mogoče stalna okoli 10 stopinj C Zračiti jo smeš le ob lepem in jasnem vremenu. Sodi z vinom naj bodo vedno polni do vrha in dobro zamašeni Vino za sprotno družinsko potrošnji drži v majhnih sodčkih ali pa v velikih steklenicah (demižankah), da ti n' treba odpirati pogostoma večjih sodov, kar škoduje dobremu vinu. V shrambi. Pripravi vse potrebno zlasti v shrambi krompirja, in podobnih pridelkov, da te ne iznenadi hud mraz. Krompir in druge gomoljnice delke. Za tesno zaporo oken in drugih odprtin pripravi si vreče s slamo in nadzoruj notranjo toploto s toplomerom, posebno kadar traja zunaj hud mraz. Krompir in druge gomoljnice lahko zmrznejo že pri —2 stop. C. Ako nimaš pri rokah toplomera postavi, v shrambo na tla malo posodo (lonček ali skodelico) s čisto vodo. Ce se v posodi napravi le tanek led, je toplota v kleti že pod ničlo in obstaja nevarnost, da se še zniža. Da ti v tem pri meru vrtnina ne zmrzne, pripravi si v shrambi primerno pečico, da jo boš po potrebi zakuril. Cas je, da razložiš semenski krompir lepo po lesah ali pa v jeseni plitve zaboje in ga siliš v toplem in svetlem prostoru (tudi v živinskem hlevu), da bo za saditev napravil kratke in močne klice. V hlevu. Ne puščaj v hlevu gnoja in pazi na zadostno zračenje. Pomni, da živini bolj škoduje skažen in smradtjiv zrak kot pa mraz. Ne napajaj živine, zlasti breje ne, z ledeno mrzlo vodo. TrMko oradlieiio poiijeiie I. C. E. T. Trst, Ul. XXX. Ottobre 6 II. Telefon 79-74 izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah g V M Prašiče za domače potrošnjo mori'' mo poklati v tem mesecu, ker pozne)6 obstoja nevarnost- da 'se slanina za' greje in pokvari pri sušenju po črvtli- .-•iU urmnlvci Kako pripraviš dobe! mešapec Vrtnarji, kakor tudi drugi kmete" valci imajo na splošno pri nas vse pi'e" malo hlevskega gnoja na razpolag0’ ker redijo - zlasti v mestu - vedn0 manj vozne živine in konj; te so iz" pedrinila motorna vozila. Zaradi tega morajo pomagati z mešancem ali koli'" postom. Dober mešanec si lahko pripravi vsak kmet sam na svojem vrtu ali ni*; vi. Za pripravo tega si izbere najprej ustrezen pr-pstor, ki naj bo dobro za" senčen in po možnosti vlažen. Seve)'" na stran kakega zidu ali plota v kot*1 zemljišča je zato najpripravnejša tud* zaradi tega, ker vrtnina in druge rast" line na takem prostoru slabo uspc' vajo. Na ta izbran prostor znesemo vsa, kovrstne rastlinske in živalske odpad' ke ter smeti. Tej tvarini primešam0 čim več gnoja ali greznice in blata 1 dvorišča in tudi s ceste. Gnoj in gret' niča delujeta v mešancu kot nekak kvas, da se drugi odpadki laže in hi' Ireje razkrajajo. Omenjene tvarine spravimo na kup in jih dobro stlačimo. Kupi naj bod° približno 1,50 m široki in vsaj 1 m vi' šoki. Njihova dolžina je pa lahko p0" ljubna. Ce nimamo v dolžino več pi'°' štora za vso tvarino, tedaj napravim0 drugi enak kup. Odpadke na kup*1 prekopljemo in dobro pomešamo vsa' ka 2-3 meseca. Skrbeti je treba, da j6 kup mešanca vedno dovolj vlažen, d;1 se bodo tvarine v istem razkrajale 5 trohnjenjem. Te ne smejo zaradi P°; manjkanja vlage plesneti, kakor tud* ni pravilno, ako v njem tvarine gnij6' jo vsled preobilice vlage. Kup mešan; ca zalijemo po potrebi z gnojnico »1* pa 7. vodo. Pravilno pripravljen mešanec je P° 6 mesecih za silo že uporaben. Boljš6 pa je, ako ga pustimo na kupu vsa) leto dni, zlasti še če smo nanj vrgl’ mnogo težko razkrajajočih se odpad' kov in smeti. Razkrajanje in trohni6' nje odpadkov v 'mešancu pospešujem0 s primesjo ustrezne količine apnenega dušika (kalcijevega cianamida). N:l vsak kubični meter mešanca potrosi mo ob mešanju približno 30 kg, apn6' nega dušika. Kadar je v mešancu mn°; go hlevskega gnoja, aii greznice, tedaj mu primešamo manj navedenega *•*' metnega gnojila in narobe. Zelo priporočljivo je tudi dodati m6' šancu dovolj superfosfata; to pa napravimo navadno le malo pred uporabo. Nikakor pa ne smemo kompost** primešati supefosfata, dokler apnen* dušik v njem še ni razkrojen. Supef' fosfat dovaja zemlji fosforno kislin0’ ki pospešuje rodovitnost posebno tistih vrtnin, ki jih gojimo zaradi njihovih sadežev ali plodov, kot so: kumare, jedilne buče, grah, fižol, paradiž niki i‘d. Zelenjava v pravem smislu besede, kot so radie, solata, špinača, blet-va in peteršil, pa zahteva mnogo dušika. Tega je v mešancu navadno dovolj zlasti, če smo mu primešali apnenega dušika. Dober in pravilno Popravljen mešanec zaleže vrtnini i" sploh vsem koMurnim rastlinam navadno še več kot sam hlevski gnoj. ZDRUŽENJE NEMŠKIH IZNAJDITELJEV V Veroni je bilo na pobudo nemškega odposlanca pri veronskem sejmu U-stanovljeno Združenje nemških iznajditeljev, ki bo sicer v poslovnih zvezah z matično organizacijo v Nuern-bergu; vendar bo poslovalo neodvisno- »GOSPODARSTVO44 izhaja vsako drugo soboto. — Uredništvo in uprava: Trst, Ulic*1 Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 403 i r, polletna 200 lir. — Pošt. ček. rat-11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, po1' letna 130 din. — Cek. rač. pri Komunalni banki: ADIT 6-1-90603-7 Ljubljana, za os alo inozemstvo letna 1 dolar. — Jugoslovanska cona STO-ja: posamezen izvod din 4.-, letna naročnina din 100.-, polletna naročnina din 50,-Naroenine naj se polagajo v naše dobro na Center tiska Koper Cene oglasov: za vsak mm višin6 \ širini enega stolpca 40 lir, 6 din. Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«-Tiskarna Založništva tržaškega tiska. Skih:i:hhi.i.i kmivdto TRJESTK 14151 Via ilevoltella 14 — Tel. 91 5B2 Macchine speciali per lulte le Industrie del legno e loro utensili e maccliiiie aulomaliche per grandi produzioni di serie. Consulenze tecniche per nuovi impianti _ Progetti impianti pneumatici di trasporto trucioli, segatura e polveri di legno. Posebni stroji in orodje za vse vrste lesne industrije in avtomatični stroji za veliko proizvodnjo v serijah. Strokovni nasveti za nove naprave — Načrti naprav na stisnjen zrak za odvajanje žaganja, lesnega prahu in oblancev. Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AVTOOARAŽA - TRST ULICA moki:KI 7 — KOJAN KMEČKI KOLEDAR