leto xxi. — številka 96 kranj, sobota, 14. 12. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev UstancnHelji: občinske konference SZDl J^enice. Kranj, Radovljica, Skoija Loka in Tržič. — Izdaja časo-Oisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik-Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Razprava o Zbor občin Te dni po vseh slovenskih °bčinah potekajo razprave o spremembah republiške ustave. Razprave vodijo predstavniki republiške konference spremembah republiške ustave ne sme biti zbir občin ■ ■■■■■■■•■■•■■■•■■■■■■■■lini.....iMiiiiiiiiiiittiiiiiaii.....RiBiniacinaiiian Franc Popit novi predsednik CK ZKS Po zaključku 6. kongresa ^KS se je sestal na svoji Prvi seji novi centralni ko-[Hte in iz svoje srede izvodi predsednika ter sekretarji sekretariata. Člani so za Predsednika izbrali Franca **°pita, za sekretarja sekretariata pa ing. Andreja Ma-finca. Prane Popit, rojen 1. 1921, ^e stopil v komunistično parajo leta 1919. Pred vojno je bil član SKOJ, sodeloval je v Ribanjih delavske in študentje mladine, leta 1941 pa se Je Po nalogu partije vključil v NOB. Še isto let« je postal Sekretar okrožnega komiteja, b»l instruktor CK KPS ter č^an kontrolne komisije. Zad-ne leto vojne je delal na odgovornih mestih v organih 2a notranje zadeve. Po vojni so bile Popilu zaupane različne funkcije v vladi in družbenopolitičnih 0r8anizacijah; precej časa je Pri'bii tudi na Gorenjskem, kjer je opravljal pomembne Partijske dolžnosti. Oktobra lar>i pa je postal sekretar 1K CK ZK Slovenije. Je tudi c»an CK ZKJ. Sekretar sekretariata CK *KS ing. Andrej Marine, ag-r°nom po poklicu, se je rodil ,eta 1930. Član SKOJ je po-*lal leta 1945, član KP pa dye leti kasneje. Po letu 1960 £e bil sekretar občinskega komiteja ZK v Šmarju In ^elju, potem predsednik skrajnega odbora SZDL Ce-^e in še pozneje sekretar °krajnega komiteja ZK v Cc-'j". Je član IK CK ZK Složnije in republiški poslanec socialistične zveze, nekatere spremembe pa pojasnjujejo čianl republiške ustavne komisije. Podobna razprava je bila včeraj (petek) tudi v Kranju. Udeležili so se je tudi predstavniki škofjeloške in tržiške občine. Uvodno po. Jasnilo k tej razpravi pa je podal član republiške ustavne komisije, dr. Rastko Močnik. Predlog za nekatere spremembe republiške ustave je pri nas v razpravi približno pol meseca. Konec prejšnjega meseca je namreč republiška skupščina sprejela predlog republiške ustavne komisije, da se spremenijo nekatere določbe republiške ustave. Tako je bilo predlaganih 17 amandmajev. Dosedanja dokaj živahna razprava o predloženih spremembah pa je pokazala, da je največ govora le o nekaterih predlaganih spremembah. Tako je bilo doslej največ govera o zagotovilu, da bo naš skupščinski sistem racionalen in učinkovit. Razen tega pa je minulo sredo Gorenjski komunisti v organih ZKS Na VI. kongresu zveze komunistov Slovenije so bili z Gorenjske izvoljeni v organe ZKS naslednji člani zveze komunistov: v stalni del konference ZKS: Zvone Cerne, Jože Gorjan, Zdravfco Krivina, ilnž. Filip Majcen, Matija Markelj in Ivanka Sulgaj; za člane centralnega komiteja ZKS: Janez Be-dina, Vinko Hafner in Martin Košir; za člane častnega razsodišča: Darinka Fajdiga, Ivan Justovek in Tone Polajnar. komisija za samoupravne in delovne odnose pri občanskem sindikalnem svetu v Kranju pripravila podobno razpravo o tistem delu ustav« nih sprememb, ki se nanašajo na samoupravljanje, delitev dohedka in prisilno upravo. Na včerajšnjem sestanku so govorili predvsem o sestavi republiške skupščine. Tako se je Izoblikovalo mnenje, da bi namesto organiza-cijsko-političnega zbora ^prihodnje v republiki imeli zbor občin. Pri tem pa so udeleženci podprli predlog predsednika škofjeloške občinske skupščine Zdravka Krvine, da zbor občin ne bi smel biti seštevek občin v zboru, marveč naj bi to pomenilo združitev oziroma celovitejšo razpravo o občinskih (Nadalj. na 24. str.) KRANJ Nižje cene zimski konfekciji 9) v paviljonu KOKRE — Kranj na Novoletnem sejmu (koncertna dvorana, desno) 9) moški in ženski plašči 9) moške obleke in druga konfekcija IZKORISTITE IZREDNO UGODEN NAKUP SPECIALIZIRANA TRGOVINA S POHIŠTVOM IN DRUGO STANOVANJSKO OPREMO DEKOR Kranj, Koroška 35 sporoča da ima ponovno na zalogi: 9) spalnice Karmen in Sibila ter 9) raznovrstne dnevne sobe Vsled omejenih količin pohitite z nakupom. ZA OBISK SE PRIPOROČA KOKRA — KRANJ ■■■■■•■n»r r fiviiiniiMiiiiii^MiiiBiiiiiiiiimiiiPiniFiiiininni ■illllilllllllll ■HIIHIIUMUlinillllllilllllllUlIl--- V sredo zvečer, 11. decembra, se je v dneh razprav, ki so domala segla na vsa ših prizadevanj, je kongres izvolil nov stalni Je nov statut ZKS in resolucijo. Kot so poudarjali številni razpravljavci, venskih komunistov o vseh področjih našega dejali, da sta zanj posebej karakteristični tov in izvoljenih v nove vodstvene organe Ljubljani končal 6. kongres ZKS. Po treh področja našega človeškega snovanja in nadel konference ZKS in nov CK ZKS, sprejel je ta kongres zelo pomemben dogovor slo-družbenega razvoja. Takole na hitro bi lahko dve stvari: sorazmerno nizka starost delega- ZKS ter velika demokratičnost. novoletni IV no vole IAi v Kranju 15.—26. XII. 19 6 8 SEJEM ne pozoBiTe DA PRIPRAVLJAMO ; ZA VSE NAROČIM K E OflGRflDnO ZROBRIUO 747351 VI. KONGRES ZKS Kultura — sestavni del družbe Komisija za Idejna vprašanja kulture, prosvete in znanosti je najprej raz-pravljala o aktualnih vprašanjih kulture. Med bistvom kulture in bistvom politike ni načelnega protislovja, toda tako znotraj politike kot kulture obstajajo možnosti zlorabe politike za onemogočanje svobode kulturnega ustvarjanja kot tudi možnosti zlorabe te svobode za konservativne in protisocialistične sile. Kultura ne more živeti bi obstajati zunaj družbe, ampak je njen sestavni del. Zato Je potrebno vsem delovnim ljudem omogočiti kulturno udej-stvovanje, prav tako pa Je potrebno omogočiti kulturnim institucijam pogoje za kvalitetno delo. Gre za aktiviranje kulture pri delovnih ljudeh in ne zgolj za kulturno posredovanje. Pomanjkanje potreb po kulturi in širšemu udejstvovanju v njej in temu nasproten nenormalen porast potreb po osebnem standardu ustvarjata nesorazmerja, ki so škodljiva in imajo lahko daljnosežne posledice. Zato mora biti ZK v kulturi bolj prisotna kot doslej. V razpravi o šolstvu so delegati ugotovili, da pod. ročje vzgoje in izobraževanja kljub ugodnejšim premikom v zadnjem času še rti deležno ustrezne družbene pozornosti. Kot ne zadovoljuje materialna skrb za šolstvo, tako ne zadovoljujejo vzgojne, moralne in idejne dimenzije naše šole. še vedno se srečujemo s pojavi pozitivizma, historicizma, verbalizma in idealiziranja pri pouku. Skrb za idejnost vzgojnoizcbraže-valnega dela ne more sloneti le na šoli in prosvetnih delavcih. Zato se mora ZK zavzemati za sistematično izpopolnjevanje učiteljev hi za ustvarjanje enakih možnosti šolanja različnih kategorij mladine. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi uveljavljanju primerne dijaške in študentske samouprave. Občni zbori kulturnih društev — javne tribune Pred kratkim so bile v kranjski občini končane sektorske konference kulturno-prosvetnih organizacij in društev. Na petih takih konferencah so predstavniki kulturno-prosvetnih organizacij razpravljali o pripravah na bližnje občne zbore društev. Govorili so predvsem o kulturni politiki, o organizaciji kulturnega in društvenega življenja na terenu, kadrovskih vprašanjih društev in vlogi zveze kulturno-prosvetnih organizacij pri uresničevanju kulturne politike na terenu. Letošnje sektorske konference so nova oblika povezom vanja društev in občinsko zveze. Ko je predsedstvo ZKPO razpravljalo o pripravah na občne zbore In izmenjavi izkušenj med društvi, se je odločilo za novo obliko. Pokazalo se je, da je bila takšna odločitev pravilna. Konferenc so se udeležili predstavniki vseh društev. Na njih so razčistili vrsto vprašanj, ki bodo nedvomno pripomogla h kvalitetnejši programski oziroma kulturni politiki na terenu. Na konferencah so poudarili, da bi bližnji občni zbori društev morali biti javne tribune posameznih krajev. To so poudarili, ker dosedanje delovne izkušnje društev kažejo, da za pravilno programsko in kulturno politiko na terenu ne morejo biti odgovorna le društva, marveč tudi družbenopolitične organizacije. Ugotovili so, da se •••••••• Zdravstveni delavci o sindikatu V četrtek zvečer so se v zdravstvenem domu v Kranju zbrali predstavniki sin-dikaJne organizacije in komunisti zdravstvenega doma Kranj. Dogovorili so se, da bodo v Zdravstvenem domu iz vseh treh občin (Kranja, Škofje Loke in Tržiča) USfet* novili skupni akrtiv zveze komunistov, v kalerega bedo vključeni tudi člani ZK iz lekarn in komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Na sestanku so razpravljali tudi v novi obliki simdikatlne organizacije v novem Zdravstvenem domu v Kranju. Sklenili so, da bo občni zbor sindtikaJine organizacije v začetku prihodnjega leta. A 2. na področju nekaterih društev v kranjski občini kažejo tudi nepravilnosti (predvsem pri oblikovanju programske politike). Menili so, da teh pojavov sicer ne smemo posploševati, vendar pa jih ne moremo podcenjevati. Do sedaj so se društva sicer borila proti tem nepravilnostim, vendar jim sama največkrat niso bila kos. Zato bi pri reševanju takšnih in podobnih problemov morali sodelovati tudi drugi krajevni družbeno-politični delavci. Pri tem so mislili predvsem na člane ZK in socialistične zveze. Večja kulturna zavzetost pa bi se morala pokazati tudi v krajevnih samoupravnih organih. Sveti krajevnih skupnosti, ki so osnovni nosilci samouprave na terenu, bi se morali bolj zanimati za kulturno življenje na vasi. Poudarili so, da kulturno življenje ne more obeleževati le kulturna predstava, ampak široka kulturna dejavnost in ptavilna programska politika. Pri tem so poudarili, da je v delo društev in drugih organov, ki bi danes morali biti zainteresirani za kulturno življenje, treba vključiti sposobne mlade ljudi. Se posebej pa so se na konferencah zavzeli za večjo vlogo ZKPO pri reševanju Za dan JLA Pri občinski konferenci SZDL Jesenice so se v torek ee-stali predstavniki ZROP, TVD Partizan Jesenice, občinske športne zveze, ZZB NOV, sindikata, socialistične zveze in vojske. Na sestanku so se sporazumeli, da bo osrednja proslava v počastitev dneva JLA 20. decembra. Zvečer bo na Jesenicah svečana akademija, na kateri bodo sodelovali gojenci glasbene šole in telovadci Partizana. Na akademiji bodo prebrali ukaz o napredovanju rezervnih oficirjev in pedoficirjev in podelili vojaška odlikovanja. Občinski odbor ZZB NOV Jesenice bo pred začetkom akademije podelil jubilejne značke udeležencem tradicionalnega spominskega pohoda na Stol, ki ga organizirajo vsako leto februarja v spomin na borbo Cankarjevega bataljona na vrhu Stola. Predstavniki podjetij, šol, krajevnih skupnosti in druž-bencjpolitičnih organizacij pa bodo na dan JLA — 22. decembra — obiskali in obdarili graničarje po karavlah. J. Vidic konkretnih kulturnih problemov. Pozdravili pa so tudi predlog, da mora zveza kul* turno-prosvetnih organizacij skrbeti predvsem za povezovanje amaterskih in poklicnih kulturnih skupin ter ustanov v občini. A. Zalar RESTAVRACIJA ISKRA — KRANJ naslednja osnovna sredstva: AVTO — dostavni furgon Zastava 1100 v voznem stanju 1 kom. tehtnica 200 kg 2 kom. brzoparilniki 1 kom. hladilnik 2 kom. plinski štedilnik 1 kom. stroj za rezanje salame — ročni 1 kom. televizor 1 kom. magnetofon 2 kom. ojačevalca 4 kom. telefonski aparati Prodaja za družbeni sektor 18. 12. 1968 ob 10.30 in ob 12. uri za zasebni sektor. TRGOVSKO PODJETJE URIVO KRANJ po sklepu delovne skupnosti prodafa naslednja osnovna sredstva: — poltovorni avto ZASTAVA 615 D prekucni k (kiper) nosilnost 1.5 t v voznem stanju, izklicna cena 6.000,00 din — poltovorni avto IMV KURIR nosilnost 1.21, v voznem stanju izklicna cena 3500,00 d!n JAVNA DRAŽBA bo dne 21. 12. 1968 na dvorišču Kuriva Kranj, Go-renjesavska cesta 4, ob 9. uri. Ogled vozil vsak dan od 7.—14. ure od 16. decembra 1968 dalje kiilliilliiiililllilll!lliIIIII!iil!i!llli!lllli::!i:illll!i:il!l(!!ll!l!Mi:!l!I!lli!!!!lllllllllli;illlU 1 Državna založba Slovenije je izdala knjigo VILKO VINTERHALTER: ŽIVLJENJSKA POT I JOSIPA BHOZA S Avtor je na podlagi zbranega gradiva podal svojo S subjektivno podobo predsednika Tita kot ene naj- % H bolj markantnih osebnosti našega časa in pri tem g 5 odkril, »da je Tito izjemna, edinstvena, stanovit- § 5 na, vendar tudi čisto navadna človeška osebnost.« a I Knjiga je vzorno opremljena, ima 414 strani in velja § I v platno vezana 65 din. E Dobite jo v vseh knjigarnah, naročila sprejema f = tudi uprava % DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE § Ljubljana Mestni trg 26 ^ntiuititiiiiuiiiiiiriiiiiiiiiiuiiiifiitiiiiiiiiiiiitisiiiiuiiitiiiiisiiiiiiuittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitin* 2ELITE ZASTONJ OSEBNI AVTO AU POTEM VARCUJTE PRI Gorenjski kreditni banki kjer J« razpisano NAGRADNO ŽREBANJE lastnikov vezanih hranilnih vlogi Trgovsko podjetje Elita Kranj je pred kratkim v Jenkovi Ulici v Kranju odprlo specializirano prodajalno obutve. V trgovini prodajajo ženske in moške čevlje tovarne iz Kuma-novega. Založeni so predvsem z obutvijo z usnjenimi podplati, (až) — Foto: F. Perdan O delu krajevne skupnosti Zali log Vas Zali log je oddaljena od Železnikov 6 km in ima tudi svojo krajevno skupnost. O njihovem delu in težavah smo prosili za pogovor predsednika Franca Nadi-žovca. 9 »S kakšnimi težavami se srečuje vaša krajevna skupnost?« »V zadnjem času smo na sestankih večkrat govorili o poškodovanem jezu na So-ri. Skoda je nastala leta 1967, od takrat pa se je še povečala, saj je voda uničila približno 400 m2 obdelovalne zemlje. Vsekakor bo treba jez čimprej obnoviti. Drugo, kar nas tare, pa je gradnja novega mostu čez Soro na odcepu ceste Zali log—Davča. Obstoječi leseni most je dotrajan. Krajevna skupnost bi prispevala k tej gradnji 200.000 S dinarjev, za ostalo pa se bomo obrnili na občinsko skupščino Skofja Loka ter Gozdno gospodarstvo v Kranju. Predvidevamo, da bi začeli graditi most Nova moderna slaščičarna na Jesenicah Včeraj je France ŽVAN, predsednik skupščine občine Jesenice, v navzočnosti predstavnikov delovnih kolektivov in družbenopolitičnih organizacij jeseniške občine prerezal trak in s tem Predal namenu novo sodobno urejeno slaščičarno na Jesenicah. Nova slaščičarna je v novi trgovski stavbi poleg jeseniške gimnazije. Poleg gimnazije je bila že prejšnja leta slaščičarna, ki pa so jo zaprli zaradi adaptacije stavbe v druge namene. Nova slaščičarna je last Živilskega kombinata Žito Ljubljana, delovne enote Gorenjska Lesce. Ob otvoritvi je direktor tov. PINTAR seznanil goste z razvojnim programom kombinata Žito. Dejal je, da je v okviru programa razvoja podjetja in s sodelovanjem občine Jesenice in Radovljica bila v sklopu gorenjske delovne enote 1966. leta zgrajena v Lescah moderna pekarna, katera je s svojo zmogljivostjo sposobna pokriti celotne potrebe po kruhu in pecivu obe zgor-njegorenjskl občini. Nova slaščičarna je sicer zgrajena zunaj omenjenega programa, narekovale pa so jo lokalne potrebe. Predvsem jeseniška mladina bo tod lahko našla svoje mesto *a razvedrilo in okrepčilo. V tej prodajalni bo jeseniškemu potrošniku vedno na voljo celotni asortiment izdelkov pekarne Lesce, nekaj delikatesnega blaga in pijače. Nova slaščičarna spada med najmodernejše tovrstne obrate na Gorenjskem. J. V. v prvi polovici prihodnjega leta. Poleg navedenega pa imamo v teku priprave za razširitev in preureditev pokopališča, obenem s tem pa ureditev ceste v zgornji del vasi. Sredstva za ureditev pokopališča smo deloma že zbrali od vaščanov, ki so lastniki grobov, ostalo pa bomo skušali dobiti iz dotacij leta 1969.« 9) »Kakšne načrte ima še krajevna skupnost?« »Poleg najnujnejših del, ki sem jih že navedel, nameravamo urediti vas, in sicer javno razsvetljavo, kanalizacijo ter popraviti obrežne zidove hudournika, ki teče skozi vas. Težave pa bodo vsekakor glede denarja. Skušali bomo uvesti tudi prispevek vaščanov tako kot imajo v sosednjih krajih, tako bi bilo več možnosti, da bi potrebna komunalna dela prej uredili.« &) »Kaj menite o splošnih vprašanjih vaščanov Zalega loga?« »Predvsem moram poudariti, da v vasi ni poskrbljeno za kulturno dejavnost. Vzroki so nedvomno v tem, ker nimamo ustreznega prostora, kjer bi se mladina lahko sestajala in kulturno udejstvo-vala. Prostore pa bi lahko rabile tudi družbeno-politič-ne organizacije, saj je v teh razmerah njihovo delovanje oteženo. Večkrat smo z vaščani obravnavali tudi vprašanje, ki nastaja pri prevozu šoloobveznih otrok v Železnike. Dogovorili smo se, da bodo učenci imeli zagotovljen lasten prevoz. Toda žal je ostalo samo pri obljubah. Otroci se vozijo v avtobusih rednih in delavskih prog, tako da zaradi natrpanosti tak prevoz za otroke ni primeren.« A. Sedej VI. KONGRES ZKS Zaostriti osebno odgovornost Danes se še srečujemo s primeri, da se ZK ukvarja sama s seboj in je zato preoblikovanje ZK v vsebinskem smislu bolj ali manj na začetku. Delegati so menili, da je tre-ba jasno in glasno povedati, da je organizacijsko preoblikovanje ZK samo del procesa, ki naj zagotovi večjo učinkovitost v sistemu samoupravljanja. Metoda posploševanja stališč, ki je v ZK postala v številnih primerih stalna praksa, je bila v omenjeni komisiji deležna ostre kritike. Odgovornost v naši družbi predstavlja še vedno nerešeno vprašanje. Srečujemo se s težnjami, da naj bo odgovornost vseh in nikogar, kar pa je seveda negativno. Zato je treba odločneje zaostriti osebno odgovornost. Osnovni pogoj za preporod ZK in vse našo družbenopolitične aktivnosti je politično aktiviranje mlade generacije. Vendar pa je treba mladim članom ZK omogočiti njihovo vsestransko teoretično rast. Delegati so v komisiji tudi podprli oceno referata Franca Popita, da bi samo fizična sila lahko uničila samoupravljanje pri nas. Toda v obstoječih odnosih družbenih sil bi domače protisoc'alistične, reakcionarne, birokratske, šovinistične in klerikalna sile lahko to dosegle le s podporo zunanjih sovražnikov naše demokratične socialistične ureditve. PRODAJAMO žensko in moško konfekcijo, srajce, posteljnino, pletenine in nogavice. Obiščite prodajni prostor trgovskega podjetja ELITA Kranj ln kupili boste dobro. Cene konfekciji in nekaterim drugim izdelkom so znatno znižane. NA NOVOLETNEM SEJMU OD 15. DO 26. DECEMBRA 1968 BOGATA IZBIRA ŽENSKE KONFEKCIJE VEČERNE OBLEKE KRZNENI PLAŠČI VOLNENI KOSTUMI KRZNENI OVRATNIKI blagovnica HM '(rniHCCit škotjaloka VI. KONGRES ZKS Nujno načrtovanje razvoja Razprava v komisiji za družbenoekonomske odnose ter idejnopolilična izhodišča razvoja je vsebinsko temeljila na idejno-i * i i .m analizi družbenoekonomske prakse, na predlogu resolucije ter na referatu Franca Popita. Po mnenju delegatov v tej komisiji je treba preučiti tista področja družbenega življenja in samoupravnega povezovanjj, kjer se zaradi nezad.stne in neorganske povezave z gospodarst vem porajajo določeni konflikti. Tako na primer v odnosih med bankami ln gospodarstvom, trgovino, družben!-mi službami in podobno. Za samoupravno dogovarjanje je treba sprejeli ustrezna merila in pravila, podčrtana pa je potreba po nadaljnjem izgrajevanju sistema odgovornost' — tako kolektiva kot posameznika — ter ustreznega reševanja v okviru delovnih organizacij in družbe. V zvezi s programom dolgoročnega družbenoekonomskega razvoja Slovenije in dolgoročnim planiranjem nasploh so delegati potrdili stališča, ki so se izoblikovala v resoluciji in v obveznost ih članov ZK, da sodelujejo v pripravah, Izdelavi in izvajanju dolgoročnih programov. Delegati ocenjujejo smiselnost, potrebnost in nujnost dolgoročnega programiranja razvoja kot sredstvo, s katerim bomo bolj ustvarjalno, organizirano in racionalno izrabili razpoložljive sile. To nas bo prisililo, da v mnogo večji meri uporabljamo rezultate znanstvenih spoznanj ln razvijamo sistem samoupravnega sodelovanja in povezovanja. V komisiji so razpravljali še o nagrajevanju vodilnih ln strokovnih delavcev, o odnosu med razvitimi in nerazvitimi območji, o odnosu med federacijo hi republiko, o davčnem sistemu ter o povezanosti slovenskega na-mda z ostalimi narodnost-mi v naši državi in v svetu. Udeležba, kakršne nismo pričakovali Zamisel, da bi našim ljudem, posebno še mlajši generaciji, prikazali dogodke prd 50 leti — ko so se naši prostovoljci borili, da ohranijo naše severne kraje novi državi Jugoslaviji — je nepričakovano dobro uspela. Tehnični muzej Železarne je z nekaterimi svojimi uslužbenci organiziral razstavo o bojih za severno mejo v letih 1918/1919, ki jo je obiskalo okoli 4000 ljudi z Jesenic in okolice. To veliko zanimanje kaže, da do takih razstav ljudje niso brezbrižni in da si jih želijo. Vsaj tako so zapisali nekateri obiskovalci v knjižico podpisnikov. Poučna je bila ta razstava posebno za one, ki so le malo ali pa ničesar vedeli o naši preteklosti, o časih, ko se je po prvi svetovni vojni porajala nova država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slike in dokumenti na razstavi so bili prikaz dogajanja pred razpadom stare avstro-ogrske države, o ustanavljanju narodnih straž in o borbah za naše ozemlje to- in onstran meje, pa tja do plebiscita 10. oktobra 1920. Na razstavi je bila tudi edina volilna skrinjica, ki še obstaja od časa plebiscita na Koroškem. Vsi, ki so razstavo obiskali, so menili, da je bila dobro pripravljena in skrbno urejena. Ker je bilo zanimanje veliko, so se organizatorji odločili, da prikažejo vso to dokumentacijo tudi v Kranjski gori, saj so prostovoljci za severno mejo iz zgornje savske doline prav odločno posegali v boje proti nasprotnikom v onih odločilnih dnevih. Braniti so morali mejo ne le na severu, ampak tudi na zahodu, od kjer bi Italijani radi prekoračili začasno demarktvijsko črto. Pri razstavi so vse dni sodelovali tudi člani občinskega odbora Zveze prostovoljcev borcev za severno mejo 191S/19 na Jesenicah, na katerih pobudo je bila razstava organizirana. Priznanje zaslužijo delavci tehničnega muzeja Železarne, ker so opravili pri tem pomembno delo. srš Krajevni praznik Dovje-Mo j strana Obdarili bodo najstarejše občane »17. decembra se je pričelo tudi na Dovjem in v Mojstrani, kjer je bilo že vse pripravljeno. Pri Rabiču je bil pravd vojni štab. Vas je vrela. Po načrtu bi moraii to noč razorožiti orožnike na Dovjem, zažgati most na Bel. ci in ustaviti železniški promet. Nemška orožnika, ki sta večerjala v gostilni pri Abruču, sta bila hitro razo-rožena in se nista niti zavedla, ko je druga skupina že prijela tudi komandirja Kac-janko na orožniški postaji. Lojze Rabič je pripeljal skupino pred vojašnico, ko je padel nanj strel; obležal je na mestu. Zjutraj je bilo na Dovjem in v Mojstrani pusto in prazno, saj so doma ostale le ženske z otroki in starci. Okrog 200 mož in fantov pa je odšlo v hribe ...« Tako Franc Kcmobelj-Slo-venko v knjigi Pod Mežakljo in Karavankami so se uprli opisuje vstajo decembra 1941. leta v Zgorajesavski dolini. Dam vstaje so pTcbtvadd izbrati i za svoj krajevni praznik. Tako kot vsako loto je tudi let c s praznovanje obeleženo z vrsto prireditev in tekmovanj. Predstavniki krajevne skupnosti bodo obiska, li in obdarili tri najstarejše občane krajevne skupnosti. V soboto 14. 12. popoMne bo ob spomeniku na Dovjem komemoracija, na4o pa v dvorani KUD kulturni program, v katerem bodo sodelovale skupine učencev osnovne šo le, mladine in pripadnikov Ji.A. Po programu bo v hotelu Triglav sprejem za bor- ce, občane in vojake. Prazno vanje krajevnega praznika so namreč združili s proslavo dneva JLA in 50-letnico smrti psatelja Ivana Cankarja. V nedeljo bo dopoldne o.voriiev nove vlečnice in ekipno strelsko tekmovanje. Otvoriitev vlečnice pa bo samo v primeru, če bo Strojna tovarna Trbovlje iz Zahodne Nemčije dobila posebne vzmeti, ki še manjkajo, da bo žičnica lahko stekla. Ce bo ta pos.ijka iz tujine zakasnila, potem bo otvoritev vlečnice za nekaj dni odložena. J. Vidic V VoUlem pri Kranju raste nov gospodarski objekt V Voklem pri Kranju že od 15. septembra gradijo veliko gospodarsko poslopje, ki bo kar 30 metrov dolgo in 14 metrov široko. Objekt je že zgrajen do tretje gradbene faze. če bo šlo vse po sreči in po načrtu, bo stavba še letos nared ali pa najkasneje do prihodnje spomladi. To veliko in pomembno poslovno stavbo gradi Kmetijska zadruga Cerklje za potrebe svojega poslovnega okoliša Voklo. Ta pa zajema 4e vasi Voglje, Voklo, Hrast-je, Prebačevo, Trboje in Zr-javko. V stavbi bo sodobna zbiralnica mleka, skladišče za odkup kmetijskih pridelkov, skladišče vnetljivih in drugih goriv, zbiralnica kož, strojna remiza, pisarniški prostori in stanovanje za hišnika. V sklopu tega objekta bo delova'a tudi 204on-ska vezna tehtnica, ki bo za celotni okoliš izredno velikega pomena. Gradnja bo veljala okoli 50 starih milijonov, ki jih bo zadruga pokrila iz lastnih sredstev. Razen tega, da bo zgradba izredno velikega pomena za nadaljnji kmetijski in gospodarski razvoj v tem delu kranjske občine, bo dala kra-kraju tudi lepši in poslovnoj ši videz. Kmetijska zadruga Cerklje, ki ima 29 stalno zaposlenih delavcev in uslužbencev, iz leta v leto napreduje. Zadruga se ukvarja z lastno kmetijsko proizvodnjo, s kooperacijo z odkupno dejavnostjo s privatnimi proizvajalci, teh ima preko 800, jma preskrbo z reprodukcijskim materialom in semenom ter vso potrebno strojno in gradbeno opremo oz. material, nadalje ima strojno-traktorski park, lastni obrat kisarne v Zalogu, ki na leto predela okoli 300 ton zelja in repe za domači in inozemska trg. Zadruga pa ima tudi zelo razgibano hranilno-kreditno službo. V svojih zbiralnicah mleka, bo zadruga letos odkupila okoli 2,100.000 litrov mleka, nad 400 vagonov krompirja, 80 vagonov repe in drugo za domači in tuji trg. Zanimiv je podatek, da bo letos zadruga ustvarila prek ene milijarde S din prometa. Prihodnje leto pa namerava zadruga razširiti in dograditi strojno remizo V Cerkljah, razširiti in modernizirati zbiralnico mleka v Cerkljah, v lokalih, ki jih ima sedaj trgovsko podjetje Živila Kranj pa bo uredila trgovino z reprodukcijskim materialom, orodjem, kmetijskimi stroji in drugim. -an POKLICNA SOLA ZA SLIKOPLESKARSKO STROKO KRANJ Cankarjeva 2, razpisuje delovno mesto UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA Pogoji: slikopleskarski mojster ali VK slikopleskar z daljšo prakso. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. proda televizor, vrtalni stroj, blazine, šotor, iverice in drug rabljen inventar. Prodaja bo v Cankarjevi 2 v četrtek, 19. 12. 1968 od 1230—13.30. Nov gospodarski objekt Kmetijske zadruge Cerklje v Voklem — Foto: F. Ptrdan Delovna skupnost podjetja za PTT promet Kranj O 7 - letnem razvojnem programu V nedeljo dopoldne je bila v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju seja Članov delovne skupnosti podjetja za PTT promet Kranj. Zbrali so se tako rekoč vsi člani kolektiva in raz. pravi jali o 7-letnem programu podjetja. Uvodoma je direktor označil nekatere uspehe podjetja v zadnjih sedmih letih, pri čemer je najpomembnejše, da so bile na področju Gorenjske vse ročne telefonske centrale zamenjane z avtomatskimi. Tako je bilo pod- jetje za PTT promet v Kranju prvo v naši državi brez ročnih telefonskih central. Ko je govoril o prihodnjem 7-letnem razvojnem programu PTT podjetja, pa je poudaril, da bo v tem času zgrajenih in razširjenih več avtomatskih telefonskih central. V programu je predvidena tudi gradnja sekundarnega UKV omrežja, povečanje lokalnega telefonskega omrežja. Tako naj bi se število telefon, priključkov do 1957. 1. povečalo od sedanjih 5200 na 14.840. število vseh Del asfaltirane ceste pred Olševkom — Foto: F. Perdan Asfaltirana cesta od Olševka do Hotemaž V ponedeljek je Cestno podjetje Kranj asfaltiralo tolsto metrov dolg del ceste OLševek—Hotemaže. S tem se je prebivalcem Olševka začela uresničevati dolgoletna želja. Ce bo namreč lepo vreme, bo Cestno podjetje Kranj asfaltiralo še preostali kilometer cestišča, sicer pa bodo z asfaltiranjem nadaljevali spomladi. Letos spomladi so prebivalci Olševka na iboru volivcev med drugim razpravljali tudi o razširitvi in asfaltiranju 1300 metrov dolge ceste od OLševka do Hotemaž. Zadnja leta je namreč ta cesta precej prometna. Takrat so se tudi odločili, da bodo cestišče sami razširili in šest lastnikov zemljišča ob cesti je celo prostovoljno odstopijo zemljo za razširitev, medtem ko so jo ostalim lastnikom plačali Vsi prebivalci Pa so potem prostovoljno urejali oziroma razširjali cestišče. Začeli so sredi junija, končali pa konec septembra. Ko smo se pred kratkim pogovarjali o tej akciji s članom sveta krajevne skupnosti Visoko Petrom Kosnje-kom iz OLševka, ki je med drugim tudi skrbel, da je akcija v redu potekala, nam je povedal, da so se pri teh delih najbolj izkazali Anton Čebul j, Frančiška Sunkar, Ivan Sajevic in drugi. Sicer pa so tako rekoč vsi vaščani pripomogli, da so cestišče razširili v tako kratkem času. S tem pa so prebivalci Olševka prihranili denar, ki je bil prvotno namenjen za razširitev ceste. In s tem denarjem bodo sedaj to cesto tudi asfaltirali. Čeprav je imela krajevna skupnost Visoko letos v okviru akcije Leto krajevnih skupnosti tudi vrsto drugih komunalnih in drugačnih uspehov, pa je nedvomno odločitev in akcija prebivalcev Olševka med najpomembnejšimi v krajevni skupnosti. Vsekakor pa je za ureditev te ceste veliko pripomogla tudi kranjska občinska skupščina, ki je zanjo namenila iz proračuna 10,5 milijona starih dinarjev. A. Z. telefonov pa od 11.970 na 24 tisoč 410. Tako bo 1975. leta na Gorenjskem na 100 prebivalcev prišlo 16 telefonov, za jugoslovansko poprečje pa je predvidenih za tisti čas 9,2 telefona na 100 prebivalcev . Razen tega je v programu predvideno tudi povečanje zmogljivosti avtomatskih telegrafskih central in razširitev poštne službe. 1975. leta naj bi namreč le še 4 odstotke prebivalcev Gorenjske dobivalo, pošto vsak drugi dan v tednu. Da bi uresničili to nalogo, bodo potrebne nekatere novogradnje in razširitve sedanjih pošt itd. Na ostalih področjih pa program predvideva, da se bo število zaposlenih v podjetju povečalo za 90 delavcev, produktivnost (izražena v enotah dela) za 41 odstotkov, dohodek podjetja naj bi narasel na 4 milijarde starih dinarjev, poprečni osebni dohodki pa od sedanjih 110 tisoč na 179 tisoč starih dinarjev. V razpravi so se potem člani kolektiva dotaknili predvsem nekaterih problemov pri razvijanju sekundarnega pa tudi primarnega telefonskega omrežja. Poudarili so, da bi ob gradnji novih objektov, oziroma izdajanju lokacijskih in gradbenih dovoljenj, morali upoštevati tudi mnenje PTT podjetja. Še posebej pa bi bilo treba urediti in utrditi sistem financiranja telefonskega omrežja na Gorenjskem. Vsi govorniki pa so v razpravi podprli predvidevanja in se zavzeli za uresničitev 7-letnega razvojnega plana. Nedeljske seje delovne skupnosti podjetja za PTT promet Kranj, so se udeležili tudi nekateri predstavniki združenega podjetja, kranjske občinske skupščine in drugi. A. Z. 203 priznanja za krvodajalce V četrtek zvečer so v dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah slovesno podelili značke in diplome večkratnim krvodajalcem. Podelili so 173 srebrnih, 24 zlatih značk in 6 diplom. Diplome, ki jih podele krvodajalcem za več kot 20-krat darovano kri, so prejeli: Marija Bešter, upokojenka iz Žirovnice, Greta Gostič, upokojenka z Jesenic, Irena Janežič, gospodinja z Jesenic, Franc Narat, trgovski pomočnik z Jesenic, Anton Potočnik, de-čar, gospodinja iz Mojstra-lavec iz Gorij in Marija Pene. O pomenu krvadajalstva je na podelitvi spregovorila Branka Vončina, gojenka 4. letnika šole za zdravstvene delavce Jesenice. V programu, ki je sledil, je sodeloval med drugim tudi ansambel narodnih plesov in pesmi Svobode Jesenice. Svečani podelitvi so poleg številnih občanov prisostvovali tudi predstavniki občinske skupščine ter primanja dr. Franc Brandstetter in dr. Jože Hafner. J. Vidic VIŠJA ŠOLA ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ Prešernova 11/11 razpisuje za nedoločen čas prosto delovno mesto BLAGAJNIK-LIKVIDATOR Pogoji: x srednja ekonomska šola Prijave sprejemamo do 25. decembra 1968 Registracije motornih vozil Ob koncu vsakega koledarskega leta morajo lastniki motornih vozil in prikolic — kot je to že običajno — podaljšati registracijo za naslednje leto. Ves december in januar bodo na občinski skupščini v Kranju podaljševali registracije za vsa motorna vozila, ki jim poteče rok 31. decembra letos. Lastniki motornih vozil bodo zadevo lahko opravili v sobi 177 občinske skupščine Kranj, vsak dan razen-sobote. S seboj je treba prinesti veljaven karton o tehničnem pregledu vozila in pa prometno dovoljenje. Po novem pravilniku o registraciji motornih vozil Iz leta 1967 pa lastnikom motornih vozil, ki so svoje vozilo registrirali sredi leta, ni treba ponovno registrirati vozila ob izteku leta, pač pa takrat, ko preteče od datuma registracije 12 mesecev. Lastniki motornih vozil bodo pravočasno dobili obvestilo, da morajo registrirati vozilo. Ce pa ne bi lastnik motornega vozila do konca januarja 1989 registriral vozila, bo dobil odločbo o črtanju iz registra vozil. V treh dneh mora nato vrniti tablice in pa prometno dovoljenje. L. M. VI. KONGRES ZKS Nevzdržnost teorije o omejeni suverenosti Osnovno izhodišče razmišljanj delegatov v ko misiji za mednarodna politična in ekonomska vprašanja je bilo spoznanje o vse večji povezanosti in medsebojni odvisnosti sodobnega sveta. Zato mora ZKS še bolj prizadevno spremljati in znanstveno preučevati dogajanja in procese v sodobnem svetu. Ko so delegati razpravljali o odnosih med komunističnimi partijami posameznih dežel, so izrazili zaskrbljenost zaradi krepitve tistih sil, ki razlagajo notranje družbene napetosti in probleme v odnosih med partijami le kot posledice Ideološke diverzije oportunizma, nacionalizma ln modernega revizionizma, škodljivost takšnih razlag je predvsem v tem, da ovirajo odkrivanje in reševanje problemov. Sestavni del teh nazadnjaških koncepcij je teorija o omejeni suverenosti socialističnih držav. Njen namen ni le opravičevanje agresije na ČSSR, temveč ustvarjanje opravičila za morebitne podobne akcije v prihodnje. Sama teorija je nevzdržna tudi z vidika mednarodnega prava. Nikakor nI mogoče omejevati suverenosti socialističnih držav v imenu internacionalizma. Le s spoštovanjem avtonomije gibanj in suverenosti socialističnih držav lahko tradicionalni ideji Internacionalizma vrnemo njen revolucionarni smisel ln pozitivno vlogo. Nadalje so obravnavali še novo razmerje sil v oborožitvi, gospodarski in politični moči SZ in ZDA, primere imperialističnega pritiska v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, pri so t. nost tujega ladjevja v Sredozemskem morju ln položaj na Balkanu. Ko so delegati razpravljali o vključevanju Jugoslavije v mednarodno delitev dela, so menili, da moramo dosledno integrirati zunanjetrgovinski ln devizni sistem v našem celotnem gospodarskem sistemu. GLAS* 8. STRAN SOEOTA — 14. decembra K6S Neprijetna primerjava Pred dnevi je na naslov Loškega muzeja prispela zajetna ovojnica, opremljena z nenavadnimi znamkami. V upravi so jo odprli in presenečeni ugotovili, da je morala skozi precej rok, preden je zašla na starodavni loški grad. Pošiljatelj ni bil nihče drug kot velika japonska transportna družba NIPPON EXPRESS. Kdo ve od kod je njeno vodstvo zvedelo za muzej v malem slovenskem mestecu pod Lubnikom? V omotu so naslovljenci poleg šopa barvnih brošur, ki bral. cu z besedo in sliko predstavijo dejavnost tega podjetja, našli tudi pismo, s katerim Japonci loške muzealce obveščajo, da bo leta 1970 v Osaki svetovna razstava (EXPO 70). Družba nadalje sporoča, da se njihovi strokovnjaki bavijo s prevozom vseh vrst blaga, vštevši transport umetniških del (slike, plastike ipd.). »Če namerava vaša ustanova na razstavo v Osaki podati kake dragocenosti in če želite varen prevoz, nam nemudoma sporočite,* zaključuje pismo. Iz prospektov je razvidno, kako skrbno Nippon Express obloži ter pakira zaupane ji umetnine. Njeni uslužbenci so poskrbeli že za mnoge najbolj znane kipe in slike, kadar jih je bilo treba kam prenesti Dogodek sam po sebi ni nič posebnega. Toda ob njem se nam nehote vsiljuje primerjava z našimi tovrstnimi podjetji. Vsi vemo, kako poslujejo. Ne samo, da ne ponujajo svojih storitev, stranka jih mora poiskati sama, jih prositi, moledovati, preplačati... Pri vsem tem blago nemalokrat prispe na cilj polomljeno, odrgnjeno ali kako drugače poškodovano. V Loškem muzeju so nam zaupali, da imajo s prevozi slik in drugih umetniških predmetov stalne težave. Ni ga podjetja ali zasebnika, ki bi mu lahko brez pridržkov zaupali, ki bi znal povsem varno, upoštevajoč zaščitne ukrepe, prepeljati dragocenosti iz kraja v kraj. Seveda ne mislimo moderno japonsko transportno družbo enačiti z našimi prevozniki. Toda njeno solidno poslovanje bi jim bilo lahko za vzor. Ce na drugem koncu sveta že dobri dve leti pred prireditvijo svojim morebitnim strankam posvečajo tolikšno pozornost, kako šele oblegajo domače interesente! In pri vsem tem se včasih še čudimo japonskemu gospodarskemu vzponu. Loški muzej seveda ne namerava pošiljati umetnin na svetovno razstavo. Če pa bi to storil, bi bili njegovi uslužbenci lahko nedvomno bolj brez skrbi, kot takrat, kadar starine potujejo v nekaj deset kilometrov oddaljeni kraj. I. G. (iifHiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimniinniiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiimmmiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiii I Osebni dohodki v je- I I seniškem gledališču | Občinska skupščina Jesenice je pred kratkim posre- S S dovala odbornikom poročilo o gledališki dejavnosti S S v občini. Ker so na seji razpravljali tudi o drugih pro- g S blemih s področja kulture, naj tokrat seznanim bralce s S z višino osebnih dohodkov v gledališču Tone Cufar. I {§ (Na seji niso sprejeli nobenih sklepov, razen sklepa, = 5 naj se celotna problematika Se enkrat podrobno pre- I I uči.) Poročali smo že o težavnem finančnem položaju E I jeseniškega gledališča. Tu in tam slišimo vprašanje, = I kako je z osebnimi dohodki v gledališču. Da niso E = morda previsoki? Poprečni osebni dohodek redno zaposlenega v gle- I = dališču znaša 912 N din. Od jeseni 1966. leta se osebni 5 5 dohodki niso niti za dinar dvignili. Tudi honorarji I I za umetniško osebje, zlasti za igralce so zelo nizki. E g Pri tem moramo vedeti, da za študij ene vloge porabi I igralec dva meseca rednih vaj, kasneje pa Je vse sobote g in nedelje vezan na predstave. V gledališki sezoni 1967/68 je gledališče imelo 88 I predstav. Največ nastopov je imel igralec z 98 pred-[3 stavami in je dobil za en nastop poprečno N din. 1 Igralec, ki je odigral 5 glavnih vlog in Je trne! te na-J stopov, je dobil poprečno na predstavo 17 N din. Tuba = „ igralka s 4 večjimi vlogami in 33 nastopi je dobila = 16,70 N din poprečno na predstavo. Pri tem valja prl-I pomniti, da za Številne in naporne vaje nihče m dobil S niti dinarja. Gledališče Tone Cufar Je zavod s samostojnim fi- j E nanciranjem in ima 7 redno zaposlenih delavcev. Poleg E s redno zaposlenih delavcev sodeluje v Izvajanju gledali- S E Skcga programa tudi amaterski del ansambla, ki šteje s okrog 90 aktivnih članov. Iz teh podatkov je popolnoma razumljiva izjava E Srečka Tiča, upravnika gledališča, ko je na seji gleda- I liSkega sveta dejal: »Nočem več slišati, naj ee osebna p dohodki zaposlenih v gledališču znižajo.« J. Vidic "■Uiiiiainiiiiif ititn ■ ritj^Miiiiiiiiiiiiniiiiiiif ■■liiiiiiiiniiti i if in iniiif f uti i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtrfiiiiiiiiiT Baletna šola pred ukinitvijo? Baletna šola v Kranju obstaja z manjšim presledkom že več kot dvanajst let. V tem obdobju se je na stotine otrok seznanilo z osnovami baletne umetnosti. Za marsikaterega otroka, ki jo redno obiskuje, je šola kraj veselja, razvedrila in prijetnega dela. Ne samo, da otroci preživijo nekaj uric ca teden v učenju, spoznavanju baletnih laikov in ustvarjanju, ampak se obenem tudi fizično krepijo. Z neprestanimi vajami dobivajo pravilno držo telesa, vsak gib postaja vse bolj uglajen, skratka, teto pridobiva na svoji graci-oznosti. Vsako gibanje spremlja glasba, na katero se mora otrok navaditi in vse svoje gibe uskladiti z ritmom in izrazom. Ko bi vsi starši znali ceniti vse te prednosti, bi še msarikaterega otroka vpisali v šolo. Največji vzpon je imela baletna šola prva tri leta, ko je marljiva učiteljica in dobra pedagoginja tov. Silva Japljeva vzgojila prve baletke, ki so biLe sposobne izvesti celovečerne predstave. Kasneje so se vrstili razni pedagogi, ki niso dosegali znatnejših uspehov, vse dokler ni prevzela strokovnega vodstva šole tov. Milica Bu bova. V enem letu je popra vila pri gojenkah vse tisto kar je bilo prej zanemarjeno in jih naučila še novih balet nih elementov. Tako ima šola danes že toliko sposobnih baletk, da lahko izvedejo ce-tovečerno samostojno baletno prireditev. Trenutno redno obiskuje šolo 46 gojenk od šestdeset iih, kolikor se jih je septembra vpisalo. Vaje so dvakrat tedensko po pet ur v prostorih delavskega doma. Gojenke so razdeljene v tri skupine. V prvi so novinke, od katerih pedagoginja takoj izloči talentirane otroke in jih da v naprednejšo skupino. V drugi skupini so dekleta do štirinajst let starosti, v tretji skupini pa baletke v starosti od 14 do 18 let in imajo za seboj že osem do deset let baletnega pouka. Vendar ta razdelitev ni tako stroga, ker pedagoginja običajno vključi vse tri skupine v neko baletno točko. Sola tudi večkrat prikaže svojo dejavnost na raznih nastopih. Razen samostojnega nastopa ob koncu lanskega šolskega leta so baletke večkrat nastopile skupno z go jenci glasbene šole. Pred dnevi je ljubljanska televizija posnela za pionir- ski TV studio celotno delo šole od sistematičnih vaj pa do težjih baletnih točk. Vsekakor je to priznanje šoli za večletno delo z mladimi, obenem pa tudi priznanje otrokom, ki bodo tako lahko videli svoja prizadevanja in uspehe na malem ekranu. Za novo leto pa gojenke pripravljajo celovečerno baletno pravljico Pegi na dvoru, ki bi razveseljevala zlasti najmlajše. Za toliko truda in uspehov, kolikor jih je šola pokazala v zadnjih dveh letih, bi bilo treba več razumevanja staršev, da bi poslali svoje o.ro-ke v šolo, po drugi strani Pa bi morali tudi odgovorni materialno bolj podpreti šolo. Letos je namreč šola postavljena pred dejstvo, da se mora sama vzdrževati. Doslej Je občinska skupščina P1"^ ZKPO Kranj poravnavala najemnino za šolske prostore. Predlagana ekonomska najemnina pa je letos tako visoka, da jo šola s svojimi skromnimi dohodki ne b° zmogla kriti. Ce šola ne bo dobila dodatnih finančnih sredstev, je nadaljnji obstoj šole po mnenju njenih predstavnikov samo še vprašanje časa. D. Stanjko • Danes, 14. decembra, ob 18. uri, bodo v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo slikarja — amaterja Miroslava Adlešiča. To je njegov prvi samostojni prikaz likovnih stvaritev. Kar dva jubileja spremljata razstavo Adlešičevih slik: letos slavi 60-letnico življenja ter 25-letnico umetniškega delovanja. Razstava bo odprta do 25. decembra. — G. • Tudi Tržičani so počastili 50-letnico smrti Ivana Cankarja. V sredo zvečer je bil v Tržiču literarni večer, pripravila ga je delavska univerza, na njem pa so predstavili odlomke iz Cankarjevih literarnih del. Na literarnem večeru so sodelovali tudi učenci osnovne šole heroja Bračiča, ki so ob obletnici Cankarjeve smrti izdali tudi tretjo številko svojega glasila Stezice in ga posvetili tej obletnici. Obletnice Cankarjeve smrti so se spomnili tudi otroci z osnovne šole heroja Grajzerja, ki so v sredo popoldne pripravili proslavo. vig Novo med knjigami Loški razgledi številka XV Ta mesec bodo že pet naj-Stič po vrsti izšli Loški razgledi. Zbornik, ki ga ob podpori škofjeloške občinske skupščine izdaja Muzejsko društvo, je posebnost med revijami. Po snovi se namreč veže le na območje Škofje Loke in njene okolice. Znanstveni Ln kulturni delavci, pa tudi drugi, v njom objavljajo razprave o življenju in delovanju ljudi, o razvoju Posameznih krajev in običajev, o znanih osebnostih itd. Posegajo v zgodovino in osvetljujejo pomembne dogodke iz preteklosti. Zadnja leta so poleg že tradicionalnih tem — narodneosvo bodilna borba, razgledi, zapiski, leposlovje — na straneh zbornika našli svoje mesto tudi prispevki, ki obravnavajo novejši čas. Tu mislimo na poročila o razvoju posameznih gospodarskih panog ali podjetij v občini, ki nedvomno precej pripomorejo k pestrosti ter zanimivosti publikacije. ; Vsebina letošnjih jubilejnih (petnajstih) Loških razgledov je izredno bogata. Predvsem velja omeniti tretje nadaljevanje Kronističnega zapisa o Zireh in Zirovcih med NOB in ljudsko revolucijo. Avtor Vinico Govekar tokrat popiše leto 1944 in 1945. Zanimivo branje dopolnjuje bogato slikovno gradivo. Članek Minke Kalan škofjeloške žene v hudih letih okupacije nam predstavi usodo številnih domačink, ki so se med zadnjo vojno brez pomislekov postavile na stran pravice ter ramo ob rami z drugimi prenašale grozote preganjanja in ujetništva. Prispevek osvetli do nedavna še precej neraziskano področje ter s tem zapolnjuje vrzel v gradivu o borbi proti okupatorjem na območju občine. Uvodne strani poglavja Razgledi zavzema delo dr. Pavla Blaznika Stara prometne povezave med škof j o Loko in Freisingom. V nadaljevanju Jej a Jamar-Legat piše o začetkih loškega šolstva, Ivan Dolenc pa bralcu predstavlja Profesorski ceh v Škof ji Loki. Umetnostni zgodovinar Franc Štukl je pregledal upravo in arhiv občine Zml-ncc. Ta kraj sredi prejšnjega stoletja ni sodil pod škof j o Loko, ampak je bil samostojna občina. Izredno privlačno branje za vsakogar bo tudi zapis domačina Vladimirja Žužka Razvojna pota turistične dejavnosti v škofji Loki. Avtor razsvetli začetke turizma, njegovo uveljavljanje ter vmesne zastoje. Delo zajema obdobje več kot stotih let. O slovenskem čipkarstvu s posebnim o žirom n,a loško območje poroča Božo Račič. Prispevek je pomemben, saj govori o stari obrti, ki naglo izginja. Selška in Poljanska dolina ter okolica Škofje Loke slovijo kot domovina mnogih likovnikov. Tri izmed njih, slikarja Janeza Mihaela Rein-vvaldta, kiparja Jakoba in Urbana Gabra ter slikarja Štefana Dolinarja, nam tokrat v članku Nekaj starejših škofjeloških umetnikov predstavlja dr. Emdlijan Cevc. O četrtem, o slikarju Matiji Bradašku, piše France Štukl. Morda najbolj zanimiv biografski zapis v XV. številki Loških razgledov pa prihaja izpod peresa Lojzeta Ude-ta. V njem se avtor spominja Antona Hafnerja, vodLe-lja upora slovenskega vojaštva v Judenburgu 12. maja 1918. Mož je bil doma z Go-dešiča. Ostali prispevki obravnavajo najrazličnejše druge teme. Tako na primer dipl. ing. Lojze Zumer piše o Cešnjici ob zadružnem gibanju na področju gozdnega in lesnega gospodarstva, ing. Ivan Go-renc pa nas seznanja z raz- vojem podjetja LTH v letih 1960-66. Dr. Anton Polenec, znani biolog, v letošnjem zborniku objavlja članek Pajki z Ratitovca, a nič manj kot slednje je poučno tudi obsežno pisanje dr. Antona Ramovša škofjeloš-i konglomerat, njegova sestava, fosilni ostanki in geološka zgodovina. Leposlovni del tokrat izpolnjujejo pesmi Geme Hafner ter odlomki iz njene daljše, še neobjavljene proze. Zadnje poglavje je, kot običajno, posvečeno krajšim člankom in zapiskom. Letos so to Drobci iz loške preteklosti (Stevo Šink), Nenavadna življenjska pot (F. P.), Anekdoti o slikar-ju Groharju (dve prijavi iz leta 1905, s katerima loški policaj naznanja Groharja, je v občinskem arhivu odkril France Štukl), Razstava g:zd-nolesnega gospodarstva Selške dolina (ing. Jože Demšar), Letošnji muzejski izleti (France Planina), Spomini in obletnice (F. P.), Razstava v muzejski galeriji (Andrej Paviovec), O posestvu puštal-skega gradu, Občni zbor muzejskega društva, Slikar Janez Potočnik (Andrej Paviovec) in Prispevek h kroniki škofje Loke (Janez Eržen). Izbor prispevkov je torej zares bogat. Med njimi najdemo resne znanstvene razprave, poučne članke, zanimive opise prebivalcev, običajev, biografske zapise in drugo. Prav spričo tega so si Loški razgledi pridobili širok krog stalnih naročnikov. Spisek imen na zadnjih straneh revije je iz leta v leto daljši. Publikacijo pa poznajo tudi daleč onkraj naših meja, saj jo muzejsko društvo pošilja številnim znanstvenim in publicističnim ustanovam po svetu. I. G. P. S.: Vse naročnike Loških razgledov iz Škofje Loke in okolice obveščamo, da letošnjo številko lahko dobijo od sobote, 14. 12., dalje vsak dan med 10. in 12. uro ter med 17. in 19. uro v turističnem biroju na Mestnem trgu. Ostalim bo Muzejsko društvo zbornik poslalo po pošti. !MIHIP,',,',""",Mi:H!HHHH!!!!in|lf,MHm!!»»M»M!IIHII!ll!!:i!!l!IIM!!!H'',,'"'«» Obiščite v Beljaku ESPRESSO-CAFE ROSSIELLO Villach — Beljak, Hauptplatz 19 PRODAJA ČOKOLADE, SLAŠČIC IN ŽGANIH PIJAČ iill!lllli!illlllll!i1|||llllllllllllllllillllllllllllllu.M Bas c S h . S , « S a .2 « c, c 5 BBjBBa«SBPaPBBBValBIDIBBBaiBBBBBCnaJ SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNEGA ORGANA SKUPŠČINE OBČINE TRŽ.Č m civilno zaščito Za to delovno mesto se poleg splošnih pogojev zahteva, da imajo kandidati zaključeno najmanj srednjo šolo. Željena je tudi zaključena šola za rezervne oficirje. Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema svet delovne skupnosti 15 dni po objavi razpisa. razpisuje prosto delovno mesto referenta KARTONA2NA TOVARNA LJUBLJANA Čufarjeva u!. 1S obrat LEPENKA Tržič ofiiavlja prosta delovna mesta 1. obratni električar za cbrat Lepenka Tržič 2. kurjač za obrat Lepenka Tržič Pogoji: — moški — odslužen vojaški rok — poskusno delo do enega meseca — kvalificiran — nastop dela takoj ali po dogovoru — stanovanje pod točko 1. zagotovljeno (v Tržiču). Prednost imajo kandidati z nekajletno prakso. Oseba, ki želi biti sprejeta na to delovno mesto naj v podjelju-obratu »Lepenka« Tržič vloži pismeno prijavo. Objava velja do zasedbe delovnih mest. «.. MflajI Pred zimsko sezono na Veliki planini in v Martuljku v a* v \r Urejena smučišča, nove vlečnice... Čeprav nas do koledarskega začetka zime loči še nekaj dni, pa nas s snegom pokrita smučišča in mraz spominjata, da smo pravzaprav že »zakorakali« v zimsko obdobje. Ze nekaj let je ustaljena praksa, da posamezna turistična podjetja »odkrijejo« svoje karte in novinarje seznanijo z načrii v zimski sezoni. Tako je bilo tudi pred dnevi, ko so predstavniki Ljubljane transporta povedali o pripravah na z/msko sezono na Veliki planini in v Martuljku. Na Veliki planini sc v letošnji zimski sezoni obeta smučarjem in izletnikom Precej novosti, katerih se bodo prav gotovo razveselili. Najprej moramo omeniti asfaltirano cesto iz Kamnika do spodnje postaje žičnice na Veliko planino. Tu so uredili tudi parkirne prostore za okoli 300 vozil, cesta in parkirni prostor pa bosta redno Plužena in vzdrževana. Smučarske proge na Veliki Planini so uredili, jih očistili in tudi primerno označili. Pri tom delu, na skupni površini 140.000 kvadratnih metrov, so sodelovali kamniški smučarji, delavci kamniškega obra- ta gozdnega gospodarstva Ljubljana in delavci podjetja Kamnite, ki so razstrelili in odstranili skale ter požagcli posamezna drevesa. Tako so smučarske proge nared, pripravljene pa so tudi vlečnice, in sicer: Pri vodnjaku, Pod Purmanom in na Kontnem vrhu, v drugi polovici tega meseca pa bo začela obratovati tudi prenovljena vlečnica v Tihi dolini. Prenovljena vlečnica bo lahko prepeljala 600 smučarjev na uro, ostale tri pa po 500 ali skupaj 2100 smučarjev. Prišteti pa je treba še sedež-nico cd Simnovca na Zeleni rob — tako imajo velikopla- i s e c 6 S ninske vlečnice in sedežnice zmogljivost 2500 smučarjev na uro. »Ratrac« tudi za reševanje V drugi polovici tega meseca ali najkasneje v začetku januarja bodo na Veliko planino pripeljali tudi tep-talni stroj »Ratrac«, ki pa ne bo namenjen samo teptanju smučarskih prog, temveč bodo z njim redno vzdrževali vse vlečnice, uporabili pa ga bedo tudi za reševanje ponesrečenih smučarjev. Sposojevlnica smuči je bila na zgornji postaji žičnice že lani, letos pa so kupili še 15 parov novih smuči. Tako imajo sedaj v spo-sojevalnici 50 parov smuči in smučarskih čevljev ter 15 sani — enesedežne in dvose-dežne. Vsem, ki si bedo tu .sposodili smuči ali sani, bo s strokovnimi nasveti pomagal delavce žičnice, ki je bil na strokovni praksi v tovarni Elan in bo lahko tudi popravil manjše okvare na smučeh. Za novo leto bodo vsi delavci ln uslužbenci na žičnici na Veliko planino dobili nove uniforme, ki bodo prirejene planinskemu ckclju. Vsi obiskovalci Velike planine bedo ob vstopu na gendolsko žičnico dobili opozorilne letake z namenom, da jih opo-zore na red in varnost ter na njihove dolžnosti na smučiščih. Omenimo naj še novost, ki jo bodo veseli zlasti starejši obiskovalci Velike plan1 ne. Ob slabem vremenu bodo lahko dobili ne-premočljive pelerine in se tako izognili vsem vremenskim nevšečnostim. Tudi letos je na vseh ve-likoplaninskih vlečnicah in sedežnici uveden točkovni sistem kart. Tako veljajo vožnje na vlečnicah Pri vodnjaku, Pri Purmanu, na Ko-■ritnem vrhu in v Tihi dolini eno točko, vožnja na sedež- nici od zgornje postaje do Zelenega roba pa tri točke — ena točka velja 50 S dinarjev. Na koncu naj omenimo še eno novost. Letos je na Veliki planini poskrbljeno tudi za ljubitelje turnega smučanja. Tako se bodo smučarji te vrste lahko odpeljali s Simnovca na Zeleni rob, od tu na Križ z vlečnico in se s Križa s smučmi spustili spet k ŠLmnovcu. Velika planina je torej dobro pripravljena na zimsko sezono. Bistvene novosti so: teptana in urejena smučišča, povečana zmogljivost vlečnice v Tihi dolini, večja izbira smuči v sposojevalnicij opozorilni letaki in ne nazadnje, asfaltirana cesta do spodnje postaje žičnice. v Martuljku Prvega julija letos se je kolektiv klimatskega zdravilišča in mladinskega okrevališča Franc Rozman iz Gozd Martuljka priključil k Ljub-ljana-transportu, omenjeni objekti pa so dobili novo skupno ime — hotel Špik. Znano je, da je Gozd-Mar-tuljete lep zimsko turistični center in da ima vse možnosti za nuđenje turistično-gostinskih uslug. Kakšne pa so bile priprave na zimsko sezono v tem središču? Ze poleti so izravnali in povečali smučišča ter s tem omogočili, da je že pri slabih snežnih padavinah možno varno smučanje. Tudi v letošnji sezoni bodo smučišča v Martuljku teptali z »Ratrac« teptalnim strojem iz Kranjske gore. Ze to zimo so imeli v načrtu izgradnjo stab-ilne vlečnice v dolžini 850 do 900 metrov z zmogljivostjo 1000 smučarjev na uro, vendar je zaradi spora o lastništvu zemljišča, kjer naj bi tekla vlečnica, ostalo le pri načrtu, ki pa bo uresničen najkasneje do prihodnje zimske sezone. Zmogljivosti hotela Spik so že razprodane do marca prihodnjega leta, zato so v Martuljku pred kratkim uredili betonsko drsalno ploščad — 20-krat 40 metrov, ki bo poleti rabila tudi za kotaika-nje. -v1 . r i o • © • m m • • i • • • • o o | • O d i • s s : s • o • • i « i o • • • i • I © KOMPAS • CREINA • KOMPAS • CREINA G KOMPAS • CREINA 6 KOMPAS * CRE »©•••©••©•••••©•••©©••©^»•©©©•©Sfrsse?*«®©©© ( r p. » i €* Q I « t «5 1 t; •s o 1 $ e c o • : e © o z 1 Svetovno znani H0LIDAY 0V [CE iz ZDA spet v Ljubljani o d 17. d o 24.12.1968 v hali Tivoli VSTOPNICE - PREVOZ - REZERVACIJE - INFORMACIJE CREINA — KRANJ, Koroška 4, tel. 21-022 KOMPAS — KRANJ, Koroška 2, tel. 21-431 Prihodnje leto nov hotel Vzporedno z urejanjem okolice hotela pa v samem hotelu preurejajo notranje prostore, v katerih bodo zagotovili večjo udobnost in 3 tem tudi zvišali kategorijo. V zaključni fazi so tudi idejni načrti za gradnjo novega hotelskega objekta in ureditev celotnega kompleksa ob hotelu v Gozd-Martuljku. Nov hotel naj bi imel bolj zabaviščni značaj ter le nekaj ležišč visoke kategorije, stal pa bi bližje cesti. Tako torej na Veliki planini in v Martuljku. Smučarske proge so pripravljene, v Martuljku se nam obeta tudi drsanje — ob vsem tem si lahko želimo le obilico snega in kar najmanj nesreč. V. Guček DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ vpisuje kandidate v naslednje tečaje: 1. Tečaj za privatne gostilničarje 2. Tečaj za skladiščnike Pričetek tečajev bo v drugi polovici januarja 1969. Prijave sprejemamo do 31. 12. 1968. Podrobne informacije dobite na Delavski univerzi Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, osebno ali telefon 21026. Novo na v* v v trziscu ČRPALKA OKOVJE Koristniki oljnih peči Ne trudite se s pretakanjem olja za vašo peč, raje se poslužite oljne črpalke OKOVJE, ki jih izdeluje Okovje Kamna Gorica. Garancija 6 mesecev. Lahko jih dobite v vseh trgovinah Prvi Prešernov življenjepis Napisal ga je v nemščini pesnikov sodobnik dr. Jernej Levič-nik. Življenjepis, pod skromno oznako »nekrolog«, je bil napisan za drugo obletnico Prešernove smrti in objavljen v celovški »Carinthii« (1851, št. 41). Popoln ponatis Levičniko-vega članka je izšel kmalu še v »Laibicher Zeitung« (14. mar. ca 1851). Obsmrtnica, ki pa je hkrati tudi prvi točnejši Prešernov življenjepis, je pisana v vzvišenem pesniškem jeziku in lepem govorniškem zanosu ter očituje dokaj dobro poznavanje Prešernovih življenjskih okoliščin. Čustvenost, ki ves spis preveva, pa kaže, da je Levičnik — sam pesnik — iskreno žaloval za svojim prijateljem in vzornikom. Pričujoči prevod, pravzaprav bolj poslovenitev, to poudarjam, je prva objava Levičnikovega Prešernovega življenjepisa v slovenščini. — Č. Z. Dr. France Prešeren Obsmrtnica Prav danes sta minuli že dive leti od dne, ko je v Kranju, nekdanjem glavnem mestu stare vojvodine Kranjske, ugasnila najsvetlejša zvezda slovenskega literarnega neba. Se ne star po letih, od zle usode pa že močno bičan, se je moral tudi ta človek, kot vsi drugi, veliki in mali, ukloniti naravi, — proti kateri se ne da boriti. Spoštovanim bralcem smo sedaj dolžni povedati, da imamo v mislih dr. Franceta Prešerna, katerega ime slovi v avstrijskih in tujih deželah. Njemu naj bo posvečen venec nesmrtnosti. Sicer so velikega moža častili že za časa njegovega živ. 1 "i a pa tudi ob smrti — z besedo, pisanji in podobami — toda opis njegovega življenja pa le še ni bil objavljen. Vrh, vreekn veličine temelja, $o ni bil postavljen. Zato želi to zadnjo čast pokojniku lz-k.i/aiii skromna roka enega i/ined njegovih vdanih učenci v in Evettih častilcev. Skromna »Carinithia« skuša s.daj to zaslužno delo opra-v ti, četudi bi v odlični metropoli Carniolije to delo go- tovo s častjo in ponosom bolje naredili. K odločitvi, da sami napišemo ta sestavek, nas je navedlo več motivov. Bili pa smo omejeni, tako glede na čas, prostor in namen. a preidimo takoj k stvari. France Prešeren je zagledal luč sveta v sosednji Gorenjski dne 2. decembra leta 1800. Vas Vrbo v župniji Rodine, svoj rojstni kraj, je ovekovečil v enem izmed svojih sonetov. Najlepši del dežele se ves odpre popotniku, ki prihLti iz zafodeneflih gorskih tesni in obrtne svoje lice k soncu na jugu. Beda cesta vodi med polji — ifi&di njih sloji Ribičevina, pasnuiklav dom, obkrožen od TOnja po ajdi in čebeljega brenčanja. Ce smemo primerjati usodo otrok s potlb njUiovih staršev, tedaj lahko tudi omenimo, da Je pesnikov oče Simon Prešeren našel svoj grob na pokopališču v Vodicah pri Ljubfljani. Mati Marija, rojena Svetina pa spri svoje poslednje spanje v Sentrupertu pri Landskronu na Koroškem. Omenimo še, da v tem, poslednje imenovanem kraju, živi kot župnik Jurij Preše- ren, brat češčenega pesnika. Pokojnik je imel dva brata in pet sester. Vsi so bili nadarjeni, kajti bili so otroci one rajske gorenjske pokrajine, ki je dala Kranjski najboljše glave. Tudi naš Prešeren, ljubljenec svojih staršev, je nastopil trnovo pot učenja, kot jo je sam imenoval. Razmere so bile take, da mu je bil dodeljen začetek šolanja v Ribnici na Dolenjskem — kraj, ki se mu je še na smrtni postelji zdel kot vzrok njegove življenjske nesreče. Izkazalo pa se je kljub temu, da Prešernu šolanje v Ribnici ni povzročalo težav. Dve leti tamkajšnje šole je končal kot nagrajenec — dobil je francoski leksikon. Ko pa je učenje nadaljeval v Ljubljani, je bil vsa leta drugi premiant. Vsesplošno mnenje pa je bilo, da bi moral biti prvi. Naposled se je približala resna ura, ko si je bilo treba izbrati življenjski poklic. Prešeren se je odločil za študij prava — menil je, da si bo v tej stroki najlaže poteši] žejo po znanju. Vendar je v tem času, kmalu po začetnih mesecih študija, tehtnica njegove usode znova zani. hala: vrnil naj hi se z Dunaja v ljubljansko teologijo. V tej negotovosti so dobili starši pismo od sina, ki se je na kratko odločil: »09tal bom v poklicu, ki sem si ga izbral.« Prešeren je bil v času svojih dunajskih študij domači učitelj v mnogih družinah. Ponudili so mu tudi mesto profesorja in direktorja na nekem zasebnem učilišču. Svoje študije je France zaključil s strogimi izpiti in 27. marca 1828 je prejel mladenič zmagoviti lovorjev venec doktorja pravice. Nato se je doktor Prešeren vrnil v Ljubljano, glavno mesto svoje dežele. Tu je stopil v službo Temi de, da bi se ji ves posvetil. Nadepolni mladi mož je nastopili prvo mesto pri cesarskem fiskalnem uradu. Kmalu pa je zaradi neznanih razlogov prestopil v odvetniški stan. Morda so mu tako svetovali dobronamerni prijatelji, morda je poslušal slabe svete? Ali pa je bili svojeglav in sam sebi nezvest; morda so ga spone Kupide sazužnji-le — skratka, prav tu znova aačenja njegova življenjska nesreča. Ker pa želimo pisati nepristransko resnico, ne smemo prikriti, da je že v teh letih postajalo njegovo mišljenje 6Vofoodnej.se in da svojih nazorov tudi ni prikrival. V razmerah, v kakršnih je živela njegova dežela itn v tedanjem času še posebej, je bilo talko ravnanje močno zgrešeno. Vendar pa moramo v čast ran j koga povedati, da je bil s pomočjo svojega najboljšega prijatelja, učenega bibliotekarja Matija Copa, s celokupno evropsko kulturo tako seznanjen, da se je mogel na vsakem poprišču s komurkoli kosati. Toda kolo njegove sreče ni hotelo naprej. Kaže, da so mu najbolj škodovali vrinjeni priskledniki in ga prehiteli pri napredovanju. Tako zapostavljanje je seveda vzbudilo v njegovem srcu jezo, ki ji je dajal duška v žgočih šalah. Srd ga je prevzel tako, da je ranjen pribežal v družbo radikalno mislečih. Zanemarjal je službo, tudi svojega gmotnega stanja mu ni bilo več mar. To pa je okolica obsojala in Prešeren ji je pričel veljati kot razuzdanec in nepre-računljiv človek. In tako je svojim zopemiikom nudil tako predstavo, kot bi jo nudil ujeti jelen: čimbolj si prizadeva, da bi se vezi osvobodi], tem bolj se zapleta vanje. Toda, poglejte k zvezdam tja gori vsi, ki trpite in znate potrpeti! Izpričano in hrabreče dejstvo je, da imajo nesmrtni bogovi vedno pripravljene darove, s katerimi od-škodujejo plemenite in velike duhove za vse udarce in neuspehe, ki jiim jih je prizadejalo življenje. To se je izkazalo tudi pri našem pokojniku. Ko je France blodil v prepadih metafizike in plaval v zraku, je njegov brat Jurij izustil znane besede: »France, razum imaš, pameti pa ne!« In ko je dobival od svojega pravniškega pokkca le udarce in žalitve, zagledamo tragičnega moža na drugem področju ožarjenega od zmage, slavnega za vse čase. To področje je slovensko pesništvo! Prav ob času, ko se je dr. Prešeren vrnil z Dunaja, se je v Ljubljani odločil bibliotekar Miha Ka9telic, da umrle muze Vodnikove dobe znova oživi. Izšel je 1. 1830 prvi zvezek »Kranjske Cbelice«, pesniškega almanaha, v katerem so se kosale mlade moči dežele Kranj sike. V tej »Čbelici« se je Prešeren pojavil kot pevec dveh pesmi. »Slovo od mladosti« in »Povodni mož« sta osvojili srca vseh bralcev. — O, častitljivi, to je bil zlat' čas, mor. da najlepši v tvojem življenju. V naslednjih letih (1831, 1832 in 1833) so izšli nadaljni zvezki »Cbelice« in v vseh je igral naš mojster prvo vlogo. In ko je Ceh Celakovski pisal ocene mladostno sveži kranjski pobudi, ni mogel dati Prešernu dovolj laskavega priznanja. Vcepil mu je novo navdušenje za bodoče delo, ki ga je Prešeren potem tudi opravil. »Cbelico« jc pozneje nadomestil na novo ustanovljeni slovenski časnik. Tudi vanj je dr. Prešeren vsadil nekaj cvetk svoje fantazije, prijateljem lepega v veselje. Prešernov genij je v svojih pesnitvah pokazal na troje odličnih misli: da je njegova materinščina sposobna za pi- sanje vseh pesniških oblik, da more naš slovenski jezik teči v mislih in besedah naravno in prisrčno in da smo sposobni, živeti in pisati brez pomoči tujih narečij — kar pa se v novejšem času ponekod rado dogaja in povzroča zmedo. — Čeprav bi bili radi vsem razumljivi, moramo vendarle povedati, da divja v mali Kranjski že dlje časa črkarsko vretje. V to vojno sta bila pritegnjena celo Cop in Prešeren. Tudi ne smemo prezreti značilne okolnosti, da mu je bil pri vseh pesniških stvaritvah za vzor samotar Petrarka. Kot pri njem, tako je bil tudi pri Prešernu bog ljubezni tisti, ki je dal harfi zazveneti, če se je navdihnjeni pesnik le dotaknil njenih strun. Po večkratnih poizkusih, da bi se osamosvojil, je dr. Prešeren le dobil advokaturo, na novo ustanovljeno mesto v Kranju. V tem času 0« 1847) je tudi zbral svoje pesnitve (razen nekaterih šaljiv k), jih še enkrat opilil in, dal natisniti v prirejeni novi pisavi gajici, ljubi tudi dru-gm Slovanom. Nekatere Prešernove pesmi je v nemške:** prevodu objavila tudi »Carin-thia«. Smemo pa tudi ob tej pr1" ložnosti reči, kar je bilo ž3 napisano o Schillerjevi antologiji: da so prve misli Prešernove boljše, kot opiljen--Knjižica vsebuje le manjše število pesmi, a predstavlja kljub temu dragocen zskfed slovenskega naroda. Ljudska pesem je našla svojo plemenito sestro. Evropa pa že od prej pozna »Krst pri Savici«/ Prešernovo mojstrsko delo. Dr. France Prešeren je še doživel nepozabno leto 1848. Vse oči so tačas bile obrnjene vanj. Postal je vojaški sodnik »Narodne garde« v Kranju. Rojaki, tudi oni n3 Dunaju so pričakovali njegove besede. Prešeren pa se ni mogel odločiti, začel je iQ bolehati. V zimi, ki je sledila nemirnemu letu, je Prešer©0 vse uredil, posebno poslovne zadeve, prejel je poslednja zakramente, legel za nekaj dni in umri 8. lebrua rja 1849 zaradi vodenice. Umri je neporočen, v rokah svojih sestra. Njegov značaj je bil melanholičen, njegova postava sredn jevelika in dobro grajena. Obraz njegov je bil podolgovat. Čeprav je bil kratkoviden, ni nosil očal. Njegov govor je bil premi*" ljon. V celoti je bil odkrit« narave. Ob Prešernovem ni r: vaškem odru sta onemeli i-'a in zavist. Vse je tekmovalOi da bi pripravili ve!ik m U možu dostojen pogreb. Na pokopališču v Kranju« na desni strani blizu vh '■'>■< je pokopan in prejšnje ]fft° je dobil »njega vreden s ;">->" menik«. Tvoje besede, o odreš3fl»> se izpolnjujejo, kot sj j1'* tako fiuteoc /.•;> s ' »Dan jasni in oblačni IfpOt v noči.« GLAS * 11. STRAN Te dni do svetu mm KOPER, 10. decembra — Pod Senniiiom so odprli veliko skladišče za tekoče gorivo, ki ga je zgradilo podjetje Petrol. V šest velikih cistern je mogoče uskladiščiti 43 tisoč kubičnih metrov tekočega goriva. STOCKHOLM, 10. decembra — Slovesno so podelili letošnje Nobelove nagrade za inir, fiziko, kemijo, medicino in književnost. PARIZ, 10. decembra — Kljub prihodu saigonske delegacije na mirovna pogajanja o Vietnamu, se vse štiri delegacije še niso sporazumele o osnovnih proceduralnih vprašanjih. Predstavnik FNO Je v Parizu izjavil, da si nje. gova delegacija želi čim hitrejši začetek pogajanj. JERUZALEM, 10. decembra — Jordanski kralj Husein je izjavil, da Jordanija v kratkem pričakuje nov izraelski oapad. Med tem pa je posebni N!ixonov odposlanec (na Srednjem vzodu Seranton izrazili potrebe, da bi ZDA na tem področju vodile bolj uravnovešeno politiko. BUDIMPEŠTA, 10. decembra — Sovjetssl vesoljec Be-: regovoj je izjavil, da ni bistveno, kdo bo prej prišel na Luno, temveč se mu zdi najvažnejša srečna vrnitev na Zemljo. RIM, 11. decembra — V Italiji so enotna v oceni, da pogajanja med EGS in Jugoslavijo niso uspela. Osrednji problem je namreč vprašanje uvoza jugoslovanskega mesa, ki še vedno ostaja nerešeno. TEL AVIV, 11. decembra — Nixonov posebni odposlanec na Srednjem vzhodu VVi-Oiam Seranton je na tiskovni konferenci dejal, da je sedaj več upanja za mirovno rešitev krize v tem delu sveta. RIM, 11. decembra — Na Siciliji je začelo stavkati na tisoče industrijskih delavcev, zahtevajo višje plače. Stavke so zajele Hudi vso Italijo, spremljajo pa jih demonstracije študentov in delavcev. TITOGRAD, 12. decembra — Začel se je 5. kongres Z K Crne gore, na katerem sodelujejo 233 delegatov in delegacije CK drugih Jugoslovan, skih republik. WASHINGTON, 12. decembra — Novi ameriški predsednik Richard Nixon je objavil listo svoje vlade. Tako Je obrambni resor zaupal Melvinu Lairdu, zunanje zadeve VVilliamu P. Rogcrsu, Johnu N. Mitchellu pa pravosodje. V Nixonovi vladi je 12 njegovih bližnjih prijateljev in sodelavcev. Ljudje Le začasna rešitev monetarne krize Zadnje dni preteklega meseca so dogajanja v svetovni monetarni »areni« zasenčila vse druge dogodke. Glavni »igralci« v tej drami so se razdelili na dva tabora: tabor ogroženih in tabor varnih. V prvem so se znašli Francija, Velika Britanija in ZDA, medtem ko je bila na čelu drugega tabora ZR Nemčija, sledili pa sta ji Italija in Nizozemska. Kje so vzroki vznemirjenja, ki je v drugi polovici prejšnjega meseca prevladovalo v svetu? Kot rečeno, Francija in Zvezna nemška republika sta odigrali glavno vlogo v tej »drami«. Francija je letos maja in junija doživljala svojo drugo socialno krizo, ki je z velikimi ekonomskimi posledicami povzročila tudi politično krizo. Zaradi zastoja proizvodnje in poviševanja mezd je prišlo do novih obveznosti privatnega kapitala in države. Zato je bila francoska vlada prisiljena povišati cene in takse, na koncu pa tudi planirati 12 milijard frankov proračunskega primankljaja. Ker je bila omenjena kriza odsev delavskih zahtev oziroma bolje rečeno njihova posledica, si de Gaulle ni mogel privoščiti, da bi vse ukrepe za premostitev težavnega položaja prevalil na delavska ramena. Zato je vlada skušala priviti lastnike kapitala, izhod pa je videla v povečevanju proizvodnje, povečanem izvozu in večji produktivnosti. Res je v začetku kazalo vse najlepše — izvoz je naglo rasel, zmanjšala se je nezaposlene" . Toda privatni kapital je na vladine ukrepe gledal s svojimi očmi. Ni verjel, da bo vladi uspelo izvesti porast cen in obdržali povečano proizvodnjo in izvoz. Bal se je tudi planiranega proračunskega deficita in ne nazadnje, pojavila se je bojazen pred novimi krizami in politično nestabilnostjo. Zato je privatni kapital začel »bežati« iz Francije, saj je po nekaterih podatkih »pobegnilo« več kot 13 milijard frankov. Sedaj je stopila na »oder« zvezna nemška republika. V zadnjem času je to ena izmed redkih držav, ki več prodaja kot kupuje — dobiva torej več deviz kot jih troši. Njeno gospodarsko moč potrjuje zlasti podatek, da je imela leta 1965 v svoji zunanjetrgovinski bilanci kar 1,6 milijarde dolarjev primankljaja, lani 2,5 milijarde dolarjev suficita in da letos računajo kar na 5 milijard dolarjev presežka. V zvezi z begom kapitala v ZR Nem- Planica 69 Kako razvozlfati prometni gordijski vozel? Znano je, da bodo to zimo v Planici prvič poleti na novi, 160-metrskI skakalmci-ve-likanki. Na vse dosedanje prireditve te vrste je glavnino gledalciv pripeljalo do 14 (izrednih vlakov, ki so imeli po 24 in še več vagonov. Tokrat pa bo na voljo samo cesta. Le-ta pri enosmernem prometu sicer zmore požreti vsa vozila, toda parkirni prostori pod Ponca-ml so mnogo premajhni. O vsem tem organi javne varnosti že nekaj časa razmišljajo. Odgovornim službam so predložili več predlogov, v katerih opozarjajo, kaj bi bilo treba ukreniti, da ne bo prišlo do gneče in zastojev na cesti in v dolini velikank. V pozivu oddelka za cestni promet pri upravi javne varnosti v Kranju je rečeno, da so potrebne temeljite priprave. Izkušnje iz prejšnjih let namreč kažejo, da organizatorji prireditve posvečajo prometnim vprašanjem vse premalo pozornosti. Zastoji, ki so nastali — najhuje je na odseku med naseljem Rateče in parkirnimi prostori pod Poncami — so med obiskovalci sprožili val kritik. Pikre besede ob teh priložnostih seveda zadenejo zlasti prometne organe, čeprav za to pogosto ni utemeljenih razlogov. In kakšno rešitev leti predlagajo? Glavni problem, je rečeno v opozorilu, bodo vsekakor parkirni prostori, ki so bili pretesni že v času, ko je po dolini še vozil vlak. Naval vseh vrst cestnih vozil pa bo tokrat seveda še neprimerno večji. Menijo, da bo njih število krepko preseglo število 5300 (300 avtobusov in 5000 osebnih avtomobilov), kolikor jih je bilo pod Poncami pred tremi leti. Edino učinkovito rešitev bi najbrž pomenil nov, večji parkirni prostor v bližini skakalnic. Zelo pereče je tudi vprašanje ceste med Ratečami in Planico. Treba bi jo bilo razširiti. Vzdolž nje namreč v času poletov parkira mnogo avtomobilov. Spričo preozkega cestišča s tem povsem paralizirajo ostali promet. Strokovnjaki so mnenja, da bi bil tak sistem parkiranja čijo so se začele širiti novice o revalvaciji marke in to je še povečalo dotok kapitala, zlasti francoskega, pa tudi ameriškega in britanskega, v nemške banke. Francoski frank se je »selil« v nemške banke z namenom, da bi se kasneje obogaten, za toliko odstotkov, kolikor bi se zvišala vrednost marke, vrnil v Francijo. Številne špekulacije, ki jih je sprožil tak položaj, so bile dovolj očitne za preplah. De Gaulle je torej pritisnil na alarmni zvonec. V Bonnu so se zbrali ministri zahodne Evrope in začeli maratonsko zasedanje o monetarnem položaju. Francija je zahtevala, da Nemčija revalvira marko, ker bi s tem prenehalo preseljevanje kapitala. Nemci so negativno odgovorili z motivacijo, da niso oni krivi, če njihova ekonomija tako dobro stoji. Ker torej ni bilo nič z revalvacijo marke, je bilo treba iskati drugo rešitev. Ta pa je bila edino v devalvaciji franka. Francija je dobila dve milijardi dolarjev kredita od mednarodne banke, to ustanovo pa bi morala obvestiti o stopnji devalvacije, kajti če bi se frank devalviral za več kot 10 odstotkov, potem bi to sprožilo verižno reakcijo v drugih deželah. Ko so že vsi imeli devalvacijo francoskega franka kot mogoč samo na močno razširjeni cesti. Brezpogojno pa bo treba razširiti asfaltirani trak na odseku med križiščem s cesto I la in nekdanjo železniško progo. Promet tu ne sme zastajati, tudi v času prireditve mora potekati v obeh smereh, obenem s tem pa bo že letos potrebno urediti peš poti iz Rateč v dolino skakalnic. Reka nemotoriziranih obiskovalcev namreč ne sme prihajati PO avtomobilski cesti, saj hi kaj lahko prišlo do nesreče. Poleg naštetega morajo organizatorji rešiti še mnoga druga vprašanja. Treba bo gotovo dejstvo, je de Gaulle rekel »non«. Na katere ukrepe je francoski suveren oprl svojo odločitev? Najprej je dejal, da bi bila devalvacija francoske nacionalne valute absurd, zato se je odločil za državno kontrolo prehoda kapitala iz države, omejil iznos valute (500 frankov letno), zmanjšal proračunski deficit od 12 milijard na 6,5 milijarde frankov ter zag^to-vil kredite v višini 3,5 milijarde dolarjev. Po splošni oceni je bila to bolj politična kot ekonomska odločitev. Dodati je pa treba, da je de Gaullov pogum nnloiel na odobravanje, čeprav mora glavni del borb? izbo "cvati v sami Franciji. Vendar d? Gaulle računa n?. temeljito reformo monetarnega sis ema, ki bi po njegovem mnenju morala preprečiti špe!;ul.»."i-je. Takšnega prepričali ;a francoskega predsednika se vsi zavedajo, saj se je nedavna kriza le nmirila. nekdo pa je zapisal, d.: je to le trenutna re?ilev, ki ne mire dolgo trajati. Po večini oeea se zahodna Evropa spet lahko znajde v krizi: dovolj ie samo en socialni ali polival pretres v Veliki B: i lani i ali pa eno ameriško »vrače poletje«.. In če do tega res p i-de, potem nihče ne sumi, da sc bodo razprtije v »klubu deseterico« nađaljcva1 >. Vili G. in dogodki poskrbeti za ustrezno •': i-li zaci jo, doloM.i naibel T;i način parkiranja in nred ti prevoz iz Kranjske gere. saj bi sicer gledalii, ki se boio odločili pustiti svoja vozla na tamkajšnjih, razmeroma oddaljenih parkiriščih, prireditev zamudili. Nerešenih vprašanj je še veliko, zato z delom ne kaže odlašati. Odijovomi naj se zavedajo, da ljudje, zlasti pa tujci, prireditve ne bodo ocenjevali samo Po dolžini skokov, velikosti skakalnice in po organizaciji tekmovanja, ampak tudi po urejenosti prometa, cest ter parki m. h prostorov. B. Blcnkuš Zahvala Ob težki izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete Marije Arh roj. Vehovec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, pokojnico spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter na kakršenkoli način počastili njen spomin. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za nesebično pomoč, častiti duhovščini za spremstvo ter ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: mož Janez, hčerka Mici ter sinovi Janez, Stane in Jernej z družinami, Jože in Ciril ter drugo sorodstvo Tupaliče, 4. 12. 1968 GLAS * 12. STRAN GLAS * 13 STRAN 16 »Oh!« je samo lahko vzklik, nila. Trudno si je potegnil z roko po čelu. »Celo večnost ga nisem videl.« Potem pa se Je zdelo, da se je osvestil in ji v slovo pomahal z roko. »Lahko noč, Jane!« Zapustila ga je in odšla domov. Ko je korakala po tihih predmestnih ulicah Crovdana, so se njene misli ukvarjale s problemom, ki je stal pred njo. V tem letu, odkar je bila v službi pri Lis-gardu, se ga je navadila ceniti kot prijetnega šefa, toda pod temi novimi okoliščinami je bilo nujno znova in temeljito premotriti svoje odnose do podjetje Baxendale, Prout in Ellery. Mortimer Chark! Zdelo se ji je kot čuden namigljaj usode, da je bila prav pred kratkim slišala Petra Raeja imenovati to ime. — Veter ji je gnal v obraz mrzle deževne kaplje, da se je stresla in se tesneje zavila v plašč. Te novosti ne sme obdržati zase! Odločno je stopila v telefonsko celico, ki je bila na njeni poti in začela listati po telefonskem imeniku, vendar imena Peter Rac ni mogla najti, že je hotela odne- hati, ko se je domislila uredništva Oratorja. Poiskala je številko in ko je dobila zvezo, je dejala: »Prosim, pokličite Mr. Raeja, rada bi govorila z njim!« »Trenutek, prosim!« Slišala je, kako uslužbenka sprašuje na raznih krajih, nato pa se je oglasilo iz slušalke: »žal mi je, Mr. Raeja ni v hiši. Odšel je okrog šestih.« »Oh! Gre za zelo nujno zadevo. Ali bo danes še prišel v uredništvo?« »To je pa težko reči,« je odvrnila telefonistica. »Lahko mu pa sporočim, če se vrne, vaše želje. Ali naj vas pokliče po telefonu?« Jane je premišljevala in se odločila. »Da, prosim, sporočite mu, naj prav gotovo nemudoma pride v Crovdon v Clvmber Crescent 46 — tu govori Miss Selby. In recite mu, da je zelo, zelo važno!« »Clvmber Crescent 46 — k Miss Seiby,« si je glasno zaznamovala naslov telefoni-stka. Potem se je spet oglasila. »Skrbela bom, da bodo o tem obvestili Mr. Raeja, Miss Selby, zanesite se na to! Na svidenje!« Z občutkom razočaranja je zapustila telefonsko celica. Petrov nasvet bi jo zelo po- miril. Zadnjih sto metrov se je morala krepko upirati vetru, ki je bril vedno ostreje, da je mogla dalje in oddahnila se je, ko je stopila v zavetje visoke žive ograje, ki je obdajala hišico, v kateri je živela s svojo materjo. Odprla je in vstopila. V veži je bilo temno, toda skozi priprta vrata stanovanjske sobe je opazila plapolajoč žarek od ognja v kaminu. Otipala je električni stikalnik in prižgala luč. Soba je bila prazna. Navadno je ob tem času Mary Selby v prijazni, rr.ali kuhinji pripravljala večerjo in Jane so že pri prihodu sprejele mnogo obetajoče vonjave iz kuhinje. Presenečeno se je ozirala okrog sebe. Ali je šla mati k sosedi? To ji ni bilo nič podobno. Miza je bila kot navadno pogrnjena, ogenj je svetlo gorel. Nenadoma je zapazila lis ič papirja, ki je bil naslon, en na uro na parobku kamina. Vzela ga je v roke in brala: Ljuba Jane, le pomisli, Milly We!sh jo danes popoldne zadeia kaj). Njena hišnica mi je takoj poslala brzojavko. Za več r-jo sem ti vse pripravila, k:r bom čez noč estaa pri Mil:y in se vrnein jtala jutri. Mrs. Cable pravi, da bi šla k njej in prenočila pri Lilly. Upam, da si boš lahko sama postregla .Pozdravlja te mama. Potrta je gledala list v svoji roki. Milly Welsh je bila sestrična umrlega očeta in je živela sama s svojo hišnico v Richmondu. Vest je delovala nanjo vznemirjuječe, saj se ji je ravno danes zdela hiša brez matere grozljivo prazna in zapuščena. Obesila je plašč, si nataknila copate in šla v kuhinjo. Bilo je ravno sedem, ko je sedla za mizo in medtem, ko je jedla, je razmišljala o Mil(y Welsh in njenem bolezenskem stanju. Nato je segla po večerniku, ki ga jc šla i.kat v vežo ter raztresena listala po njem. Naslednje vrste pa so takoj vzbudile njeno pozornost: Nov zločin Tolpe Sov Tatvina draguljev v centru mesta. Preletela je opisovanje njej že znanih dogodkov in si ogledovala sliko mladega moža, ki je bila odtisnjena v članku. Pod njo Je bil podpis: Mr. Amos Tempenvell, ki je bil pri napadu ranjen in prepeljan v We!l*voodsko bolnišnico, kjer ga bodo operirali, že je hotela odložiti časopis, ko je pod rubriko: »Pred zaključkom redakcije« opazila s krepkimi ČikMl1 natisnjeno vest: Mr. Afljos Tempenvell, sin solastnika firme Tempenvell in Pjjj Je danes popoldne ob 4-2« h umrl v bolnišnici Wefl*»g zaradi poškodb, ki jib Je d* bil pri napadu. Ranjki J« bH star enaintrideset let J,* pušča ženo ter troje Nič drugega. Toda ta suha vest ji je šla do »J«*J3 hota, da se lahko dogajajo take stvari tu, sredi UW> na. Mr. Rovve je imel *0D JJ le prav, ko je udrihal poj* liciji, saj je bila resi ^ tu, da skrbi za red i» nost. Tempenvell bi bil * J in zdrav, če bi policija pazila ... Slišala je, kako dež bije Ja okeuska stekla in vsaK * nek vetra je stopnjeval ho. Medtem je postalo • J in premišljevala je, aliIg j Peter Rae vrnil v i«?** JJ Ko so mu povedali, nujno je želela S^fV njim, se je gotovo z*w dil. Ko je mislila na «« mladeniča, ji Je postalo » £ lo pri srcu in v lica J šinila lahka rdečica. Wjj nela se je pri misb Iz zgodovine železarstva v Kamni Gorici (12) Zelo stara navada v Kamni gorici je bila ta, da so v poletnem času ob nedeljah hodili možje in žene z otroki v naravo malicat (malčct), in sicer v Kapunovo dolino. V*ak je prinesel s seboj nekaj malice, možje pa v notranjih žepih še vsak svojo »flaško« z žganjem; v tistih časih so pili največ špirito-vega žganja. Kapunova dolina je bila zelo prikladna za nedeljsko popoldansko razvedrilo. Na koncu doline je bil lep gozdiček, kjer je bila senca, da so se na hladnem zabavali in se pogovarjali o svojih težavah, za konec pa so vedno zapeli več narodnih pesmi. Otroci pa so se igrali razne igre: ravbarje in žan-darje, ali je kaj trden most, zbijati kozo itd. Dekleta in fantje so največkrat hodili na Zjavko (Zijavko), od koder je bil lep razgled po vasi, dalje na Frtalo in na M»l-pogled. Frtala je bila lepa razgledna točka. Ta hrib ni tako visok, na njegovem vrhu pa je bila kakšne štiri metre visoka skala, podobna veliki mi- Nepoboljšljivi Angleži Angleški duhovi so najbrž znani po vsem svetu. Največ jih menda prebiva v starih gradovih, vendar jih Angleži radi obiskujejo tudi na posebnih sestankih. Angleži pa ne bi bili Angleži, če bi jim bilo to dovolj. Svoje duhove so modernizirali, poslali so jih tudi na ceste. O tem govri knjiga, ki so jo kupci dobesedno razgrabili. Naslov je Cestni vodič za ljubitelje duhov. Avtor knjige trdi, da se na primer na cesti A 1 vsak večer plazi duh nekega razbojnika. Cesta A 338 je še bolj zanimiva: podnevi je menda tam žena v belem, ponoči pa jahajo po tej cesti štirje jahači. Na cesti za Cambridge se neki duh na konju zaletava v avtomobile. Zares srhljivo, kajne. zi. S te skale je še danes zelo lep razgled po Zgornji dolini. Še lepše je bilo na Milpo-gledu. Ta razgledna točka je le kakih 20 minut oddaljena od Frtale. Tam sta dve mogočni skali, oddaljeni druga od druge približno 30 m; prepad med njima je gotovo kakih sto metrov globok. Za to razgledno točko se je zelo zanimalo planinsko društvo iz Radovljice, ki je čez prepad med skalama naredilo močne mostove, da je lahko prišel vsak čez. Na vsaki skali so naredili tudi klopi, s katerih je obiskovalec lahko občudoval prelepo Gorenjsko. Na tem Milem pogledu so kurili tudi kresove, ki so se videli daleč po Gorenjski. Na to razgledno točko so zelo radi zahajali fantje in dekle-t, ki so se včasih »milo pogledali«, žito se reče tam Miipogled. Mostove je uničil zob časa. TRDO ŽIVLJENJE GOZDNIH DELAVCEV TER NOSAČEV IN PREVOZNIKOV OGLJA Življenje oglarjev, gozdnih delavcev in nosačev oglja je bilo zares zelo revno. Bili so to večinoma sami kajžarji, ki so imeli zelo malo zemlje, kvečjemu toliko, da so redili po eno kravico, nekaj pa je bilo tudi takih, da so morali stanovati, ker niso imeli ničesar. Zato so morali biti po celo leto v gozdovih. Ti ljudje, ki so delali za kroparske in kamnogoriške lastnike fužin, so bili iz tehle vasi: Jam-nik, Podblica, Lajše, Nemilje, češnjica, Dražgoše, Zgornja, Spodnja in Srednja Dobrava, Mišače, Spodnja in Zgornja Lipnica. Vsi ti ljudje so živeli zelo revno, saj so ti gozdni in oglarski delavci imeli v glavnem veliko otrok," zaslužka pa malo. Živeli so skromno. Njihova Irana je bila: koruzni žganci s kislim mlekom, češpljeva kaša, prežgana juha. črn kruh, pečen krompir, zelje repa ioi tudi korenje. Meso so videli le dvakrat na leot, in sicer o veliki noči in na žegnanje, ko so praznovali farnega patrona. Vozniki železove rude in oglja so bili v glavnem iz I vasi, ki sem jih omeni zgoraj. Ti pa so bili mali in srednji kmetje, ki so imeli več zemlje, da so lahko re-dili več živine. Tudi njihovo j življenje je bilo veliko bolj- ' še kot življenje oglarjev in drvarjev ter nosačev oglja. Plače voznikom oglja so bile različne, ker so bili kolper-ni različno oddaljeni in raztreseni po vsej Jelovici. Od najbolj oddaljenega kolperna so jim plačali po 3 krajcarje in 50 vinarjev za mernik, iz bližnjih pa po 3 in tudi po 2 krajcarja za mernik. Na voz so naložili po 50 do 60 mernikov, v teži je bilo to 509 do 600 kg oglja (velja za smrekovo oglje, bukovo je bilo težje). Za primer navedimo, da je nekdo pripeljal iz najbolj oddaljeneja kol-perja 50 mernikov oglja; zanj bi moral dobiti goldinar in 75 krajcarjev, vendar je pri plači dobil le goldinar in 53 krajcarjev. Voznik je petom vprašal uslužbenca oz. lastnika fužine, zakaj mu ne plača vsega oglja, uslužbenec pa mu je odgovoril, ra ga sploh ni pripeljal 50 mernikov, ampak le 42. Tako so voznike goljufali. Nikoli niso hoteli priznati, da je oglja res toliko, za kolikor je bil voz izm.irjen, ampak manj. Včasih je voznik uspel, da so cglje še enkrat premer.li, pa ga je bil pogosto celo več kot 50 mernikov. Gozdni delavci z Jamnlka, iz Dražgoš in okoliških vasi so pozimi prevažali tudi smrekove stoke, ki so bili dolgi 4 m, in sicer na samo-težnih saneh z Jelovice. Spominjam se, da so ti mučeni-ki zjutraj, ko je bila ura sedem, že pnič pridrveli z Jelovice do glavne ceste, ki pelje v Podnart. Vsak je pripeljal več kot meter stokov, tam so zložili in šli takoj nazaj, se okrog ene ure popold. ne spet vrnili, zložili in šli spet nazaj, da so še isti dan pripravili in naložili za vožnjo za drugo jutro. Vsak dan dvakrat tako do svečnice, Č3 je bilo le zadosti snega! Nikdar pa teh stokov ni vozil en sam, ampak so bili štitje skupaj, vsak s svojimi samo-težnimi sanmi seveda, da so si lahko med seboj pomagali, če je bila kakšna nesreča. Po ves teden so prenoče. vali v oglarskih kočah. Povem naj še to, da so tudi otroci teh delavcev, ko so bili še zelo mladi, hodili z očeti v gozdove in jim pomagali. Delati so morali cd jutra do večera in tako so se še zelo zgodaj privadili na to težko delo. Jože Vari st. iinmiuunn;»HnnninRiij Atomsko umetno srce Sovjetski znanstveniki pripravljajo umetno atomsko srce. Doslej so napravili že več poskusov z umetnim srcem, izdelanim iz posebne titanove legure, poganjale pa so ga posebne baterije. Velik problem je izbira primernega materiala za umetno srce. Doslej so poskušali s posebnim kavčukom in silicijem ter raznimi plastičnimi masami. Za pogon 6rca pa bi bil po mnenju sovjetskih znanstvenikov najprimernejši majhen atomski reaktor. Nevarno častihlepje Pri ljudeh, ki hočejo v življenju po vsej sili nekaj doseči, nastajajo srčne bolezni trikrat bolj pogosto kot pri drugih. To je ugotovila skupina ameriških znanstvenikov. Menda igrata častihlepnost, osebnost in način življenja veliko vlogo pri nastajanju srčnih obolenj. Starost in uživanje na primer mastne hrane pa menda nista niti najmanj pomembna. Pevski učinek Znani nemški popevkar Udo Jiirgens je preizkušal svoj pevski program za naslednjo turnejo v berlinski mladinski kaznilnici. Mladina ga je sprejela z velikim navdušenjem. Največje priznanje pa mu je nedvomno izrekel mlad zapornik: »Sedaj si tri tedne ne bom umil ušes!« — Ne morem najti svoijh nogavic, žena! Miha Klinar: Mesta, ceste h* razcestja ; J III. D KI. 185 starokopiinež, ki se je bal sleherne nov j* To je začarani krog, v katerem sc *e as Podijo profesorja Lam- cesarjeve in profesorjeve besede. Vnovič in vnovič premlevnta LainmasC ^jn^ uPnc stike z ameriškim profesorjem Herronom, VVilsonovil* ^upnikom v Švici. \ Ti tajni stiki trajajo s presledki že od februarja letos, ko jih je profesor Lammasch navezal na Karlovo zahtevo z namenom, da bi s pomočjo profesorja Herrona, VVilsonovega posrednika stopil v posredne stike z VVilsonom. Te naj bi (tako je pred osmimi meseci Kari naročal profesorju Lammaschu) v prvi vrsti zvedel za Karlovo »prirojeno« protiprusovstvo in prikrito sovraštvo do Viljemove Nemčije, ki ji je nasedel pokojni cesar Franc Jožef skupaj z ubitim ! prestolonaslednikom Francem Ferdinandom in si s tem nakopal krivdo za začetek te vojne, ki bi je on, cesar Kari, nikoli ne začel, j ko bi bil pred njenim izbruhom že na prestolu. Prav tako (tudi to je takrat februarja naročal profesorju Lammaschu) bi bila pod njegovim cesarjevanjem avstro-ogrska politika do Francije, Belgije in drugih antantnih držav prijateljska, ne samo zaradi političnih razlogov, marveč zaradi njegove ljubezni do Francije, Belgije in tudi Italije, ki mu jo je vcepila soproga, cesarica Cita, po rodu francoskega porekla iz dinastije Bourbonov, ki smatra Francijo, Belgijo in Parmo v Italiji za svojo rodno grudo, njen brat ! princ Sixt Bourbonski pa je trenutno visok oficir v belgijski vojski. Tudi to sorodstvo novega avstrijskega cesarja s Sixtom Bour- \ bonskim naj bi profesor Lammasch omenil že pri prvih stikih s Herronom, a še bolj naj bi poudarjal Karlovo »meščansko demo- i kratično« prepričanje, čeprav je to čudno slišati (je takrat dopove- I doval profesorju Lammaschu), a je to vendarle res tudi med aristokrati in celo med cesarji se lahko najdejo »meščansko-demokratične bele vrane«. Je to februarja letos profesor Lammasch v pogovoru s profesorjem Herronom dovolj prepričljivo poudaril? ; Seveda je, odgovarja profesor. Vse, kar mu je pred februarskim odhodom v Švico naročal cesar, je skoro dobesedno prenesel na VVilsonovega zaupnika profesorja Herrona, mimo tega pa omenil kot dokaz za mirovna prizadevanja habsburškega cesarstva januarski govor ministra Czernina, v katerem je bila ponovno izrečena Karlova želja, da bi njegovo cesarstvo našlo temelje za mir in spravo s svojimi vojnimi nasprotniki, obenem pa mu zaupal, kakšni so cesarjevi načrti, da bi do tega prišlo: POSREDOVALA NAJ BI SVETA STOLICA, RIMSKI PAPEŽ. Tako je februarja rekel Herronu in mu razložil cesarjev (v resnici pa svoj) načrt: CESAR KARL NAJ BI PISAL PAPEŽU) papež je bil vendar, to je Herronu seveda zamolčal, stari in najboljši habsburški prijatelj, ki je ob izbruhu vojne, kakor je poročal iz Rima grof Palfiv, odobraval avstro-ogrski napad na pravoslavno Srbijo in pravoslavno Rusijo in ga blagoslovil kot sveto vojno proti pravoslavnemu krivoverstvu) IN PAPEŽ NAJ BI POTEM KARLOVO PISMO OBJAVIL, GA DAL RAZGLASITI PO VSEH CERKVAH, RAZGLASIL CESARJA KARLA KOT VLADARJA IN ČLOVEKA, KI BI RAD POMAGAL EVROPI IN ČLOVEŠTVU DO KRŠČANSKEGA MIRU IN TAKO OBVAROVAL SVET IN ČLOVEŠTVO PRED SILAMI PEKLA (tako bi papež namignil na boljševizem in podobne uporniške poizkuse, kakršen je bil prav tiste dni zatrti upor mornarjev avstrijskega bojnega ladjevja v Kotoru), OBENEM PA BI V SVOJI MIROVNI POSLANICI URBI ET ORBI POVEZAL KARLOVO PISMO SVETI STOLICI Z JANUARSKO MIROVNO POBUDO PREDSEDNIKA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE VVOODROVVA VVILSONA. Profesor Herron ga je seveda pozorno poslušal, vendar je dvomil, da bi se za tako, preko papeža naslovljeno avstro-ogrsko mirovno ponudbo v tistem trenutku navdušil predsednik VVilson, nezadovoljen s Czerninovim govorom, posebno še s Czerninovo kritiko VVilsonove pobude za mir. S tako kritiko se nihče v Združenih državah Amerike in more strinjati, kar je profesor Lammasch lahko razbral iz ameriških časnikov. Czernin je s svojim govorom res zagrešil diplomatsko napako. To je bilo profesorju Lammaschu takoj jasno, če je prebral, kaj vse so pisali ameriški časopisi. Zato je skušal Czerninovo napako popraviti in, ne da bi se prej posvetoval s cesarjem Karlom, dejal, da je Czerninov govor naletel na podobno jezo kakor v ameriškem tisku tudi pri cesarju Karlu, ki je Zcernina takoj poklical k sebi in ga oštel, češ da je šel v svojem govoru preko cesarjevih pooblastil, obenem pa mu zagrozil, da bo zahteval Czerninovo ostavko. To, seveda, ni bilo res, profesor Lammasch išče v mraku cesarjevega kabineta cesarjev obraz, kakor da bi iskal odpuščanja, čeprav je o tem že govoril z njim takoj po svoji takratni vrnitvi iz Švice, a mu cesar te laži takrat ni odpustil in mu jo je šele kasneje. Tudi cesar se spominja takratnega Lammaschevega poročila, s katerim ni mogel biti zadovoljen, saj profesor Herron ni sprejel Lammaschevega predloga o papeževem posredovanju, marveč je predlagal, naj bi cesar Kari zaprosil za mir brez papeževega posre dovanja. Beseda »zaprosil« ga je razjezila mnogo bolj kakor Lammaseheva samovolja in laž o njegovi jezi na Czerninov govor, s katerim se je v celoti strinjal. VVilson je vendar ravnal z njim kakor s kakim premagancem in ne s cesarjem, ki je komaj pred nekaj mesci porazil Italijane na Soči. Zato je terjal, da ga ima VVilson, če že lic za zmagovalca na Soči, vsaj za enakopravnega sobesednika. Ni odstavil Czernina, kakor mu je predlagal pametni Lammasch, ki je v pogovorih s Herronom šel preko njegovih pooblastil, marveč je oštel in odslovil Lammascha, čeprav ga je kmalu nato zopet klical in postavil za svojega posrednika v pogovoru z VVilsonovim posrednikom Herronom. Imel se je še vedno za dovolj močnega, pa tudi zaveznica Nemčija se mu je tiste dni zazdela zopet dovolj močna in za antantno vojsko nepremagljiva, da si je upal terjati od VVil-sona, naj pošlje k njemu na Dunaj svojega osebnega odposlanca, da bi se pogovorila o obojestranskih interesih za ločeni mir, ki ga je upal doseči toliko prej, ker je Nemčija postala za zaveznike zopet trd oreh, ki ga ni bilo mogoče streti drugače, kakor da antanta v celoti sprejme njegove pogoje za prelom avstro-o.qrske<;a zav bistva z Nemčijo. Pričakoval je, da bo že nekaj dni potem, ko bi VViison prejel njegovo pismo, prišel na Dunaj tudi \Vilsonov osebni odposlanec, a je namesto tega že prve dni marca prejel VVilsonovo zavrnitev. veleblagovnica nMinM ljubljana BLAGOVNICA »NAMA« ŠKOFJA LOKA VABI na TRO VES VAM SIL v vseh prostorih II. nadstropje rezervacije po telefonu 85-297 J E blagovnica IMUHMI škofja loka s Upravni odbor Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj razpisuje na podlagi 24. čl. Temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter 10. čl. Zakona o prometu z zemljišči in stavbami favni natečaj Z ZBIRANJEM PISMENIH PONUDB O PRODAJI , STANOVANJSKIH HIŠ IN POSAMEZNIH STANOVANJ I. Prodajamo naslednje družbene stanovanjske hiše oz. stanovanja, katerih kupnina znaša: a) ZA STANOVANJSKE HISE: — Kranj, šmarjetna gora 3 — enodružinska stanovanjska hiša 9.809 din — Strahinj 74 — dvodružinska stan. hiša 21.201 din — Kranj, Huje 2 — dvodružinska stan. hiša 45.694 din — Kranj, Huje 17 — dvodružinska stan. hiša s prizidkom 53.390 din >— Sp. Jezersko 12 — enodružinska stan. hiša 9.518 din — Kokra št. 69 — dvodružinska stan. hiša z drvarnico 24.373 din — Trboje 33 — enodružinska stan. hiša 14.890 din — Visoko 13 — enodružinska stan. hiša 34.253 din — Kokrica 130 — enodružinska stan. hiša 38.045 din b) ZA STANOVANJA: — Gornik 44 — dvosobno stanovanje v pritličju 22.364 din — enosobno stanovanje v podstrešju 13.044 din — enosobno stanovanje v podpritličju 11.148 din — Golnik 52 — dvosobno stanovanje na vzhodni strani 30.870 din — dvosobno stanovanje na zahodni strani 29.694 din — Kranj, Gasilska 6 — enosobno stanovanje v podstrešju na južni strani 18.724 din — Kranj, Cesta na Klanec 29 — dvosobno stanovanje v pritličju 38.096 din — dvosobno stanovanje v nadstropju 41.153 din VSA STANOVANJA SO ZASEDENA. II. Kupnino je treba poravnati: a) najmanj 10% Kupnine takoj po pravnomočnosti odločbe, s katero bodo sprejete najboljše ponudbe na natečaju. » b) ostali znesek kupnine pa je možno odplačevati v mesečnih obrokih najkasneje v 15 letih z 2% obrestmi v polletnih enakih anuitetah. III. Drugi pogoji: 1. Natečaja se lahko udeleže fizične in pravne osebe; sedanji imetniki stanovanjske pravice imajo predkupno pravico za stanovanja v enodružinskih hišah in za stanovanja, opisana pod I./b. 2. Za udeležbo na natečaju je treba predhodno plačati varščino v znesku 500,00 din, ki jih je treba nakazati na žiro račun Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, št. 515-1-878. 3. Prednost za nakup bodo imeli tisti, ki bodo ponudili čim višji odstotek kupnine, ki so ga pripravljeni takoj vplačati, ter tisti, ki ponudijo čim krajšo dobo odplačevanja. Upravni odbor bo odločal glede na ta dva pogoja, katera ponudba je najugodnejša. O rezultatu natečaja bodo obveščeni vsi ponudniki pismeno. 4. Prometni davek ter stroške zemljiškoknjižnega prepisa plača kupec. 5. Pismone ponudbe je dostaviti na raslov Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V do vključno 30. 12. 1968. Na kuverto je treba napisati še: »Natečaj za nakup stanovanj«. 6. Odpiranje ponudb bo 7. 1. 1969 ob 11. url v prostorih Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V. 7. Pri posameznih stanovanjskih hišah, ki so v celoti predmet natečajnega postopka, se prodaja posameznih stanovanj izvede le v primeru, da se prodajo vse stanovanjske enote, ki so bile razpisane. 8. V kupnini je vračunana cena stanovanja oz. hiše z najnujnejšim funkcionalnim zemljiščem, ki se določi naknadno. Interesenti lahko dobijo podrobnejše Informacije o natečaju v sobi št. 4 ~odictja za stanovanjsko ln komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V aH po telefonu 21-875. VELEŽELEZNINA MERKUR — KRANJ VAM NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU NUDI VELIKO IZBIRO: • pralnih strojev © vseh vrst štedilnikov • peči na olje • hladilnikov • pomivalnih miz • televizijskih in radijskih sprejemnikov • TV anten • gospodinjske galanterije in posode ODOBRAVAMO POTROŠNIŠKI KREDIT IZKORISTITE NOVOLETNI POPUST! ■*■■■■ ■ ■■••)* MIHI KOMPAS Smučarji pozor! Kompas-motel Kranjska gora vam nudi v času od 6. do 20. januarja 1969 za 7 dnevno bivanje kompletni penzion v katerega so vračunani neomejeni prevozi na vseh žičnicah. Cena penzionu 400.00 N din iitiitiNiiHiiiiPiMiiiMiiiiiii mnai uiiuiiiiiiiniuiuiuiHmnHiiiiuuitiuiiuiaiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiHi iiiiiKiitingiiiariaaiiiiiii k mm' § iiiiiiinnimi'ii" '•'•'•sMiiJinHiiiiitniiiiimiiiiniiiiimiiimiiiiiiiitiiiiiiiiinmii Na novoletnem sejmu si nabavite lahko 8 popustom kvalitetne in moderne čevlje ročne izdelave vseh vrst KER N STANKO Partizanska c. 5, Kranj I OBENEM ŽELIM SREČNO NOVO LETO 1969. 1 1 UUlUUMIUUlUiUUililllllMIM IIIII1II1IIEIIIIIITI1IIEItIZllllllllllllllllllllIIITIIIlIIfIIIIlillllllEl IIIllIllEiltllltllJlIIKIllIIIllIllillllSlIIJL Strojna delavnica g KRMEU JANEZ želi vsem odjemalcem srečno novo leto 1969 In se priporoča za obisk na gorenjskem novoletnem sejmu v Kranju izdelovanje mizarskih polirnih strojev (šlifmašine) strojčki za rezance in razni ostali stroji za obrt in gospodinjstvo TTlItllllllllllllllllllllIlEllllllllllllllllllllllllllIIllIlIllIEllIBlIllIlllllllllIlIlllIllItllllEBlEIlllIieBlillllllllll ZAVOD ZA KLIMATSKO ZDRAVLJENJE OTROK KRANJ sprejme v redno zaposlitev šefa kuhinje za letovišče Novigrad Pogoji: VK ali K kuhar s prakso. Razpis velja do zasedbe. OBVEŠČAMO cenjene stranke, da od 18.12.1968 do preklica ne bomo delali ob sredah od 14. do 18. ure KRANJSKE OPEKARNE KRANJ ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD KRANJ obvešča živinorejce iz področij škof ja Loka in Jesenice da bo od 16. decembra 1968 ponovno pričel z osemenjevanjem krav, ki je bilo začasno ustavljeno vsled slinavke in parkljevke. Osemenjevanje se bo vršilo ob istem času kot preje. Živinorejci naj obveščajo osemenjevalce na dosedanji način. ALAH R A ALPSKA MODNA INDUSTRIJA RADOVLJICA razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. za raziskavo tržišča 2. vodja skladišča gDtovih izdelkov 3. tajnica Poleg splošnih pogojev se za delovna mesta zahteva: pod štev. 1 — ekonomska ali tekstilna fakulteta — višja komercialna šola — ekonomska srednja šola ali srednje tehnična tekstilna šola z večletno prakso na istem ali sličnem delovnem mestu. pod štev. 2 — srednja ekonomska izobrazba — visoka kvalifikacija trgovskega delavca — zaželjena daljša praksa. pod štev. 3 — srednja ekonomska šola ali — srednja administrativna šola. Zaže-ljeno je obvladanje strojepisja, stenografije, prvenstveno pa aktivno znanje tujega jezika (nemški jezik). Prijave s kratkim življenjepisom in dokaznimi potrdili poslati na splošno-kadrovski sektor podjetja. Rok razpisa velja do zasedbe delovnega mesta. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ razpisuje prosto delovno mesto referenta v oddelku za splošno higieno za nedoločen čas. Pogoji: Višja šola za sanitarne tehnike. Prednost imajo kandidati z vsaj triletno prakso v zoohigienskem delu. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Kandidati naj pošljejo prijave na Zavod za zdravstveno varstvo Kranj. S ŠOLSKIH KLOPI SOBOTA — 14. decembra 1963 i^iifiiifiiiiif;i;ii*iif;;ii:ii:iimiii2!iii:iiujiiitttuf^^ •■■■■•»•■•■■■»■■■■■■■■iiB ■■«■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■« ■■nManaaaaaaaaaaaiHB«« ■■■■■■■■■■ •ailllillamillKliilitiiiHam.liliiiiiiuj.L.iiiiiiiii/iiiiigl.llliilli.liiiii' I SS Prijazno vas vabi bencinska črpalka SS MIEČNTK SHELL lVlJLlLl^l^IlSl avtomatično kegljišče Kožen tavra — Kirschenteuer 14 km od Ljubeljskega predora ob cesti na Celovec UGODNA MENJAVA SOLIDNA POSTREŽBA — ZMERNE CENE GOVORIMO SLOVENSKO SS SS I ^■flllliaMlllllIllllllHIMPniMBIMIlItllllSrHI IIIBIIIIIIIVIIlIHIIIfUIIIHIIIIIIIIUIIIUIIIIIBI RiuiiiinaiiiiiiiiianHiiiiuitr« HOTEL GRAD PODVIN VAS VABI IN NUDI v G R I L restavraciji DOMAČE SPECIALITETE OB PETKIH SOBOTAH IN NEDELJAH -VAS ZABAVA V cSani TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibltal — St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! O (i Obiščite Jezersko HOTEL KAZINA PLES VSAKO SOBOTO od 20. do 01. ure VEČJIM SKUPINAM DAJEMO POSEBEN POPUST. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO. DOM PARTIZANA V STRAŽI SCU IGRA ANSAMBEL IGORJA JAMNIKA Pojejo sestre Potočnik iz Begunj ilve&tr ovanj e REZERVACIJA v gostilni Bcnedik telefon 22-888 Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. SOBOTA — 14. decembra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Cez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Koncert za vdloonče-lo in orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz slovenske ravnice — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 V vedrem ritmu — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni interme-zzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Nastop primorskih zborov — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Alenko Pinterič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Novi ansambli - nove melodije — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden — Drugi program 14.05 V soboto popoldne z napovedovalcem Francem Kovačem — 15.00 Zvoki s tekočega traku — 20.05 Pota našega gospodarstva — 20.15 Minute s simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 20.30 Okno v svet — 20.45 Razpoloženjske melodije — 21.20 Operni koncert — 22.30 Iz sveta pravljic in fantazije — 00.05 Iz slovenske lirike NEDELJA — 15. decembra^ 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra ja otroke — 8.45 Skladbe za mladi svet — 9.05 Koncerti iz naših mest — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Vedri zvoki z velikimi orkestri — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Popoldne ob zabavni glasbi — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.45 Melodije z ansamblom Vilija Petriča — 15.05 Nedeljsko športno popoldne 17.05 Petindvajset minut z orkestrom Heinza Kiesslinga — 17.30 Radijska igra — 18.40 Iz slovenske glasbe — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Se-renadni večer — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešimo z velikimi orkestri Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 14.35 Minute z ansamblom Vinicio — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Mesečnica -opera — 17.05 Sonata za klavir — 17.35 Glasbena skrinja — 19.00 Športni dogodki dneva — 19.10 Igramo za razvedrilo — 20.05 Strani iz slovenske proze — 20.25 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske lirike PONEDELJEK — 16. decembra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Ciibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.30 Paleta zvokov z orkestrom Paul Mauriat — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Med Cho-pinovimi valčki in etudami — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lepe melodije z znanimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni in-termezzo — 15.40 Mali koncert zbora Stiv Naumov iz Bitola — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Othollo — 18.00 Aktualno- sti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Alenko Pinterič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert orkestra Zagrebške filharmonije — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Ljudje med seboj — 20.30 Svet in mi — 20.45 Glasbene slike iz Nizozemske — 21.20 Večer umetniške besede — 22.00 Večeri pri slo venskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske lirike V pralni stroj za avtomatsko strojno pranje ker vsebuje OXYLAN TOREK — 17. decembra 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Stereofonska oddaja zabavne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Poje tenorist Miro Braj-nik — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udej-stvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubjana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Edvinom Fliserjem — 19.25 Pet minut za EP — TOVARNA PLATNENIH IZDELKOV IZDELUJE INDUPLATI JARŠE ZAVESE IN NAMIZNE GARNITURE IZ SINTETIKE 20.00 Od premiere do premiere — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset melodij - deset pevcev — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Socialna politika — 20.15 Jazz na drugem programu — 21.20 Pevski Parnas — 21.45 Koncertanti na naših odrih — 23.15 Razpoloženja, vtisi in spomini — 00.05 Iz slovenske lirike SREDA — 18. decembra 8.08 Glasbena matineja s Schubertom — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.30 Četrt ure z orkestrom Horst Jankovvski — 9.45 Slovenske narodne v priredbi Cirila Preglja — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Variacije za klavir in orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Naši umetniki izvajajo dela Gabrijela Faureja — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah Kranj Drugi program 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Drobne skladbe z velikimi orkestri — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.30 Radijska kinoteka — 20.45 Večerni napevi 2120 Pogled v glasbeno snovanje — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske lirike — ČETRTEK — 19. decembra 8.08 Operna matineja —■ 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Stereo'o tska oddaja simfonične in operne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma —-11.00 Turistični napotki za tu. je goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Trije odlomki iz opere Koštana — 12.30 Kmetijska oddaja — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.45 Mehurčki — 14.55 Pet mnut za EP — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital pianistke Dubrovke Tomšič-Srebotnjakove — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Bele vrane — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Češkoslovaška komorna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov Drugi program 14.05 Igramo za vas — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 Veliki valčki — 20.30 Pričevanja o glasbi — 20.45 Majhen koncert lahlke glasbe — 21.20 Concertino zagrebških solistov — 23.10 Bach in Beethoven — 00.05 Iz slovenske lirike PETEK — 20. decembra 8.08 Glasbena matineja s skladbami Mihaela Rožanca — 8.55 Pionirslki tednik — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Stari poljudni napevi — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncret po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mladi levi — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Furlanske narodne pesmi — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morjti in pomorščakih — 22.15 Iz naše vokalne lirike — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč, s priljubljenimi pevci zabavna glasbe Drugi program 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Naši pevci zabaivne glasbe— 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Radijska igra — 21.20 Slovenska zemlja v pesmi in besedi — 22.05 SateburSki festival 1968 — 00.05 Iz slovenske lirike SOBOTA — 14. decembra 9.35 TV v Soli (RTV Za-grcb) — 18.15 Poročila, 18.20 Crn,; bratje - mladinska igra, 19.20 Vzpon in padec diktatorja - Sprehod skozi čas, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana) — 20.30 Poročilo s kongresa ZK Crne gore (RTV Beograd) — 20.45 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.50 Festival zabavne glasbe JLA, 21.50 Humoristič-čna oddaja (RTV Beograd) — — 22.30 Sherlock Holmes -film, 23.20 športna reportaža (RTV Ljubljana) 23.50 Posnetek četrtfinalne vaterpolo tekme za evropski pokal (RTV Beograd) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.20 Mladinska igra (RTV Ljubljana) — 19.20 S kamero po sveiu (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV NEDELJA — 15. decembra dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Dan človečanskih pravic, 21.25 Komorni koncert ob podelit, vi nagrad za najboljšo nemško gramofonsko ploščo, 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 TV novice, 18.20 Znanost (RTV Beograd) — 18.50 Reportaža (RTV Ljubljana) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 T V prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 17. decembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splo-ne izobrazbe, 16.40 Francoščina (RTV Beograd) — 18.00 Risanka, 18.10 Obrežje, 18.30 Propagandna medigra, 18.35 Novosti iz studia 14, 19.05 Svet na zaslonu, 19.55 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vijavaja, 20.40 Visoko nad zemljo - angleški film, 22.10 Trenutek 63, 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.05 Tedenska krenjka, 18.20 Teksnort (RTV Zagreb) — 19.00 Glasba za vas, 19.15 Od zore do mraka (RTV Beograd) — 19.45 Propagandna oddaja. 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Poročila, 9.35 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Beneški fantje (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Daktari - mladinski film (RTV Ljubljana) — 14.25 Boks - Benvenuti : Ulman, 15.15 Karate - Jugoslavija : Francija (RTV Beograd) — 17.10 šahovski komentar (RTV Zagreb) - 17.25 TV kažipot, 17.45 Saga o Forsytih — ponovitev filma, 18.35 Cik cak, 19.50 Novi ansambli -nove melodije (RTV Ljub-Ijna) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Vija-vaja, 20.50 Filmski burleski (RTV Ljubljana) — 21.20 Vaterpolo Mladost : Partizan (RTV Beograd) — 21.50 Večer šansonov (RTV Zagreb) — 22.50 športni pregled (JRT) - 23.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK — 16. decembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Ruščina (RTV Zagrol) — 11.00 Osnove splošne izobrazle (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV Pregled (RTV Beograd) — 17.10 Poročila, 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 Lov na veliike živali -film, 18.00 Po Sloveniji, 18.20 Propagandna medigra, 18.25 Besedišče in izbira besed, 18.50 DragaLuš 18 reportaža, 19.20 Vukalno iiiitnjmer.taJni solisti, 19.50 Cikcak, 20.00 TV SREDA — 18. decembra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.20 • Poročila, 17.25 Zgodbe iz pipe (RTV Skopje) — 17.45 Pisan trak (RTV Ljubljana) — 18.20 Dvajset slavnih (RTV Zagreb) — 19.05 Baletna lepljenka (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Zrna jutrišnjih pridelkov -TV igra, 21.20 Divji zahod iz sodanrisanka, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika, 18.20 Spored JRT, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 19. decembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.35 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 17.10 Poročila, 17.15 Ringaraja, 18.00 Po Sloveniji (RTV Ljubljana) — 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.45 Po sledeh napredka (RTV Ljubljana) — 19.05 Dokileta in fantje (RTV Beograd) — 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Saga o Forsvtih — film, 21.15 Kulturne diagonale, 22.15 Poročila (RTV Ljtubljana) — Drugi spored: 18.00 Kromiika (RTV Zagreb) — 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 19.45 Mladinska tribuna (RTV Zagreb) — 19.05 Dekleta in fantje (RTV Beograd) — i«.45 TV prcspdJLt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 20. decembra 9.35 T V v šoli (RTV Zagreb) — 11.30 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.30 Daktari . mladinski film (RTV Ljubljana) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Na sedmi stezi, 19.55 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2030 Vijavaja, 20.35 Odporniška gibanja v filmski upodobitvi (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.20 Mladinski koncert (RTV Beograd) — 19.05 Mozaik, 19.55 Propagadna oddaja (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Poročilo o žrebanju srečk, 50. kola, ki je bilo 12. XII. 1968. Srečke s so zadele končnicami din 0 4 05050 1004 11270 404 16750 504 85?90 404 445660 2004 31 8 84151 500 443941 2000 976771 2000 62 8 16272 400 23172 400 42652 400 45412 4C0 78322 500 43 8 53 8 092453 2008 251863 2000 134 50 954 100 85964 600 93064 500 494864 2000 828644 2000 5 4 89115 404 043205 2004 174195 50.004 76 10 96 10 77136 1080 80336 1000 37 8 8957 200 68237 408 77507 500 921017 10.000 8 4 39028 404 51488 504 67078 504 099248 2004 718218 100.004 79 20 12899 500 19729 500 60529 400 98289 1000 122809 30.000 286689 10.000 864089 2000 Prešernovo gledališče NEDELJA — 15. decembra, ob 10. uri za IZVEN - URA PRAVLJIC KINO Jesenice RADIO 14. — 15. decembra amer. barv. film BONNIE IN CLY-DE 16. decembra jugoslovanski barv. film ZBIRALCI PERJA 17. decembra amer. film GOSPOD Z LJUBEZNIJO Jesenice PLAVŽ 14. -15. decembra amer. film GOSPOD Z LJUBEZNIJO 16. -17. decembra amer. ban', film BONNIE IN CLY-DE Žirovnica 15. decembra amer. barv. CS film NASILJE V JERI-CHU Dov j e-Mo j s t rana 14. decembra amer. ban'. CS film OPERACIJA GROM 15. decembra italij. barv. CS film ČLOVEK, PONOS, MAŠČEVANJE Kranjska gora 14. decembra amer. barv. CS film NASILJE V JERI-CHU 15. decembra jugosJ. barv. film KRVAVA MAKEDONSKA SVATBA Radovljica 14. decembra angl. barv. film SAMO DVAKRAT ŽIVIMO ob 17.30, amer. barv. film STOJ — STRELJAM ob 20. uri. 15. decembra angl. barv. film SAMO DVAKRAT Ž I- \ V1MO ob 15.30 in 20. uri, amer. barv. film STOJ — STRELJAM ob 18. uri Škofja Loka SORA 14. decembra amer. barv. CS film MORILEC NA KONJU ob 18. in 20. uri 15. decembra amer. barv. CS film MORILEC NA KO- , NJU ob 15., 17. in 20. uri 17. decembra amer. barv. ; film UBIJALCA ob 20. uri j i Kamnik DUPLICA 14. decembra franc. barv. CS film TRIJE PUSTOLOVCI ob 19. uri 15. decembra franc. barv. CS fiilm TRIJE PUSTOLOVCI ob 15., 17. in 19. uri Kranj CENTER 14. decembra amer. barv. CS film TOBRUK ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma PIRATI IZ MOONFLEETA ob 22. uri 15. decembra franc. barv. film PREPOVEDANI VULKANI ob 9.30, amer. barv. CS film PIRATI IZ MOONFLEETA ob 13. uri, amer. barv. C S i !m TOBRUK ob 15., 17. in 19. uiri, premiera amer. barv. CS \vestern HOMBRE ob 21. uri 16 decembra amer. barv. CS vvestern HOBMRE ob 16., 18. in 20. uri 17. decembra amer. barv. CS vveatern HOMBRE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 14. d ecembra am or .-an gl. barv. CS film KARTUM ob 15.30 in 20. uri, angl. barv. film NESREČA ob 18. uri 15. decembra amer.-angl. barv. CS film KARTUM ob 14.30, 17. in 19.30 uri 16. decembra franc. barv. dokumentarni film PREPOVEDANI VULKANI ob 16. uri, amer. barv. CS \ojni film TOBRUK ob 18. uri, premiera jug. filma ČETRTI POPOTNIK ob 20. uri 17. decembra franc. barv. dokumentarni film PREPOVEDANI VULKANI ob 16. uri, amer. barv. CS vojni film TOBRUK ob 18. uri, premiera jug. filma ČETRTI POPOTNIK ob 20. uri Stražlšče SVOBODA 14. decembra franc. barv. film PREPOVEDANI VULKANI ob 19. uri 15. decembra amer. barv. CS film PIRATI IZ MOONFLEETA ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 14. decembra amer. barv. film DR. NO ob 19. uri 15. decembra amer. barv. film DR. NO ob 15.30 in 17.30 uri Kamnik DOM 14. decembra amer. barv. CS film EKSPRES POLKOVNIKA RYANA ob 18. in 20. uri 15. decembra amer. barv. CS film EKSPRES POLKOVNIKA RYANA ob 16., 18. in 20. uri SGP Gorenje Radovljica razpisuje na podlagi zakona o sredstvih gospodarskih organizacij in sklepa Delavskega sveta, licitacijo osnovnega sredstva ČELJUSTNEGA DROBILCA KAMENJA FAGRAM SMEDEREVO LETNIK 60 kapacitete 4 m' na uro. Prodaja bo v sredo, 18. decembra 1968 ob 8. uri v SGP GORENJC Radovljica, Ljubljanska c. 15 jar s xar r amv s jmt * jot * jW x m Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. - Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posameznih številk 0,40 N din — Inozemstvo 16.00 N din — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Prodam Na zalogi imam večjo količino OTROŠKIH ŽAB. Prodajam na debelo in drobno. Pošiljam po povzetju. Izdelujem vse vrste, volnene, bombažne v raznih barvah Po konkurenčnih cenah. Priporoča se MIHELCIC TEREZIJA pletilja, Pševska cesta 10, Kranj — St razišče 5697 p Oddam KRAVO v rejo, ki ima 71 mleka na dan, ali prodam. Kokrica 1, Kranj 5913 Prodam gradbeno PARCELO na Bledu (2000 m2), primerno tudi za obrt. Pod Ku-bovnico 17, Bled 5928 Prodam plinsko PEC aida. Travnik Srečko, Sr. vas 19, Šenčur 5929 Prodam OJAČEVALEC in KITARO. Benedik, Gorcnje-savska 43, Kranj 5930 Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo Voklo 16, Šenčur 5931 Ugodno prodam električno PIŠTOLO za lakiranje. Markize t i Ivan, c. B. Stražišar-jev 12, Jesenice 5932 Prodam 3000 kg REPE in 500 kg drobnega KROMPIRJA. Sp. Brnik 30 5933 Prodam motorno SLAMO-REZNICO in karambolirano PRIMO. Pšata 3, Cerklje 5934 Prodam KONJA in PLUG obračalnik. Zg. Brnik 103, Cerklje 5935 Prodam PRAŠIČA in suha DRVA. Sp. Bela 3, Preddvor 5936 Prodam mlado KRAVO. Moše 30, Smlednik 5937 Prodam dobro ohranjen prevozni CIRKULAR za žaganje drv z motorjem, števcem, 3 leta starega KONJA in večji RADIATOR za centralno kurjavo. Žeje 9, Duplje 5938 Prodam posamezne dele starega POHIŠTVA po ugodni ceni. Kranj, Skala 3 5939 Prodam PRASlCKE, 6 tednov stare. Zalog 1, Golnik 5940 Prodam dva KONJA. Vasca 12, Cerklje 5941 Prodam PRAŠIČA za zakol. Baše!j 11, Preddvor 5942 Prodam dve zazidljivi PARCELI v Cerkljah, primerni za dvojček. Naslov v oglasnem oddelku 5943 Prodam PRAŠIČA 150 kg težkega in KOBILO haflan-gcr. Kranj, Jezerska cesta 2 5944 Graditelji stanovanj, hiš, pozor. Prodam STIKALNO URO. Sv. Duh 20, škofja Loka (Hafner) 5945 Prodam dva PRAŠIČA po 60 kg težka. Požonk 32, Cerklje 5946 Prodam STROJ za vrezova-nje navojev in ELEKTROMOTOR 3kw z 2950 obrati. PraSe 34, Kranj 5947 Po ugodni cend prodam TRAČNO ŽAGO z vozičkom. Svetel j, Šenčur 5 5943 Prodam skoraj nov B KLARINET Suha 34, Kranj 5949 Prodam manjšo SLAMO-REZNICO s puhalnikom. Stanko Skubic, Zg. Brnik 28 5950 Prodam ročni VOZIČEK (derco). Kranj, Jezerska c. 87 5951 Enovprežne 4-sedežne SANI ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku 5952 Prodam prašiča za zakol. Voklo 65, Šenčur 5953 Prodam več PARCEL. Jenko Antonija. Informacije Pavla Bernik, Vlrmaše 48, Šk. Loka 5954 Prodam mesnate PRASlCE BEKONE za zakol. Vpra.šati; Cirče 20, Kranj 5955 Prodam 2 SLAMOREZNI-CI — ena je s puhalnikom. Dorfarje 24, Zatonica 5956 Zaradi opustitve kmetije predam: 3 KRAVE, KONJA in KOSILNICO BCS z žetveno napravo. Franc Bogataj, Železniki 9, pri Skovincu 5957 Prodam mali prenosni PISALNI STROJ. Ogled pri Franceljnu m a Jelenovem dvorišču v Kranju 5959 Predam 2 PRASlCA za zakol. Velesovo 25, Cerklje 5959 Prodam PRASlCKE po 7 tednov stare. Voklo 12, Šenčur 5951 Predam PRASlCA za zakol. Kožar, Zalog 66, Cerklje 5952 Predam 2 PRASlCKA, stara po 15 tednov. Grad 43, Cerklje 5953 Prodam stavbne PARCELE. Karel Prusnik, Britof 94, Kranj 5954 Prodam skoraj nov BARITON in TROMBON. Dežman, Kokrica 157, Kranj 5955 Prodam PRASlCA za zakol. Velesovo 8, Cerklje 5956 Prodam krojaški ŠIVALNI STROJ. Pcdreča 49, Medvode 5957 Singer ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 5958 Prodam KUHINJSKO POHIŠTVO zaradi selitve. Gre-benšek, Kranj, Gorenjesav-ska 21 5959 Prodam KUHINJSKO OPRAVO, ŠTEDILNIK in DIVAN. Cena po dogovoru. Jevšek, Godešič 70, Šk. Loka 5960 Prodam PRASlCA, 150 kg težkega za zakol. Pšata 15, Cerklje 5961 Prodam KOBILO, ki bo 2REBILA. Lenart 1, Cerklje 5962 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Zg. Brnik 27 5963 Prodam SVINJO, 250 kg težiko za zakol. Glinje 10, Cerklje 5964 Prodam bukova DRVA. Selca 91 nad Skofjo Loko 5965 Prodam 2 KRAVI — ena jc s teletom in 2 VOLA. Zi-ganja vas 32, Tržič 5966 Zazidljivi PARCELI z lokacijo prodam v bližini Kranja. Naslov v oglaisnem oddelku 5967 Prodam delovnega VOLA po izbiri 450 ali 600 kg težkega. Stiirpnik 7, Selca 5968 Predam kombiniran CIRKULAR za mizarska dela, električni ročni OBLIC, kovinsko STRUŽNICO za lesno obdelavo in osebni avto ZASTAVA 750. Šenčur 202 5969 Prodam PRASlCA za zakol. Strahinj 1, Naklo 5970 Predam ŠIVALNI STROJ Mirna. Zg. Brnik 81, Cerklje 5971 Predam električni RADIATOR. Jerica Šiirer, Stara Loka 1, Šk. Loka 5972 Prodam starejšega KONJA in PRASlCA, 100 kg težkega. Sr. vas 51, Šenčur 5973 Predam dobro ohranjen nemški TELEVIZOR saba s stabilizatorjem in sobno ANTENO. Cena 1409 N din. Moste 94, Komenda 5974 Predam KRAVO, 8 mesecev brejo. Cešnjevek 9, Cerklje 5975 Predam KRAVO s tekč-kom ali brez. Zapoge 11, Vodice 5976 Ugodno predam enovprežne 4-sedežne športne SANI in ZAPRAVLJIVCEK. Izda, Savska 5, SI. Javornik, Jesenice 6013 Motorna vozila Predam VW KOMBI s kesonom, menjam tudi za osebni avto ali les — plohe. Ovse-nik, Jezerska c. 108/c, Kranj 5920 Prodam dostavni avto KOMBI VW. Stane Sekne, Hrast je 105, Kranj 5977 Oddam GARAŽO za dobo 6 mesecev. Krumpak, Kranj Kidričeva 30 5978 Prodam KOMPRESOR in PRIKOLICO za avto. Naslov v oglasnem oddelku 5S79 S? CENTRAL Potrošniki! UGODEN NAKUP NOVOLETNIH DARIL vara nudimo v prodajalni Delikatesa na Majstrovera trgu v Kranju In na novoletnem sejmu. Od 15. do 31. decembra 1968 nudimo gospodarskim organizacijam, ustanovam in ostalim potrošnikom pri nakupu novoletnih daril v vrednosti 50,— din 5 °'o popusta. Vsa darila pakiramo po vaši želji in odpremljamo na zahtevane naslove. Pohitite z nakupom novoletnih ' daril v Delikatesi Kranj. Prodam FIAT 600 D. Podreča 49, Medvode 5980 Zap5slitVe INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osemletko ter vse srednje šole. Šenčur 230 5981 ZA SILVESTROVANJE iščemo DOBER TRIO ALI ANSAMBEL Naslov v oglasnem oddelku POUČUJEM kemijo za srednje in osnovne šole. Naslov v oglasnem oddelku 5982 Iščem žensko za VARSTVO OTROK. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 5983 Iščem ŽENSKO, najraje mlajšo upokojenko, brez ctrek, za pemeč v gospodinjstvu in po možnosti tudi na mali kmetiji. Dam hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 5984 JPrireditve Restavracija DETELJICA pri Tržiču prireja VESELO SILVESTROVANJE z bogatim menijem in zabavnim programom. Rezervacije: tel. 71-359. Vabljeni! 5985 V nedeljo, 15. t. m., priredi ZABAVO s plesom poznana gostilna v HOTEMOŽAH. Igral bo Trio z Ljubnega s pevko in humoristom. Vabljeni 5986 Sprejemamo REZERVACIJE za silvestrovanje. Svoboda Podnart, telefon 72-114 5967 Gostišče PRI JANCETU iz Srednje vasi priredi v soboto in nedeljo ZABAVO s plesom. Igrata Cirilov trio in kvintet Gorenjskih nageljnov. Vabljeni 5968 Dve dekleti iščeta DRUŽBO ZA SILVESTROVANJE. Ponudbe pošljite ped Prijetna družba 5989 Iščem DOBER TRIO za silvestrovanje. Naslov v oglasnem oddelku 5990 KjUpim Kupim lCO-litrski betonski električni MEŠALEC. Jernej Sušnik, Zvirče 6, Križe 5991 Kupim večjo SLAMOREZ-NICO s puhalnikom in verigo. Naslov v oglasnem oddelku 5992 Kupim rabljene DESKE in »PUN TE« za betoniranje. Cerklje 17 5993 Kupim čevljarski ŠIVALNI STROJ — (flah šteparieo). Naslov v oglasnem oddelku 5994 Kupim suhe smrekove DESKE. Franc Hafner, mizar Kranj, Zasavska 2 5995 Kupim MOTORNI MLIN v dobrem stanju z belim kamnom, premera 70 do 90 cm. Naslov v oglasnem oddelku 5996 Kupim brejo SVINJO ali zamenjam za debelega PRAŠIČA. Vodnik, Zetina 11 Poljane 5997 Kupim 2 m3 rabljenih desk 25 mm. Zibeljnik, Kokrica 86, Kranj 5998 Oddam kletno opremljeno SOBO in GARAŽO. Poizve se Zevnikova 8, Kranj 5999 Prodam starejšo ENOSTA-NOVANJSKO HIŠO v KRANJU. Tone Jarc, Smlednika 62.- Kranj fiOOO Oddam SOBO dvom? fantoma. Naslov v oglasnem cd-delku HH Za dobo 4 let oddam v najem ENOSOBNO STANOVANJE z GARAŽO oddaljeno 11 km od Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 6:792 Proti POSOJILU 10.000 do 20.000 N din dam za stalno v najem SOBO S PF.ITIKLI-NAMI in del VRTA v Kranju. Vračilo posojila mesečno v enem oziroma dveh letih. Oddati ponudbe v oglasni oddelek 0C03 Predam gospodarsko POSLOPJE primerno za p: ćelavo v stan. hišo pri Šk. Loki. Naslov v oglasnem oddelku 6004 Prodam POLOVICO HIŠE. Naslov v oglasnem oddelku 6005 Ostalo Izjavljam, da so žalitve, ki sem jih izrekel o Krgoveu Todorju neresnične. Brcdar Štefan 6006 Iščem manjši lokal v Kranju za mirno obrt-. Naslov v oglasnem oddelku 6007 Na medicinski fakulteti v Ljubljani je na oddelku za. stomatologijo končala študij Marta Štiglic. Čestitajo domači 6008 Izjavljam, da so besede, ki sem jih govoril o Veri Dev iz Kranja neresnične. Ivan Požgaj, Regiinčeva 4 6009 Zamenjam KOBILO za 2 BIKCA. Strahinc, Zg. Bitnje 32, Zabnica 6010 AMD Šenčur organizira tečaj za voznike motornih vozil A, B in F kategorije v torek, 17. 12. 1968, ob 17. uri v Šenčurju št 89. Tečaj traja 1 mesec. 6011 Od poklicne šole do avtobusne postaje v Kranju sem izgubila dne 12. 1968 ZLATO VERIŽICO. Prosim proti nagradi vrniti. Viktorija Rozman, Jesenice, C. Revolucij« 6012 Nevaren vlomilec za zapahi »Nisem kriminalec,« je prosil pod oknom 74-letne ženice Radovljiški miličniki prijeli človeka, osumljenega za požig gospodarskega poslopja na Posavcu, za vlom v trgovino na Jesenicah. Niso pa vedeli, da je osumljenec samo štiri ure pred aretacijo izvedel drzen roparski napad na 74-letno žensko Šestega decembra ob četrti uri zjutraj je na okno hiše Frančiške Pintar v vasi Brda nad Lancovim pri Radovljici potrkal neznani moški. »Nisem kriminalec.« je moledoval pod Oknom, dokler ženska ni odprla vrat. »Lačen sem,« je bila njegova prva beseda, ko je vstopil v toplo sobo. Brez besed je »edel k mizi in začeti jesti kruh. Na mizi je opazil več steklenic žganja. V nekaj mi-rlutah je izpraznil osem kozarcev žganja. Tedaj je počasi Vstal, njegovi prsti so se preteče stegnili proti ženici: »Ce boš kam šla, te zadavim C dvema prstoma.« Starka je "otrpnila od strahu. Zadovo Ijen se je oblečen vrgel na posteljo in trdo zaspal. " Le kaj misli ta človek je razmišljala Frančiška in opazovala čudnega gosta na svoji postelji. Jiftutila je zlo. Toda f$ ichela moči, da bi šla do sosedov" po pomoč. Frančiška bi lahko plačala osebo, ki bi ji stregla takrat, ko bo omagala. V poznih letih življenja je treba misliti na vse. Okrog pol osme ure zjutraj se je neznanec zbudil, toda zelo slabe volje. Začel je zmerjati, zakaj ga ni prej zbudila. Frančiška je molčala, predenj pa je postavila skodelico mleka in žgance. Po zajtrku je neznanec pregledal vse omare in brskal po perilu. Ker ni našel ničesar primernega, je izbruhnil: »Le zakaj čuvaš to starino?« Za trenutek je umofflflrdl, kajti skozi okno sta opazila dva lovca. Kako rada bi Frančiška zakričala, toda ni upla. Ko sta lovca izginila v gozdu, jo je neznanec zgrabil za ramo, z drugo roko pa zavihtel nad njeno glavo nož, pri tem pa besno siknil: »Daj denar, če ne te zakoljem!« Zmožen je to storiti, je Frančiška Pintar In miličnik Jože Rozman — Foto: J. Vidlc je stara 74 let. Njena hiša je v objemu gozdov Jelovice, do prvih hiš pa je 500 metrov. Pred dvema letoma ji je umrl mož in zdaj je sama živela v hišici, ki je podobna vikendu. V hiši nima elektrike niti rad a ali televizorja. Se psa ali mačke nI pri hiši. Frančiška prejema po možu 30.000 S din pokojnine. Mfsočno je zapravila največ do 20.000 S din, drugo pa je hranila, da pomislila Frančiška in tresoč se odhitela v kuhinjo, kjer je imela v pepelu skrito denarnico. Neznanec jc najprej vzel denar, nato pa ji je iztrgal denarnico. Ko je tlee.l debar v žep, ga je prosila, naj ji nekaj vrne, da bo lahko drugi dan kupjla kruh. »Usmiljeni« ropar ji je vrnil 500 S din, pa še te zelo nerad. Toda ffe vodno se mu ni nikamor mudilo. V omari je opazil p M kilograma me- sa, ki ga je dal v lonec in skuhal. Nato je vzel Frančiških nahrbtnik in vanj zložil nekaj steklenic žganja, kuhano meso in nož. Pred odho- Andrej Krajec dom je zagrozil: »Niti sosedom ne smeš povedati. Ce pa me prijaviš milici, bom po kazni prišel sem in za-žgal hišo, da boš živa zgorela!« Frančiška je bila tako prestrašena, da nikomur ni upala povedati, kaj se ji je zgodilo. Tisto jutro je radovljiški miličnik Jože Rozman hodil po terenu in isikal človeka, ki ga je iskala UJV Kranj zaradi suma vloma v prodajamo Delikatesa na Jesenicah. Okro 13. ure je pogledal v gostilno pri Cajhnu na Lancovem. Za mizo je sedel moški, ki ga je iskal. Bil je to 404otini Andrej Krajec z Javomika pri Jesenicah, brez zaposlitve in brez stalnega bivališča, toda star znanec zaporov, miličnikov in sodišč. Bil je večkrat sodno in Upravno kaznovan. Skupno je presedel že osem let po zaporih. Avgusta lotos se je vrni iz zapora in takoj ponovno zašel na kriva pola. Osumljen je, da je letošnjo jt sen zažgal gospodarsiko poslopje na Posavcu in da jo s sekiro vlomil v delikatesno trgovino na Jesenicah (pri obeh dejanjih so ga Oparili ljudje, neuradno pa je to tudi priznal miličniku). Jože Rozman, radovljiški miličnik, jo poklical Krajca, na gre z njim na postajo milice. Krajec ni nasprotoval, zaprosili je le miličnika, naj ga pusti na WC. Rozman je ta trik dobro poznal, saj je izkušen miličnik. Cez nekaj sekund je Krajec že lezel skozi okno WC prostora, da bi pobegnil. »Nazaj,« je zakričal Rozman, ki ga je čakal pod oknom. Krajec se je spustil nazaj, na vratih pa se je pokazal z nožem v rokah: »Pusti me, ali pa izgini, sicer te zabodem!« Miličnik je namenoma najprej prijel za torbico pištole, nato pa sunkovito skočil v stran in udaril z reko Krajca na za-tilnik. S spretnim prijemom od zdaj je hitro ukrotil nevarnega napadalca in ga uklenil. Ko ga je pripeljal na postajo milice, še nihče ni vedel za njegov obisk pri Fran-češkini Pintar. Pri preiskavi so pri njem našli denar, na vprašanje od kod mu to, pa je odgovoril, da ga mu je dala neka ženica, ker ja je sekal drva (Pintarjeva je bi- la zelo začudena, ko so jo obiskali miličniki in ji prinesli oropani denar. Manjkalo je samo 2.400 S din, kolikor je Krajec zapi! v gostilni). Miličnik Rozman je na postaji milice vprašal Krajca, zakaj ga je hotel napasti z nožem. Leta je hladnokrvno odgovoril: »Saj si dober fant, samo rajši imam svobodo kot tebe.« Čudno, da imajo takšni ljudje še vedno potuho pri nekaterih ljudeh. Tistega dne, ko je bil vlom v delikatesno trgovino na Jesenicah so ga miličniki iskali po Javorni-ku. Krajec je bil po vlomu res v gostilni na Javorniiku, tam pa mu je neki prijatelj povedal, da ga iščejo miličniki in naj se zato rajšt umakne drugam. Krajec se je preselil iz jeseniške v radovljiško občino. Zaradi klateštva ga je občinski sodnik za prekrške kaznoval z mesec dni zapora. Zdaj je v zaporu v Radovljici, medtem pa bo tekla nadaljnja preiskava o njegovih kaznivih detlih. Na Lancovem ljudje spet mirno spijo. J. Vidic Buldožer ga je povozil V Struževem pri Kranju se je na delovišču SGP Projekt pripetila v četrtek okoli dvanajste ure huda nesreča. Voznik buldožerja Anton Mohar je pri vzvratni vožnji zadel Cirila Drinovca. Hudo ranjenega so Drinovca odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Vse se je zgodilo pravzaprav v hipu. Vsaj tako se je zdelo vozniku tovornjaka, ki je prav takrat pripeljal prst. Z vzratno vožnjo je peljal po delovišču, da bi stresel prst. Odprl je vrata, da bi bolje videl, tedaj pa ga je Ciril Drinovec poprosil, naj mu prižge cigareto. Voznik tovornjaka je prižgal njemu in sebi, nato pa je vrata zaprl, da bi vožnjo nadaljeval. Pred tem ni opazil, kakor tudi Drinovec ne, da je buldožer vozil nazaj. Voznik tovornjaka je lahko samo še opazil, kako je Drinovec padel. Zavpil je Moharju naj ustavi, vendar se je nesreča že zgodila. Drinovca so s poškodovano nogo in medenico odpeljali v bolnišnico. Ciril Drinovec je bil star 56. let. Pred kratkim je bil upokojen. V Struževem se je ukvarjal s cestnimi deli, zato je tudi bil na delovišču, kjer s prstjo zasipajo globok jarek, prek katerega naj bi kasneje peljala pot. L. M. Prizorišče nesreče — Foto: F. Perdan B+/2^$%%$%+$$+/%+%$+$%* Smučarski koledar Nova smučarska sezona se je že začela. Na sporedu je bilo že nekaj tekmovanj na domačih smučiščih in skakalnicah pa tudi v mednarodni areni so se pred dnevi že pomerili najboljši mojstri alpskega smučanja. Uradna otvoritev sezone pa bo v prihodnjih dneh, ko je na sporedu že vrsta najrazličnejših tekmovanj doma in na tujem. Smučarski koledar, ki ga je pred dnevi izdala Smučarska zveza Slovenije, je bogat raznih prireditev, čeprav ne bo na sporedu olimpijskih iger ali svetovnega prvenstva, ALPSKE DISCIPLINE: Najvažnejša prireditev v letošnji sezoni bo spet v Kranjski gori, in sicer od 15. do 16. februarja, ko bo na sporedu FIS tekmovanje članov v slalomu in veleslalomu. Tudi najvažnejša domača prireditev — državno prvenstvo članov in članic — bo letos v Kranjski gori. Sicer je pa v podrobnem koledar alpskih prireditev naslednji (navajamo samo najvažnejše prireditve, ki bodo na Gorenjskem): DECEMBER , 29. na Krvavcu meddruštveno tekmovanje v slalomu za mladince in mladinke (organizator SK Triglav), na Črnem vrhu meddruštveno tekmovanje v veleslalomu za člane in članice (ŠD Jesenice) JANUAR I. v Begunjah meddruštveni veleslalom za člane, članice, mladince in mladinke (TVD Begunje) 5. na Stenu (škofja Loka) meddruštveni slalom za člane in članice (SK Trans-turist) II. —12. na Krvavcu prvenstvo SRS v veleslalomu in slalomu za člane in članice (SK Triglav) 18. v Železnikih nočni slalom za člane, članice, mladince in mladinke (TVD Železniki) 19. v Mojstrani meddruštveni veleslalom za starejže pionirje in pionirke (ŠD Jesenice) 26. na Pristavi meddruštveni smuk za člane, članice, mladince in mladinke (ŠD Jesenice) 26. v Kranjski gori meddruštveni smuk za člane, članice, starejše mladince in starejše mladinke 30. v Kranjski gori meddruštveni veleslalom za mladince in mladinke (SK Enotnost) FEBRUAR 1. v Bohinju meddruštveni veleslalom za vse kategorije (TVĐ Bohinj) 2. v Bohinju consko pionirsko prvenstvo v veleslalomu (TVD Bohinj) 7. na Zelenici prvenstvo SRS v smuku za starejše mladince in starejše mladinke (TVD Tržič) 8. na Zelenici prvenstvo SRS v smuku za člane in članice (TVD Tržič) 8. -9. prvenstvo SRS v slalomu in veleslalomu za starejše mladince in starejše mladinke (kraj in organizator še nista znana) 9. na Krvavcu odprto občinsko prvenstvo Kranja v veleslalomu za pionirje in pionirke (SK Triglav) Velika planina meddruštveni veleslalom za člane in mladince 15.—16. v Kranjski gori mednarodno FIS tekmovanje v slalomu in veleslalomu za člane (organizacijski komite Vitranc) 19.—22. v Kranjski gori prvenstvo SFRJ za člane in članice v smuku, slalomu in veleslalomu (ŠD Jesenice) 21. —24. na Črnem vrhu prvenstvo SFRJ za mladince in mladinke v smuku, slalomu Ia veleslalomu (ŠD Jesenice) MAREC 2. na Zelenici ekipno prvenstvo SRS za pionirje in pionirke v veleslalomu (TVD Tržič) na Starem vrhu veleslalom z mednarodno udeležbo za člane, članice, mladince in mladinke (SK Transturist) 7.-8. v Kranjski gori mednarodno prvenstvo ljubljanske univerze v slalomu in veleslalomu (SK Akademik) 15.—16. na Krvavcu tradicionalni mednarodni veleslalom za člane, članice, mladince in mladinke (SK Triglav) 23. pod Prisankom meddruštveni veleslalom za pionirje in pionirke (SK Novinar) na Viševniku meddruštveni veleslalom za člane, članice, mladince in mladinke (TVD Bled) APRIL 5.-6. na Zelnici mednarodni slalom in veleslalom za člane, članice, mladince In mladinke (TVD Tržič) 13. na Voglu meddruštveni veleslalom za mladince in mladinke (SK Transturist) MAJ 4. v Vratih Zlatorogov veleslalom za Člane, članice, mladinke in mladince (SĐ Jesenice) 11. nad Češko kočo meddruštveni Majnikov veleslalom z mednarodno udeležbo za člane, članice, mladince ln mladinke (SK Jezersko) JUNIJ 7. pod Jalovcem mednarodni veleslalom za člane, članice, mladince in mladinke (SK Enotnost) 22. nad Češko kočo meddruštveni slalom z mednarodno udeležbo za člane, članice, mladinec in mladinke (SK Jezersko) JULIJ 27. nad Češko kočo tradicionalni mednarodni slalom v počastitev kranjskega občinskega praznika (SK Triglav) Jubilejna konferenca podzveze nogometnih sodnikov Kranj Premalo mladih Nogometni sodniki Gorenjske so imeli pred dnevi svojo redno letno konferenco. Dvajseti jubilejni konferenci je prisostvovalo 27 sodnikov, navzoči pa so bili tudi predstavniki občinske zveze za telesno kulturo Kranj, nogometne podzveze Gorenjske in sodniške organizacije SRS. Iz referata dolgoletnega predsednika tov. Pavla Novaka je bilo razvidno, da je bi. la spet uspešna sezona za gorenjske nogometne sodnike. Največji uspeh organizacije pa je nedvomno v tem, da so sodniki podzveze vodili v letošnjem letu kar 329 tekem, na katere pa ni bila vložena niti ena pritožba. Velik uspeh pa so zabeležili tudi v vzgoji novih kadrov. V letošnjem letu je Gorenjska dobila prvega zveznega nog. sodnika (Albin Bradaška). Poleg tega pa so opravili, izpit za republiškega sodnika naslednji: Marjan Mihelčič, Peter Piškur, Tone Kaštivnik. Največji problem organizacije gorenjskih nogometnih sodnikov pa je še vedno v premajhnem številu aktivnih sodnikov. Od 30 v glavni se- zoni lahko računajo le na 15 sodnikov, čeprav se v sezoni igra na Gorenjskem ob nedeljah tudi po 18 tekem. Zaradi tega so morali tudi v minuli sezoni sodniki voditi ob nedeljah tudi po dve tekmi. V težkih primerih, ko ni bilo na voljo dovolj mlajših sodnikov, pa so vskočili na pomoč tudi veterani: Šegula, Kraljic in Cadež, ki so se že poslovili v minuli sezoni od aktivnega sojenja. Vsekakor bo potrebno v prihodnje vzgojiti nove kadre, večjo pozornost pa posvetiti tudi kvaliteti sojenja. Zato je bil eden izmed glavnih zaključkov konference, da v novi sezoni organizirajo nov tečaj za sodnike, katerega naj bi obiskovali predvsem bivši nogometaši, katerih je dovolj na Gorenjskem, vendar se žal na vključujejo v delo v nogometni organizaciji. V novi uprav, ni odbor so izvolili naslednje člane: Pavle Novak, Tone Kaštivnik, Albin Bradaška, Slavo Božnar in Rudi Gros. V nadzorni odbor pa: Franc Cadež, Leopold Grošelj ia Milan Šegula. P. Didič* Pogovor Od vratarja V letošnji rokometni se- g zoni ni bilo v vratih tr- I žiških rokometašev zna- | nega vratarja Pavla Per-ka. Pred dnevi smo napravili z njim krajši pogovor. Svojo športno kariero je 18 letni Perko za. čel pred šestimi leti v domačem Partizanu. Branil je v pionirskem, mladin- I skem in nekaj časa ludi I v prvem moštvu. Med svoje največje uspehe uvršča nastop v republiški j ekipi, ki je nastopila na državnem mladinskem prvenstvu pred dvema letoma v Bečeju. Na tem prvenstvu se je dobro izkazal, saj je branil barve slovenske reprezentance zelo dobro. »Zaradi bolezni sem mo ral nekaj časa prekiniti športno kari*ro,« nam je začel pripovedovati Pavle Perko. »Po ozdravljenju sem spet prišel med svoje stare prijatelje in se dolgo časa nisem znašel med njimi ter sem moral večkrat sedeti na klopi za rezervne igralce. To mi ni bilo po volji. Trener mi tudi ni več toliko zaupal, da bi še dalje branil in Tato mi ni preostalo drugega, da sem se vključil v ekipo kot igralec.« O Kakšne so razmere v tržiškem rokometu? »V Tržiču je dovolj talentov za rokomet. Pre- tedna do igralca malo pa je pri nas dobrega vodilnega kadra in sposobnega vodstva. Bivši trener Vidovič je delal z mladimi dobro, le pri sestavi moštva so nanj preveč vplivali starejši igralci.« O Kaj menile o drugem delu prvenstva? »V spomladanskem delu prvenstva upam, da bomo osvojili vse točke na domačem igrišču le, če se bedo razmere v klubu uredile; pri tem mislim pre:l-vsem na upravo kluba.« Upamo, da bodo tržl.ški rakometaši tudi v spomladanskem delu prvenstva dobro' zaigrali in ne bo treba misliti, da bi se poslovili iz republiške konkurence. D. Humer r IPobrskali smo po gorenjskem turističnem košu V_J Gorenjska cesta Nikar ne mislite, da smo si premislili in z našo akcijo prenehali. Res je, da že dvakrat nismo objavili gorenjskih »zanimivosti«. Vendar ni bilo krivo pomanjkanje tovrstnega gradiva ali nenadna vzorna urejenost na Gorenjskem, če bi se to zgodilo, bi vam dogodek bolj slovesno sporočili. Imeli smo le preveč aktualnejšega gradiva in tako je brskanje po gorenj-jkem turističnem košu moralo počakati. Morda boste rekli, da so te stvari prav tako zanimive. Strinjamo se in kot smo že rekli, z njimi ne bomo prene, hali. Nasprotno. Veseli bo- mo tudi vašega sporočila ali mnenja o posameznih kamnih spotike, čeprav je zimski čas za prikazovanje teh napak morda neprimeren. Prenekatero nič kaj lepo zanimivost ali urejenost bo namreč skrila snežna odeja. Sicer pa bomo veseli vašega sporočila tudi o lepi in vzorno urejeni turistični ali drugi zanimivosti. Konec koncev danes tudi lepi zgledi vlečejo in ni le kritika tista, ki popravlja napake. Vabimo vas torej, da se oglasite! Sicer pa naj bo tega našega uvodnega modrovanja dovolj. Danes bomo za spremembo, pokazali na tri »zanimivosti« z gorenjske ceste: Pred kratkim je naš fotoreporter slikal v Mostah tole podrto avtobusno postajališče. Prvi letošnji sneg je bil pretežak in pokrito postajališče se je sesulo. Tale posnetek pa je naš fotoreporter naredil na avtobusnem postajališču na Polici. Podrta klopca in kup peska že nekaj mesecev čakata! (aže) Drugo postajališče, ki ga je po prvem snegu doletela podobna usoda, pa je na Potokih pred Jesenicami. Kaže, da tudi tod tisti, ki so ga postavili, niso pomislili na snežno odejo. Pohvalimo lahko le tiste, ki so pred dnevi ogrodje pospravili. Okršlar Janez ♦ ■ i 'i Prešernova 12, Kranj IZDELOVANJE USNJENE GALANTERIJE IZKORISTITE novoletni popust od 10 °o do 30 °o Nudimo vam najmodernejše torbice in vso drugo usnjeno galanterijo na sejmu in v Prešernovi 12 Kranj Obenem želim vsem strankam SREČNO NOVO LETO 1969 Zbor občin ne sme biti zbir občin (Nadalj. s 1. str.) problemih.Takšen pomen zbora občin naj bi v prihodnje tudi preprečil, da bi na vsak predlog posameznih občin ali skupin spreminjali nekatere zakone in tudi druge predpise. Drug osamljen predlog na včerajšnji razpravi pa je bil, da bi namesto kulturno-pro-svetnega in sccialno-zdrav-stvenega zbora imeli v prihodnje enotni zbor družbenih dejavnosti. Čeprav so o tem predlogu razpravljali in prav tako tudi o drugih tekstualnih spremembah — pa se nazadnje za ta predlog niso zavzeli. Na sestanku je bila poudarjena tudi novost, da bi v prihodnje poslance republiškega zbora volili občani neposredno. Pri tem so nekateri menih, da bi bilo treba naš skupščinski predvsem pa volilni sistem poenostaviti, da bi ga občani laže razumeli. Razen tega pa so se v razpravi dotaknili tudi nekaterih predloženih sprememb s področja samoupravljanja, delitve dohodka in prisilne uprave. Nazadnje pa so sklenili, da bodo vse pripombe posredovali republiški ustavni komisiji. A. 2. Planinsko društvo Kranj pripravlja predavanja Planinsko društvo v Kranju je za zimsko sezono pripravilo več predavanj. Vsak torek zvečer ob 19. uri bo v delavskem domu predavanje o lepotah narave, o našem alpinizmu in drugem ob prikazovanju barvnih diapozitivov. Na prvem takem predavanju so se poslušalci seznanili z eno izmed naših najzahtevnejših plezalnih smeri, Čopovim stebrom v severni triglavski steni. Ostala predavanja, ki so jih pripravili pri planinskem društvu, pa ne govore samo o plezanju, pač pa tudi o živalstvu, rastlinstvu naših gora, o podzemnih zanimivostih, govore o različnih šegah in navadah ljudi iz našega gorskega sveta in o drugem. Zanimivosti, ki jih tudi pri samem obisku gora večkrat ne opazimo. M. K. GORENJSKA OBLAČILA KRANJ obvešča cenjene potrošnike, da je za NOVOLETNI SEJEM V KRANJU pripravila UGODEN NAKUP ženske in otroške konfekcije Izkoristite enkratno priložnost! IZREDNO ZNIŽANE CENE