LETO XXV	1986
NOVEMBER	ŠT. 11
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
29. NOVEMBER -DAN REPUBLIKE
Ni navada, da bi se v tovarniških glasilih lotevali širše družbene in politične situacije v naši družbi. Vendar je praznik republike in situacija v naši družbi dovolj tehten razlog, da spregovorimo o problemih, ki nas kot delavce v združenem delu težijo.
Nas delavce v združenem delu predvsem zanima gospodarsko stanje naše družbe saj mi, ki smo neposredno odvisni od našega dela, to situacijo najbolj občutimo na lastni koži. Visoka inflacija, ki se zažira v naše plače in razvrednoti naše delo, je največji problem. Ob tem nas muči predvsem dejstvo, da proizvajamo v razmerah, ki nikakor niso stabilne v smislu usmeritev v boljše pogoje gospodarjenja in večje razpolaganje z dohodkom. Stalno spreminjanje zakonodaje vodi v vedno večjo birok-ratiziranje in odtujevanje odločanja od nas kot temeljnih subjektov, ki ustvarjajo presežno vrednost v družbi. Kljub stalnim parolam o obremenjenosti gospodarstva le-ta vedno bolj narašča in se ne zmanjšuje. V kratkem; gospodarska politika, ki se vodi pri nas ne prinaša pozitivnih rezultatov, kot jih delavci od nje pričakujemo. Konec koncev tako ocenjuje našo gospodarsko politiko tudi svet, saj smo od mednarodnega finančnega sklada okarakterizirani kot ena izmed treh držav na svetu, ki ima najbolj neustrezno gospodarsko politiko in je v tem smislu tudi možnost za razrešitev gospodarske situacije najmanjša. To dejstvo bi končno moralo strezniti politične strukture v naši družbi, da bi napravili odločnejše korake za spremembo situacije v naši družbi. Nevzdržno je, da moramo delavci spremljati stalne besedne in papirnate rešitve, ki ohranjajo sedanje stanje v družbi. Smatramo, daje zadnji čas, da preidemo od besed k dejanjem.
Od naših predstavnikov, ki smo jih v začetku letošnjega leta volili in ki so bili imenovani na svoje funkcije na raznih kongresih nismo pričakovali samo velikih besed ampak predvsem dejanja. Danes po več kot pol leta vsi ti ljudje niso izpolnili našega zaupanja. Na vseh nivojih od občine pa do zveze se ponavlja stara praksa, ki temelji na ohranjanju obstoječega stanja, ki roko na srce, nekaterim strukturam v naši družbi ustreza in to tistim, ki ne živijo samo od svojega dela.
Zadnji čas je torej, da naredimo odločnejše korake k stabilizaciji našega gospodarstva in sicer predvsem z uvajanjem ekonomskih kategorij v gospodarjenje. To je potrebno doseči s prepustitvijo iniciative za ekonomski razvoj delovnim organizacijam in s sprostitvijo vseh birokratskih ovir, ki danes zavirajo razvoj. Kljub temu, da je potrebno računati tudi
na žrtve pri ozdravljanju gospodarstva pa mora biti osnova, na kateri naj bi počivalo celotno združeno delo zdrav ekonomski temelj. Pri tem mislimo predvsem na uvajanje tržnih mehanizmov in razvoja tistih organizacij združenega dela, ki so sposobne obvladovati tržno situacijo, se vključevati v mednarodno delitev dela in ki pomenijo perspektivo za razvoj naše družbe.
Jugoslavija se v tem trenutku poleg gospodarske krize nahaja tudi pred mnogimi razpotji svojega nadaljnjega razvoja. Velike razlike, ki objektivno vladajo naši družbi, sc šc poglabljajo z raznimi ekstremnimi stališči v zvezi z nadaljnjim razvojem jugoslovanske družbe. Gospodarski razvoj celotne države bi moral prav tako temeljiti na ekonomskih temeljih. Otresti se moramo lažne solidarnosti in sprostiti iniciative, ki so trenutno zavirane. Tudi za državo kot celoto je verjetno zadnji čas, da se gospodarska sfera postavi na zdrave temelje in da bodo resnično sposobni gospodarski organizmi temelj za nadaljnji razvoj celotne družbe.
V Železarni Štore smo v počasitev Dneva rebpulike odprli novo konti napravo v Jeklarni, ki bo omogočila tako količinski dvig proizvodnje jekla, kot tudi izboljšanja kvalitete naše proizvodnje. Z novimi tonami kvalitetnega jekla, ki ga bomo zaradi modernejše tehnologije, tudi ceneje proizvajali, bomo zagotavljali za lastno predelavo, pa tudi za celotno kovinsko predelovalno industrijo surovino, ki bo omogočala nastop na zunanjih tržiščih. Tudi ostale investicije, ki jih izvajamo v Železarni oz. ki jim bomo v kratkem začeli, so predvsem namenjene posodabljanju proizvodnje, ki naj bi nam in našim kupcem zagotavljale perspektiven razvoj tako v okviru jugoslovanskega tržišča kot tudi na tujih trgih. V Železarni Štore se zavedamo, da je potrebno pri lastnem razvoju opirati se predvsem na lastne sile. Zavedamo se, daje od nas samih, v največji meri, odvisno kako bomo izkoriščali proizvodne kapacitete, obvladovali stroške, izboljševali kvaliteto in količinsko proizvodnjo. V tem se nismo nikdar zanašali na nikogar drugega in tudi v prihodnje nameravamo nadaljevati s tako usmeritvijo. Vendar pa pričakujemo tudi od družbene skupnosti, da bo omogočila našemu delovnemu kolektivu stabilne gospodarske razmere, kjer bodo prišli do izraza rezultati našega dela, da bo omogočen razvoj in perspektiva tako za nas kot tudi za naše potomce. V Železarni smo v vsej zgodovini nove Jugoslavije kot temeljno opredelitev smatrali delo za dobrobit celotne družbe, vedno smo se zavzemali za enotno jugoslovansko tržišče in gradili smo bratstvo in enotnost. Svojo perspektivo, pa vidimo v Jugoslaviji, ki bo omogočala naš ekonomski razvoj na zdravih temeljih in predstavljala družbo, ki bo temeljila na demokraciji. Predvsem pa naj bi bila Jugoslavija država, ki bi se razvijala in napredovala in omogočala boljše življenje tako nam kot našim potomcem.
Urednik
OB 29. NOVEMBRU - DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM DELAVCEM IN UPOKOJENCEM ŽELEZARNE STORE

SAMOUPRAVNI ORGANI KOLEGIJSKI POSLOVODNI ODBOR DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE
MESEC POŽARNE VARNOSTI
IZVAJANJE GASILSKE IN REŠEVALNE VAJE NA VITALNE OBJEKTE ENERGETIKE V ŠTORAH II
Dne 22. oktobra 1986 ob 16.00 uri seje zaslišal zvočni alarm in istočasno so obvestili preko UKV postaj, sektorja I vzhod (Občinske gasilske zveze Celje), o eksploziji parnega kotla v kotlarni TOZD Energetike, katera je povzročila razdejanje ter požar, kije ogrožal objekte v neposredni bližini kotlarne in uparilne postaje v DO Železarni - Štore II.
Seveda je bila to samo zamišljena eksplozija, kije bila povod za sektorsko vajo v »mesecu požarne varnosti« - oktobru - pod geslom NAJ NAS NE PRESENETI POŽAR!
Sektorska vaja je bila realizirana na podlagi sklepa operative Občinske gasilske zveze Celje in v soglasju s komitejem za SLO in družbeno samozaščito Železarne Štore. Vaja je potekala v smislu gašenja ter reševanja ponesrečencev v delovni organizaciji na objektih TOZD Energetika - lokacija Štore II (kotlarne, plinske napeljave, kisikarne in črpališče III).
V vaji so sodelovala vsa gasilska društva sektorja I - vzhod:
Gasilska društva	Cas prihoda	Sodelujoči gasilci
Železarna Štore	2 minuti	23
EMO Celje	4 minute	7
Teharje	4 minute	8
Cinkarna Celje	5 minut	7
Gabetje - Celje	6 minut	7
Prožinska vas	8 minut«	8
Zagrad 11 Pečovnik	9 minut	8
Svetina	14 minut	7
Vsa gasilska društva so sodelovala s po eno enoto. V vaji so sodelovali še strokovna služba TOZD Energetike (poskrbela za varno odvijanje vaje in nemoten potek proizvodnje v Železarni Štore), TOZD Transport (železniški transport je sodeloval s svojo ekipo pri izvleki vagonske cisterne za pretakanje tekočega plina), Služba zavarovanja (ta je preko SLO in družbene samozaščite Železarne Štore ter usposobljenih požarnih trojk poskrbela, daje vaja potekala nemoteno, ter da se po vaji odstrani iz varovanega območja vse nezaposlene) in Ambulanta prve medicinske pomoči (skrbela je za nudenje prve pomoči ponesrečencem v vaji).
Vseh sodelujočih v vaji je bilo 76.
Potek vaje
Iz neznanih razlogov je eksplodiral eden od parnih kotlov v kotlarni in povzročil razdejanje ter požar, ki je ogrožal objekte v neposredni bližini kotlarne in uparilne postaje. Pri tem je bil eden delavec v kotlarni težko poškodovan (opekline obraza in trupa). Preti nevarnost razširitve požara in eksplozij na vodovode in plinovode, ki gredo v ali mimo gorečega objekta.
Vodstvo vaje je na kraju samem organizacijsko vodilo sodelujoče enote in jih locirala na ogrožena mesta. Enote so bile razporejene po njihovi sposobnosti in tehniki, ki so jo imele na razpolago.
IGD ŽELEZARNE ŠTORE
Vajo je izvajalo s S-250 kg prevoznim sredstvom - 3 gasilci; pena iz
K.	V., suha vaja - 8 gasilcev; iznos varilne garniture (jeklenke) - 2 gasilca; prevoz z reševalnim vozilom - 2 reševalca; kurir gl; markirantje - 2; za-dimljenje - 2; alarmiranje, iznos ponesrečencev - 2 ter vodja vaje -1. Skupaj sodelujočih za Štore 23.
IGD Železarna Štore gasi goreči objekt TOZD Energetike
IGD Cinkarne Celje ohlaja mazutni rezervoar s peno
GASILSKO DRUŠTVO TEHARJE
Prva skupina je napadala objekt gorilnikov, druga napadalna skupina je izvajala napad na uparilno postajo (monsun ročnik); skupaj 8 sodelujočih.
IGD EMO CELJE
Ena napadalna skupina je izvajala napad na streho kotlarne, katera je bila zadimljena; druga napadalna skupina je delala z monsun ročnikom vajo na uparilno postajo (ohlajevanje rezervoarja s kisikom); skupaj 7 sodelujočih.
IGD CINKARNA CELJE
Ohaljevala je mazutni rezervoar s peno. Sodelujočih 7 gasilcev.
GASILSKO DRUŠTVO PROŽINSKA VAS
Napajala je K. V. Štore iz hidranta pitne vode številka 1 - pred jeklarno ter ohlajevala jeklenke varilne garniture (plin, kisik). Skupaj 7 sodelujočih.
GASILSKO DRUŠTVO GABERJE
Z eno napadalno skupino je gasila leseno barako. Druga napadalna skupina se je opremila za suhi napad s kemično peno v kotlarno-zahod. Skupaj 7 sodelujočih.
GASILSKO DRUŠTVO ZAGRAD - PEČOVNIK
Ena napadalna skupina je iz hidranta izpred CTP gasila leseno barako. Druga napadalna skupina je ohlajevala vagonsko cisterno za pretakanje tekočega plina. Skupaj 8 sodelujočih.
GASILSKO DRUŠTVO SVETINA
Delovala je samostojno s svojo MB. Gasila je objekte kotlarne. Skupaj 7 sodelujočih.
Zaključek vaje je bil ob 16.20 uri. Vodstvo vaje je poskrbelo, da so se enote z vso opremo in orodjem umaknile iz varovanega območja ter se zbrale v IGD Železarne Štore. Vsem sodelujočim društvom seje pojasnil namen vaje ter analiza uspešnosti vaje.
Ocenjevalci: PASERO Ivan - poveljnik Občinske gasilske zveze Celje, VOLOVŠEK M. - SLO občine Celje, KLAKOČER Janez - vodja vaje.
Namen vaje je bil, da po predhodno izvršenih ukrepih o mobilizaciji in pripravljenosti gasilskih enot sektorja I štaba Občinske gasilske zveze Celje ugotovimo sposobnost, opremljenost in mobilizacijski čas gasilskih društev in enot za akcijo v delovni organizaciji Železarne Štore pri eventualnih dejanskih potrebah na tej lokaciji.
TUŠEK Božidar, gradb. inž.
Prenos ponesrečenega do ambulante prve pomoči Štore II
TOZD Valjarna II je dosegla v petek, 14. novembra 1986 letni plan
Menimo, daje za vsako delovno sredino izredno pomembno, ko doseže cilj, ki je postavljen za tekoče poslovno leto. Tako smo bili tudi delavci TOZD Valjarne II v petek, 14. novembra, upravičeno po--nosni na dosežene rezultate v letošnjem letu. Plan v višini 105.500 t je bil dosežen in tako so realni izgledi, da bo TOZD Valjarna II v letošnjem letu dosegla rekorden fizičen obseg proizvodnje. Tudi analiza asortimana in obseg izvoza kažeta ugodne rezultate. Tako menimo, da smo dosegli v danih pogojih lepe rezultate, na katere smo lahko resnično ponosni.
Vsi zaposleni v TOZD Valjarne II so skozi vse leto vlagali maksimalne napore za doseganje mesečnih operativnih planov, kakor tudi podpirali prizadevanja DO po čim boljših rezultatih po mesecih, s tem, ko so delali tudi dva dodatna dneva in tako dali občuten prispevek k ugodnim poslovnim rezultatom.
Pri analiziranju poteka proizvodnje v letošnjem letu prihajamo do ugotovitev, daje TOZD Valjarne II obratovala, kljub zapletenim gospodarskim pogojem, v ugodnih okoliščinah: učinkovito vzdrževanje agregatov in naprav ter s tem manj daljših zastojev, dovolj kvalitetnega vložka v prvem polletju, zmanjšanje tehnoloških zastojev, vzorno sodelovanje vseh spremljevalnih dejavnosti (Komerciale, Priprave proizvodnje, Transporta, Kontrole kakovosti, Energetike ter vseh, ki vstopajo v proizvodni proces Valjarne II), kakor tudi ugodna politika nagrajevanja, ki je do neke mere vzpodbujala k uspešnejšemu delu.
Kljub temu pa nekateri očitajo »nerealno planiranje«, vendar ugotavljamo, da so vsi, predvsem pa valjaiji, znali izkoristiti dane ugodnosti. Ni bilo taktiziranja, pač pa zavreto delo in nenehna skrb, da se proizvodni proces ne prekine. Vsi smo se zavedali odgovornosti, še posebej zaradi velikih investicijskih vlaganj v TOZD Valjarne II, ker menimo, da je to pravilna pot, ki pelje k humanizaciji in kvalitetnejši proizvodnji.
In kako naprej? Do konca leta nas čaka vse še mnogo zahtevnih nalog in težkega dela, da izpolnimo zahtevna naročila do domačih in tujih kupcev. Predvsem pa se posvetimo kvaliteti proizvodnje, ker se pojavljajo čedalje večje zahteve.
V naslednjem letu je pred nami odgovorna naloga - cilj - dosegati podobne rezultate kot letos. Še enkrat je potrebno poudariti poseben pomen dviga kakovosti brez katere ni stabilnega položaja na trgu. Čedalje bolj se uveljavlja prepričanje, daje kakovost proizvodnje pomembnejša od količine. Seveda pa kvaliteta ni povsem odvisna od valjarjev.
In v tem smislu mislimo valjarji v drugem letu tudi delati. Prepričani smo tudi, da bomo imeli vso podporo pri vseh, ki spremljajo to proizvodnjo. Pravzaprav je potrebno sorazmerno malo - le vsak naj opravi delo, za katerega je združil delo v naši DO.
Vodja TOZD Valjarne II
Delo sindikata tozd Jeklarne v 10-mesecih
Izvršni odbor OOZS TOZD JEKLARNA je imel do sedaj 8 rednih in 3 izredne seje, na katerih je obravnaval vso problematiko, ki se tiče delovanja sindikata in vzdušja v TOZD. Opravil je kandidacijski postopek za volitve 1986. Sodeloval pri volitvah. Pripravil razlago pri izvedbi referendumov (prvič izvedeni referendum ni bil uspešen). Pri izvedbi ponovitve referenduma se je Izvršni odbor še posebej zavzel in pripravil zelo široko in izčrpno razlago, tako daje le-ta uspel in bil izglasovan. Pri svojem delu sindikat stalno obravnava problematiko toplega obroka, letovanja, disciplinske prekrške, nagradne oddihe, preventivne, oddihe; delavcem, ki odhajajo v pokoj, v spomin podari stensko uro. Stalno obravnava delavce, ki so v bolniškem staležu dlje kot 60 dni in jim po presoji nameni enkratno finančno pomoč.
Obravnaval je proizvodnjo, invalidsko problematiko, način letovanja na Rabu.
Izvedel je sindikalni izlet na relaciji Štore - Begunje (ogled tovarne športne opreme Elan, Begunjske kaznilnice, doline Drage), Plamen Kropa, Dražgošel| Železniki.
Pred prvim majem smo obiskali na domu vse delavce, ki so v bolniškem staležu dlje kot 60 dni in jim podarili darilo v obliki darilnega bona.
Ker ima sindikat pomanjkanje finančnih sredstev, si je v dogovoru z vodstvom TOZD pomagal na ta način, daje organiziral akcije pobiranja magnezitnega loma. Od tu smo dobili plačano delo v višini cene navadne delovne ure. S temi sredstvi smo financirali delno sindikalni izlet, rekreacijo in jih uporabljali tudi za druge postavke, v katerih smo to potrebovali.
Enako zelo dobro in aktivno sodelujejo naši športniki na vseh področjih rekreacije.
Za informiranje OOZS TOZD MRAVLAK Irena
KOLIKO SE ZAVEDAMO SVOJIH ZGODOVINSKIH KORENIN TER POMENA LASTNEGA RAZVOJA
Prispevek katerega objavljamo v našem internem glasilu naj bi služil kot vzpodbuda k večji motivaciji in razmišljanju v delovni organizaciji sami, kot tudi pri njenih upokojenih delavcih na področju zbiranja arhivskega gradiva, kot načina ohranjevanja ohranitve kulturne dediščine in njegove prezentacije javnosti v delovni organizaciji in tudi širše.
Nesporno je dejstvo, daje vedno več delovnih organizacij, ki se zavedajo svojih zgodovinskih korenin ter pomena lastnega razvoja in vedno večje hotenj po odkrivanju in raziskovanju tega razvoja. Pri vsem tem pa se ne smemo zadovoljiti samo s poudarjanjem letnice ustanovitve ampak mora prihajati v ospredje poudarjanje tradicije delovne organizacije, ki vedno bolj postaja sestavni del reklamnih akcij, saj na odločitve potrošnikov ne vpliva samo kvaliteta, temveč »znano ime«.
Spoznavanje lastne preteklosti v delovni organizaciji ima za posledico spoštljivejši odnos do temeljev, to pa pomeni tudi drugačen odnos do arhivskega gradiva, ki so ga ustvarjali naši predniki in ga ustvarjamo tudi mi sami. Na ta način se dviga zavest, o pomenu arhivskega gradiva, o pomenu zagotavljanja pogojev za njegovo materialno varstvo in več spoštovanja do lastno ustvarjenega arhivskega gradiva. Seveda pa ob vsem navedenem ne smemo pozabiti na opravljeno delo v preteklosti s tega področja. Omenimo samo izdano publikacijo ob 130-letnici obstoja naše delovne organizacije, s katero izpričujemo njen nastanek in razvoj v preteklosti in bližnji sedanjosti.
Nesmiselno bi bilo, če bi se zadovoljili z doseženim, kar bi bilo v nasprotju s človekovo naravo in njegovim pričakovanjem, posebno še, če smo prepričani da še nismo izkoristili vseh možnosti za pridobitev arhivskega gradiva, katero je lahko del kulturne dediščine.
Za širši krog bralcev tega članka na kratko orišemo pojem dokumentarnega in arhivskega gradiva.
Pod pojmom dokumentarno gradivo pojmujemo vse zapise (dokumente), ki nastajajo pri delu oziroma poslovanju organizacij, ne glede na način zapisa, vrsto, obliko in namen.
V	sklop dokumentarnega gradiva uvrščamo pisano gradivo, risano gradivo, tiskano gradivo, slikovne zapise, zvočne zapise, zapise računalniških informacij itd.
Neodvisno od tega pa ima del dokumentarnega gradiva še povsem drugačen pomen. Vsebuje namreč informacije, ki omogočajo proučevanje preteklosti iz različnih vidikov kot so: politični, gospodarski in družbeni razvoj, razvoj posameznih dejavnosti, delovnih organizacij, delo posameznikov in skupin ...
Torej arhivsko gradivo ni le pisano gradivo, marveč obstajajo tudi drugačne vrste zapisov npr. načrti, karte ter na razne načine posnete slike vidnega sveta in govorjene besede, skratka arhivsko gradivo so lahko vse vrste dokumentarnega gradiva.
V	zvezi z delovno organizacijo pa so lahko zanimive kategorije gradivo, ki imajo vsebinsko ali likovno vrednost (npr. gradbeni načrti, načrti strojev, fotografije, stari dopisi z glavami, žigi, stari deli strojev in naprav, orodja, razne diplome, plakati, spominske knjige, privatne korespondence, zbrani reklamni lepaki itd.)
Obstaja velika verjetnost, da precej različnečga gradiva hranijo tudi nekdanji delavci tako vodilnih kot drugih struktur, zato poskušamo preko našega glasila vzpodbuditi zaposlene, bivše zaposlene ali njihove svojce in potomce, ki hranijo to gradivo, da sodelujejo v akciji zbiranja tega gradiva in na ta način prispevajo svoj delež pri ohranjevanju tradicij delavskega gibanja v naši delovni organizaciji in ohranjanju kulturne dediščine kot nasledstvo bodočim vodstvom.
Če se pri tem resnično najdejo deli arhivskega fonda delovne organizacije ali kraja, ki je povežem z njo, bi bilo smotrno, da bi se hranili v arhivu delovne organizacije, kjer bo to gradivo varneje spravljeno kot pa na domu, na podstrehi ali v predalu, saj na ta način kaj hitro postane »žrtev« akcij zbiranja starega papirja.
Zavedamo se, da je uspešnost zbiranja arhivskega in drugega gradiva odvisna od medsebojnega zaupanja, zato glede ostalega gradiva (npr. fotografije, privatna korespondenca, dokumenti o delovnem razmerju, razne beležke, koledarski zapisi zbrani reklamni lepaki idr.), kije last občanov, pa lahko le svetujemo naj najde svoje mesto v arhivu delovne organizacije, oziroma naj občani vsaj dovolijo njegovo mikrofilmanje ali kopiranje.
Če posedujete kakršnokoli tovrstno gradivo in ste pripravljeni sodelovati, nas o tem na vsak možen način obvestite (osebno, telefonsko, preko prijateljev, svojcev) ali pa bomo mi obiskali vas. Pišite na uredništvo glasila ali na področje za samoupravno razmerje in informiranje (int. tel. 134).
Hvala za sodelovanje.
L.	G.
20 LET RAČUNALNIŠTVA V ŽELEZARNI ŠTORE
Mineva dvajset let, odkar 25 obdeluje poslovne informacije z računalnikom. Dve desetletji sicer ni dolgo obdobje, vendar se je na področju računalništva v tem času ogromno spremenilo in izpopolnilo.
Prve pobude za avtomatizirano obdelavo informacij v ŽŠ s pomočjo računalnika segajo v leto 1961. Takrat je bil sklenjen dogovor med Cinkarno Celje, EMO-m Celje in Železarno Store, da skupno ustanovijo v Celju center za »mehanografsko obdelavo podatkov«. Po takratnem dogovoru je bila dolžna Cinkarna priskrbeti prostore, EMO zaposliti strokovnjaka, ki bi naj prišel iz enega od že obstoječih centrov v Sloveniji. ŽŠ pa priskrbeti stanovanje temu strokovnjaku. Sredstva za nabavo računalnika bi po dogovorjenem ključu delitve zagotovili vsi trije ustanovitelji.
Z namenom, da bi lahko novo ustanovljeni center pričel z uspešnim poslovanjem, so omenjene tri DO poslale na usposabljanje za organizatorje v takratni »ZOR - zavod za organizacijo in revizijo«, Maribor pet sodelavcev, in sicer:
EMO Celje - Prelog Vinko in Prezelj Gabriel,
Železarna Štore - Gregorin Marija in Miklavc Albin,
Cinkarna Celje - Bajramovič Enver.
Teoretični del usposabljanja je potekal v omenjenem zavodu, medtem ko je praktični del potekal v TAM Maribor, na njihovem računalniku ob strokovni pomoči TAM-ovih organizatorjev. Usposabljanje je trajalo 3 mesece, in sicer od februarja do aprila 1962.
Istega leta so bili vzpostavljeni tudi prvi stiki s takratnim predstavništvom proizvajalca računalnikov ameriške firme IBM - International Business Machines v Beogradu. Novoustanovljeni center je imel namen vzeti v najem računalnik omenjenega proizvajalca.
Leta 1962 je s takrat nastalo devizno situacijo v Jugoslaviji predstavništvo IBM v Beogradu šlo v likvidacijo in ni bilo več mogoče dobiti računalnika v najem. Mogoč je bil samo definitiven odkup. Takrat je od ustanoviteljstva novega centra odstopila tudi Cinkarna, medtem ko sta EMO in ŽŠ še naprej iskala možnost kako priti do računalnika in s tem posodobiti svoje poslovanje in pretok informacij.
Leta 1963 je prišlo do prvih zasnov novega računalniškega centra. V EMO Celje je bil ustanovljen »oddelek za mehanografijo« v okviru organizacijske službe z namenom, da prične s pripravami za prehod na AOP v EMO in ŽŠ. Kot zunanji strokovnjak je prišel za vodjo tega oddelka tov. Hochmiiller Bogdan, strokovni sodelavec TAM Maribor in Zavoda za organizacijo in revizijo Maribor.
Leta 1964 se je oddelek kadrovsko okrepil in pričeli smo s šifriranjem nabavljenih materialov za EMO in ŽŠ. Ta pripravljalna dela so takrat opravljali v EMO Pocajt Stanislav, Prezelj Gabriel in Bajramovič Enver, v ŽŠ pa Kindlhofer Kurt. Vse podatke za posamezne materiale v obeh DO smo zbrali in izdelali prve računalniško izpisane preglede v jeseni istega leta v AOP centru Železarne Jesenice. Izdelani so bili šifranti materialov in razne tabele po statističnih skupinah in knjigovodskih kontih. Delo je bilo obsežno, saj je bilo potrebno šifrirati, razvrstiti in pripraviti v EMO 12.000 v ŽŠ pa 10.000 materialnih postavk. Za vsak material je bilo treba določiti operativno šifro z izračunom kontrolne številke, opredeliti pravi naziv, dimenzijo. JUS oznako, klasifikacijsko šifro, statistično skupino in plansko ceno.
Te priprave so bile osnova za računalniško obdelavo gibanja materiala.
Istega leta se je kot soustanovitelj novega RC - računalniškega centra pridružila tudi KIZ - Kovaška industrija Zreče, kjer je bil glavni pobudnik za to takratni finančni direktor Zavšek Ferdinand. Pričelo se je z intenzivnim iskanjem možnosti najema ali nakupa računalnika. Takrat je bilo mogoče na jugoslovnaskem tržišču kupiti samo računalnike dveh ameriških firm, in sicer: BULL - GAMMA 10 in IBM - 1401 elektronski računalnik in klasična garnitura IBM - 421. V Sloveniji so bile takrat instalirane garniture računalnika samo v: TAM Maribor-IBM 1401 in IBM 421, LITOSTROJ LJUBLJANA - IBM 421, Železarna Jesenice - IBM 421, Rog Ljubljana — IBM 421.
(IBM 421 je oznaka samo ključnega stroja - tabelirke, medtem ko je garnituro sestavljajo več različnih strojev z določenimi funkcijami.)
Po dolgotrajnih pregovorih z Intertrade Ljubljana, ki je prevzel po dokončni likvidaciji predstavništva IBM v Beogradu zastopstvo za IBM v Jugoslaviji, je leta 1966 v jeseni prišlo do podpisa pogodbe za najem IBM klasičnih računskih strojev 421 za obdelavo podatkov.
Meseca oktobra so pričeli v RC EMO prihajati posamezni stroji iz Jugoslavije in Avstrije, IBM jih je jemal povsod tam, kjer so jih dotedanji uporabniki zamenjali s sodobnejšimi. Tako smo dobili stroj-tabelirko iz Svetozareva, luknjače iz Sarajeva, kalkulator iz Avstrije itd.
Kot nosilec podatkov se je luknjala kartica, ki je lahko sprejela 80 al-fabetskih ali numeričnih znakov. Vsak material je npr. imel po eno matično kartico, medtem ko je lahko bilo za isti material v enem mesecu več prometnih kartic. Da bi lahko podatke obdelali, je bilo potrebno vse kartice ustrezno sortirati, spojiti z matičnimi karticami, ovrednotiti količine prometa, izpisati tabele in luknjati sumarne kartice za izdelavo rekapi-
Stari računalnik 370/135
tulacij in arhiviranje. Mesečno je bilo vključenih v obdelavo 27.000 matičnih in okoli 45.000 prometnih kartic.
Števila kartic za obdelavo v posameznih mesecih je bilo odvisno od števila poslovnih dogodkov pri prevzemih in izdajah materiala v vseh treh DO. EMO in ŽS sta imela približno enako število kartic, medtem ko jih je KIZ Zreče imela nekaj manj.
Klasifikacija strojev, s katerimi je RC EMO začel obratovati:
Stroj
4 kom. Luknjač	IBM	024
1	kom. Luknjač	IBM 026
2	kom. Verificirka	IBM 054
1 kom. Verificirka	IBM 056
1	kom. Interpreter	IBM 552
2	kom. Sortirke	IBM 082
1 kom. Kolektor-
mešalec	IBM 577
1 kom. Kalkulator	IBM 602
1 kom. Tabelirka	IBM 421
1 kom. Reproduser-
sumar. luknj.	IBM 519
Funkcija
Luknjanje - vnos podatkov
v kartice - numerično Luknjanje - vnos podatkov
v kartice — alfabet. Kontrola vnosa - numerično Kontrola vnosa - alfabet Izpis teksta na kartici Sortiranje kartic Združevanje matičnih kartic s prometnimi Računanje in luknjanje rezultata v kartico Izpis tabel seštevanje in odštevanje Dupliranje kartic sumarno luknjanje
Navedeni stroji so imeli omejene zmogljivosti, hitrost obdelave je bila odvisna od števila računskih operacij za vsako luknjano kartico. Hitrost obdelave na posameznih strojih:
Interpreter	552
Sortirka	082
Kolektor	577
Reproduser	519
Kalkulator	602
Tabelirka	421
do 6.000 kartic na uro do 36.000 kartic na uro do 14.000 kartic na uro do 9.000 kartic na uro do 3.000 kartic na uro do 6.000 vrstic na uro
Vsi stroji so delali na osnovi relejne tehnike in z mehanskimi števci. Novembra 1966 so bili stroji s strani tehnične službe Intertrade -IBM generalno obnovljeni in decembra meseca smo jih vključili v poskusno obratovanje. Istočasno je bil v RC EMO Celje tečaj za operaterje na posameznih strojih in tako je januarja 1967 nastopil svečani trenutek, ko smo začeli z redno obdelavo materialnega obračuna za ŽŠ, EMO Celje in KIZ Zreče.
To je bila prva avtomatizirana obdelava podatkov v celjski regiji in med prvimi v Sloveniji. Tej obdelavi je sledil obračun osnovnih sredstev ŽŠ in kasneje še KK Žalec.
Zdi se mi prav, da pri tem omenim prizadevne posameznike v ŽŠ, ki so s svojim delom in moralno podporo ogromno prispevali k uresničitvi dolgoletnih želja in pričakovanj.
Voga Tugomer, takratni direktor ŽŠ,
Miklavc Albin, takratni finančni direktor.
Čuvan Olga, takratni vodja financ in računovodstva,
Urbajs Fanika, takratni vodja obračuna OS,
Ladsteter Katica, takratni vodja materialnega knjigovodstva.
Leta 1968 v novembru je RC EMO kupil za takrat sodoben računalnik IBM 360/25 z zmogljivostjo 24 KB (24.000 znakov) centralnega spomina in z 2 diski skupne zmogljivosti 15 MB (15. milj. znakov). S prihodom tega računalnika so se bistveno povečale možnosti obdelav, same obdelave so postale hitrejše, informacije kvalitetnejše ter točnejše in od-
20 LET RAČUNALNIŠTVA V ŽELEZARNI ŠTORE
(Nadaljevanje s 4. strani)
prte so možnosti za vključitev novih področij v samo obdelavo. Že leta 1969 so se na željo TOZD za vzdrževanje ŽŠ izdelali programi za zasledovanje zastojev strojev in obračun delovnih nalogov. Vsi programi so se takrat izdelovali še v RC EMO, s tem daje ŽŠ tudi že imela organizatorje za koordinacijo med ŽŠ in RC. To nalogo sta opravljala tov. Lešek Janez in Gradišnik Friderik v oddelku za organizacijo ŽŠ.
Leta 1970 je ŽŠ že imela prvega usposobljenega programerja - Rebernaka Franca. Novi programi so se že programirali v ŽŠ, medtem ko je sama obdelava še vedno potekala v RC EMO. Pri samem računalniškem izvajanju obdelav so nastopale težave, ker smo bili vedno odvisni od razpoložljivega prostega časa na računalniku v RC EMO. Dogajalo se je večkrat, da so nam bili dodeljeni prosti termini v nočnih urah, prostih sobotah ter nedeljah in praznikih. To je zahtevalo stalno pripravljenost sodelavcev v ŽŠ za izvršitev naših obdelav.
V istem letu so se vršile priprave za obračun OD, obračun amortizacije osnovnih sredstev, vodenje kadrovske evidence in še nekaj manjših obdelav. Leta 1973 je ŽŠ skupaj s svetovalno firmo FEIF - Avstrija pričela s pripravami za računalniško obdelavo letnega gospodarskega načrta in zasledovanje dejanske proizvodnje, storitev in stroškov.
Te priprave so potekale skozi vse leto 1974. Vsi programi so bili izdelani s strani programerjev ŽŠ tov. Pušnika Karla in Rebernaka Franca, z izjemo nekaj programov za letni GN, ki sojih zaradi kratkega roka uvedbe izdelali programerji v Železarni Jesenice.
Leta 1975 v septembru smo pričeli z računalniško izdelavo gospodarskega načrta za leto 1976. Obdelave so se opravljale v glavnem v RC EMO, delno tudi v RC Železarne Jesenice, kjer so nam bili vedno pripravljeni priskočiti na pomoč.
Leta 1976 je stekel že dejanski obračun stroškov. Ta del je zajel zasledovanje proizvodnje po grupah proizvodov, obračun storitev, zasledovanje dejanskih stroškov ter doseženo realizacijo za prodane izdelke. Da bi lahko v ta projekt vključili za obstoječe obdelave, je bilo potrebno reorganizirati in prilagoditi obračun materiala R3, vodenje zalog proizvodov in polproizvodov R6, obračun delovnih nalogov, obračun OD ter izvršiti vse organizacijske spremembe ter izdelati ustrezno dokumentacijo za novi način spremljanja informacij.
Leta 1978 v aprilu je ŽŠ ob veliki angažiranosti predsednika KPO Burnika Dušana, dipl. ing., uspelo dobiti v najem računalnik IBM 360/25 s 32KB (32.000 znakov) centralnega spomina in 3 diskovnimi enotami skupnega spomina 84MB (84 milij. znakov). Ta računalnik je bil pred tem instaliran v Lisci Sevnica.
S prihodom računalnika v ŽŠ so bili ustvarjeni pogoji za razširitev in pčsodobitev obstoječih obdelav. Pričeli smo v določenih TOZD spremljati proizvodnjo po posameznih izdelkih, izdelano je bilo več novih programov za potrebe analize rezultatov poslovanja in začelo seje s pripravami za zamenjavo računalnika. Obstoječi računalnik je bil najet samo za krajše prehodno obdobje in predvsem z namenom, da ne bi bili več odvisni od drugih RC. Obseg obdelav v ŽŠ je postal obsežnejši, računalniške zmogljivosti v RC EMO pa se niso povečale.
Leta 1981 je področje za AVP-avtomatizirano vodenje procesov, dobilo računalnik APPLE II z zmogljivostjo 48KB (48,000 znakov) central-
Tudi to sodi k zamenjavi računalnika
Tračne enote novega računalnika IBM 4381
nega spomina, 1 disketno enoto s 103KB (103.000 znakov) spomina in 1 tiskalnik (printer).
Z ozirom na majhno zmogljivost samega računalnika ni bilo mogoče izdelati večjih projektov obdelav, kljub temu so bili izdelani programski paketi za terminiranje proizvodnje z optimizacijo v livarni strojne litine, optimizacija premika pri struženju valjev v mehanski obdelavi, izračun energetskih bilanc toplotnih agregatov ter več manjših aplikacij.
Avgusta leta 1981 nam je uspelo od Železarne Ravne dobiti v najem večji računalnik IBM 370/135 s 512KB (512.000 znakov) centralnega spomina in 7 diskovnimi enotami s 700 MB (700 milij. znakov) spomina ter 2 tračni enoti. Z instalacijo tega računalnika so se možnosti obdelav v ŽŠ še razširile. Priključenih je bilo tudi že 8 video terminalov za interne potrebe AOP. Ob prihodu novega računalnika je bilo v AOP ŽŠ že nad 1000 izdelanih programov za obdelave.
Kljub sorazmerno veliki zmogljivosti tega računalnika je bilo potrebno razmišljati o skorajšnji zamenjavi, saj je računalnik bil v uporabi pred ŽŠ že 8 let v Ravnah.
Razvoj računalništva je v tem času dosegel tak napredek, da je tudi ŽŠ, kot eden od prvih pobudnikov računalniških obdelav v celjski regiji in tudi v Sloveniji nasploh, razmišljala o nabavi sodobnega računalnika za potrebe DO.
Računalniki so se medtem sorazmerno tudi pocenili in bilje skrajni čas za zamenjavo.
Leto 1985 štejem za prelomnico na področju računalništva v ŽŠ. Septembra meseca je po dolgotrajnih pripravljalnih postopkih za dosego soglasja v uvozu, ki sta jih vodila Škornik Vladislav, dipl. oec. in vodja DS EO Knez Peter, dipl. ing., začel obratovati novi računalnik IBM 4381 8 MB (8 milij. znakov) centralnega spomina, 3 diskovnimi enotami s skupno zmogljivostjo 7,5 GB (7,5 milijard znakov), 3 tračnimi enotami in priključenih je 50 video terminalov ter 14 tiskalnikov (printerjev). Podatki se vnašajo s pomočjo disketnih zajemalnih enot in ne z luknjanimi karticami kot doslej, pri interaktivnih obdelavah pa direktno s terminali.
Pričelo se je takoj s pripravami za interaktivno obdelavo informacij in nekaj jih že danes poteka interaktivno; glavna knjiga, rezervni deli za vzdrževanje, kadrovska evidenca, obračun OD, likvidacija prispelih faktur, ažuriranje matičnih podatkov nabavljenega mateiala. Istega leta je bil za potrebo proizvodnih TOZD nabavljen tudi procesni računalnik ISKRA-DELTA 644/160 z zmogljivostjo IMB (1 milij. znakov) centralnega spomina, 1 diskovno enoto s 160 MB (160 milij. znakov) spomina, 1 tračno enoto, 9 video terminalov in 5 tiskalnikov (printeijev).
V fazi uvajanja je skupaj z Železarno Ravne projekt za avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov v jeklarni.
Omenjeni računalnik bo predvsem služil za avtomatizacijo vodenja proizvodnih procesov v ŽŠ.
S poslovnim računalnikom IBM 4381 spremljamo oziroma obdelujemo danes v ŽŠ že naslednja področja:
-	letni gospodarski načrt
planiranje proizvodnje, storitev, stroškov, planska kalkulacija, planski rezultat TOZD in DO;
-	mesečni operativni plan
planiranje proizovdnje, plan, mesečni prihodek;
-	obračun nabavljenega materiala R3
vodenje zalog, gibanje materiala, optimiziranje zalog, revalorizacija, spremljanje izmečka, razne analize, inventura;
-	obračun delovnih nalogov
obračun storitev po DN za vzdrževanje in TOZD mehanske obdelave;
-	obračun proizvodnje R6
vodenje zalog, javljanje proizvodnje, gibanje med TOZD, prodaja, inventura;
-	obračun osebnih dohodkov - interaktivna obdelava, obračun odtegljajev, obračun boleznin, izplačila, prispevki, članarine, virmani, podatki za SDK (magnetni trakovi, tabele); (Nadaljevanje na 6. strani)
20 LET RAČUNALNIŠTVA V ŽELEZARNI ŠTORE
(Nadaljevanje s 5. strani)
-	rezervni deli za vzdrževanje® interaktivna obdelava, vodenje zalog RD, evidenca elektromotorjev, razni pregledi o gibanju in karakteristikah;
-	kadrovska evidenca - interaktivna obdelava
sprejemi delavcev na delo, benificirana delovna doba, izobraževanje, splošni ljudski odpor, invalidnosti, prevozi na delo, obračun malic, evidentiranje gibljivega delovnega časa, članstvo DPO, evidenca o družinskih članih, spremljanje zdravstvenega stanja delavcev;
-	obračun in evidenca osnovnih sredstev
predračun, amortizacija, obračun amortizacije, evidenca osnovnih sredstev, revalorizacija, stopnja odpisanosti, gibanja osnovnih sredstev med stroškovnimi mesti;
-	glavna knjiga - interaktivna obdelava
saldakonti kupcev in dobaviteljev, odprte postavke, dnevniki, ažuriranje in vpogledi klientov, ažuriranje in vpogledi v kotni plan, poskusna bilanca, menične obresti, prenosni nalogi, opomini kupcem, izračun povprečnih poslovnih sredstev, avtomat, preknjižba OD v glavno knjigo, vse knjižbe v zvezi z glavno knjigo;
-	obračun dejanskih stroškov
obračun proizvodnje, obračun dejanskih storitev, obračun dejanskih stroškov, izdelava OBOL, izračun dejanskih lastnih cen po NS (grupah proizvodov) rezultat poslovanja TOZD in DO.
Navedel sem samo glavne projekte, ki se vodijo in obdelujejo z računalnikom. Poleg navedenih projektov obstaja večje število programov za posredovanje informacij posameznim uporabnikom za potrebe analiz, poslovnih odločitev, zmanjševanje zalog, statistike, planiranja in podobno. Ti programi so največkrat prilagojeni za občasne obdelave, kjer je potebno hitro izdelati zahtevane informacije zaradi takojšnjega ukrepanja.
Namen tega sestavka je prikazati razvoj računalništva v ŽŠ, hkrati pa opozoriti na to, da bomo lahko le s skupnimi močmi vseh optimalno izkoristili razpoložljive zmogljivosti obstoječega računalnika. Za dosego čim boljših rezultatov je potrebno v AOP obdelave vključevati tudi že izdelane programske pakete. Danes je na tržišču že toliko različnih programskih produktov za različna področja računalniških obdelav, ki jih ponujajo za to zvrst specializirane institucije, da je večkrat nesmisel in tudi dražje razvijati lastne programske produkte, kot pa nabaviti posamezni programski paket in ga prilagoditi svojim zahtevam za obdelavo informacij. S tem ne mislim, da ni potrebno v ŽŠ tudi naprej razvijati lastnih programskih produktov, kajti glavni delež pri uvajanju nabavljenih
Terminali računalnika IBM 4381
paketov ostane v domeni samega kupca takega paketa. Ni namreč težko kupiti programskega produkta, težko ga je aktivirati in spraviti v »življenje« v DO. Vedno je še potrebno izdelati mnogo dodatnih pregledov in specifičnih obdelav, ki jih nabavljeni programski produkti ne nudijo in to delo še vedno ostaja nam delavcem v AOP. Prav tako ni vedno smotrno samo nabavljati programskih produktov, temveč je treba strokovno presoditi, kaj je za DO ugodneje, optimalneje in ne nazadnje tudi hitreje in ceneje.
Cilj in želja vseh v ŽŠ naj bi bila, da bi čimprej in čimveč obdelav prenesli na računalnik. Le s hitrimi in kvalitetnimi ifnormacijami se bomo lahko prilagajali nastalim gospodarskim situacijam v svetu in na ta način dosegli dobre poslovne rezultate. Tega ni moč doseči od danes do jutri, ker določene obdelave zahtevajo čas za organizacijske in AOP priprave, vendar želja in potreba je, da bi bil ta čas čim krajši; pri tem pa je tudi važna pripravljenost za sodelovanje s strani uporabnika informacij.
Glavno skrb morajo uporabniki posvetiti pravočasnemu posredovanju točnih podatkov, ker je to predpogoj za izdelavo kvalitetnih informacij. Računalnik lahko obdeluje tudi napačne podatke, le rezultati niso uporabni. Računalnik je stroj, ki ne zna misliti.
Zelo važna je predvsem podpora vodilnega in vodstvenega kadra v ŽŠ. Brez njihove angažiranosti bo pot do ažurnih in kvalitetnih informacij dolga, težavna in ne nazadnje tudi draga. Držimo se načela, da je le v slogi moč in kos bomo vsem težavam.
Enver Bajramovič
KADROVSKE
VESTI
V mesecu septembru in oktobru so bile v naši delovni organizaciji naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše DO:
Ciringer Zmago, dipl. el. ing. -energetika; Kolenc Marija, dipl. ekonomist - DS za EO; Kovačič Andreja, finomehanik - energetika; Kočevar Silva, ekonomski tehnik — DS RRI inženiring; Kovačič Darko, elektro - energetik - obrat el. vzdrževanja; Bezgovšek Branko, el. energetik - obrat el. vzdrževanja; Mulej Stanislav, el. energetik - obrat el. vzdrževanja; Romih Miran, el. energetik - obrat el. vzdrževanja; Zorke Matjaž, el. energetik 11 obrat el. vzdrževanja; Ocvirk Silvo, strojni ključgfr obrat el. vzdrževanja; Tkavc Jože, stroj, ključ. - obrat stroj, vzdrž.; Šeligo Milan, stroj, ključ. - obrat stroj, vzdrž.; Šelekar Martin, stroj, ključ. - obrat stroj, vzdrž.; Popovič Ivan, stroj, ključ. -obrat stroj, vzdrž.; Krempuš Tomy, orodjar - obrat stroj, vzdrž.; Koželj Boris, delavec - obrat stroj, vzdrž.; Pirš Ivica, strojni ključ. - VTS; Pe-taur Branko, stroj, ključi —;VTS; Pezdevšek Božidar, stroj, ključ. — VTS; Vodovnik Marcel, metal, teh-
nik • elektroplavž; Voga Valter, strugar - MO valji; Dorn Anton, orodjar - MO valji; Fidler Tomaž, strugar - MO valji; Sirk Bojan, strugar - MO valji; Šolman Jože, strugar - MO litina; Pečak Iztok, orodjar - MO litina; Hrženjak Miran, strugar - MO litina; Ristič Drago, strugar - MO litina; Kregar Miran, strugar - MO litina; Ducman Venčeslav, stroj, ključ. - valjarna II; Horvat Damjan, stroj, tehnik -valjarna II; Polak Gabrijel, metal, tehnik - valjarna II; Rožanc Peter, strojni tehnik - valjarna I; Knez Andrej, metal, tehnik - valjarna I; Gorenšek Marjeta, metal, tehnik S jeklarna; Medved Franc, delavec -jeklarna; Ptujec Damir, livar kalu-par- livarna II; Klasič Štefan, lesar širokega profila - modelna mizar-na; Drofenik Janez, lesar širokega profila - modelna mizama; Hribernik Anton, stroj, ključ. - livarna II; Sirk Marjan, metal, tehnik - livarna II; Oprešnik Božidar, livar in jedrar - livarna I; Dobrajc Roman, metal, tehnik %■: livarna I; Alagič Adem, livar kalupar - livarna I; Jazbec Janko, metal, tehnik - DS PP; Sušeč Josip, delavec iji livarna I; Malgaj Aleksander, metal, tehnik -livarna I; Zavšek Silvo, delavec S jeklarna; Pompe Marko, elektrikar energetik - obrat el. vzdrževanja; Tržan Jože, delavec—livarna I; Puš-
nik Ivan, delavec - livarna I; Zidanšek Franc, kmetovalec - obrat stroj, vzdrž.; Iliev Milan, ključavničar jiljeklarna.
Berginc Tomaž, dipl. ing. strojništva - obrat strojnega vzdrževanja; Žlender Leopold, stugar - MO valji; Ocvirk Vasja, elektrotehnik S merilna služba; Obran Franc, strojni delovodja - energetika; Berk Silvo, delavec - jeklarna; Mohor Drago, delavec - livarna I; Lojen Peter, delavec - livarna I; Pipinič Radoj-ka, medicinska sestra - ambulanta prve pomoči; Malgaj Matjaž, metalurški tehnik gg jeklarna; Blazina Marko, strojni ključavničar - valjarna II; Šket Jakob, delavec - jeklarna; Dragišič Ostoja, delavec -jeklarna; Robič Martin, delavec — livarna I; Dečman Bogdan, delavec
-	livarna II; Uduč Božidar, delavec
-	valjarna II; Maleševič Džordže, delavec—jeklarna; Petek Franc, de-lavec^jeklama; Vrtarič Zlatko, delavec - livarna II; Škoberne Franc, ladijski strojni tehnik g jeklarna.
Iz JLA so se vrnili:
Slomšek Bogomil, orodjar - MO valji; Štor Iztok, vzdrževalec vozil in strojev - valjarna I; Ojsteršek Srečko, strugar - obrat stroj, vzdrž.; Selič Vili, strugar - MO litina.
Antlej Branko, orodjar - MO orodjarna; Mraz Slavko, predelovalec kovin - jeklovlek; Veladžič Mehmed, kalupar livar - livarna I.
V JLA so odšli:
Vrhovšek Matjaž, strojni tehnik - valjarna II; Elkasevič Mirsad, livar kalupar - livarna I; Uršič Darko, delavec - valjarna II; Mujkano-vič Midked, monter vodovodnih naprav - mehanična del.; Mešino-vič Fikret, transp. del. - transport; Slokan Marjan, strojni livar in jedrar - livarna II; Trateški Roman, metal, tehnik - DS PP; Kregar Srečko, oblikovalec kovin - MO valji; Javornik Aleksander, lesar širokega profila - modelna mizama; Rupnik Silvo, lesar širokega profila -modelna mizama; Korošec Jože, voznik vilic. - livarna I; Ilič Stojan, metal, tehnik - livarna II; Zavšek Srečko, kmetovalec valjarna II.
Z rednim odpovednim rokom so odšli:
Pertinač Gvido, avtomehanik f MO valji; Košir Silvester, kovinostrugar- valjarna II; Videnšek Zvonko, delavec - livarna II.
KADROVSKE
VESTI
(Nadaljevanje s 6. strani)
Črepinšek Rozalija, strojni tehnik - DS RRI; Rotar Jožef, delavec Ig jeklovlek; Vrabec Franjo, avtomehanik - jeklarna.
Samovoljno so zapustili delovno organizacijo:
Lončarič Alojz, delavec - valjarna I; Bojanič Darko, valjavec - valjarna II; Šahbaz Suad, delavec -1 valjarna I; Radakovič Milan, prodajalec tehnične stroke - livarna II; Hrup Miroslav, delavec - mehanična del. Malgaj Martin, delavec^ livarna II.
Sporazumno z delovno organizacijo sta odšla:
Kranjc Andrej, ključavničar -1 služba spl. zavarovanja; Kerš Jurij, inženir strojništva - DS PP.
Terčič Stanko, upravlj. plin. naprav - livarna II; Dundžer Milan, delavec - transport.
Po izteku pogodbe so odšli:
Centrih Melita, kuharica - DPG; Jelen Zlata, delavka - DPG; Javornik Branko, kuharski tehnik^ DPG, Seničar Dušan, oblikovalec kovin - MO litina.
Zaradi negativne ocene v poskusni dobi je odšla:
Kolar Silva, delavka - komunala.
UPOKOJENI
KOVAČ Franc, rojen 30. 9. 1932, stanujoč Podgorje 7, p. Šentjur. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila od leta 1951 do 1952. Po od-služenju vojaškega roka si je ponovno pridobil lastnosti naše delovne organizacije v TOZD Livarna I na dela in naloge livarja. Leta 1965 je bil razporejen na dela delovodje, katera je opravljal vse do upokojitve.
8.9.1986	je bil invalidsko upokojen.
MASTNAK Franc, rojen 21. 9. 1929, stanujoč Laška vas 42, p. Štore. V naši delovni organizaciji se je zaposlil leta 1951 na samotni. Zaradi ukinitve šamotame je bil leta 1973 premeščen v TOZD Jeklovlek kot adjuster. V istem TOZD je opravljal še dela posluževalca stroja, posluževalca vlečne klopi in upravljanja polirnega stroja.
30.9.1986	je bil redno upokojen.
SALOBIR Ivan, rojen 19. 8. 1931, stanujoč Prožinska vas 101, p. Štore. Prva njegova zaposlitev v naši delovni organizaciji je bila leta 1950-1951. Po odsluženju vojaškega roka se je zopet zaposlil v železarni kot livar v Livarni I. Leta 1973 je bil po lastni želji premeščen v TOZD Kontrola kakovosti kot kontrolor. Ta dela je opravljal vse do upokojitve.
30. 9.1986 je bil redno upokojen.
VRENKO Edvard, rojen 2. 9. 1930, stanujoč Cesta Kozjanskega odreda 8, p. Štore. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1952 kot nakladalec v valjarni. Skozi vso delovno dobo je bil v Valjarni I. Tuje opravljal dela in naloge vozača ingotov, ravnalca grobe proge, valjarja in
upravlj. pog. elektro motorja in pripadajočih delov.
31.	12. 1985 je bil redno upokojen.
SELIČ Franc, rojen 20. 11. 1930, stanujoč Razgledna ul. 6, p. Štore. V železarni seje zaposlil leta 1947 do 1950. Po odsluženju vojaškega roka sije leta 1952 ponovno pridobil lastnosti delavca naše DO. Sprva je delal v TOZD Livarna II, nato v Livarni I in leta 1964 zopet v Livarni II na delih in nalogah delovodje.
31. 12. 1985 je bil redno upokojen.
OSET Ivan, rojen 16. 5. 1926, stanujoč v Celju. V železarni je bil zaposlen skozi vso delovno dobo. Delal je v valjarni kot dvigalec grobe proge. Leta 1964 je bil premeščen v TOZD KK na dela in naloge laboranta, katere je opravljal vse do upokojitve.
31. 12. 1985 je bil redno upokojen.
OJSTERŠEK Viktor, rojen 26. 7. 1932, stanujoč Vrh 26, Šmarje pri Jelšah. Skozi vso delovno dobo je bil zaposlen v naši delovni organizaciji. Opravljal je dela in naloge
čistilca - varilca, odbijalca, ročnega čistilca in nabavljal pomožni material legur, sur. in zašč. sredstev v TOZD livarna sive litine.
31. 12. 1985 je bil redno upokojen.
HORVAT Ivan, rojen 27.12.1931, stanujoč Prožinska vas 87 c, p. Štore. Prva njegova zaposlitev je bila v Železarni Jesenice. Leta 1962 je bil sprejet v našo DO v TOZD Jeklarna kot pomočnik vlivališča. Zaradi zdravstvenih razlogov je bil premeščen v TOZD Tovarna traktorjev na dela in naloge avtomehanika. Leta 1980 pa je bil prerazporejen na opravljanje zahtevnih avto-kleparskih del.
16.12.	1985 je bil invalidsko upokojen.
DUSPARA Ivo, rojen 7. 1. 1935, stanujoč Cesta na Pečovje 4, p. Štore. V železarni seje zaposlil kot pomočnik vlivališča v TOZD» Jeklarna. Kmalu je napredoval nadela in naloge prevzemnika skladišča in izdajanja repromateriala. Zaradi invalidnosti je bil zopet prerazporejen na dela odpremnika odpadnega materiala.
12.	9. 1986 je bil invalidsko upokojen.
KRAJNC Franc, rojen L 4. 1928, stanujoč Udarniška ul. 4, p. Štore. V železarni seje zaposlil leta 1951 kot čistilec litine v TOZD Livarna II. Leta 1964 je bil premeščen v TOZD MO na dela in naloge strugarja. Pred upokojitvijo pa je bil vodja delovne skupine.
24.10.1986	je bil invalidsko upokojen.
UPOKOJENI
(Nadaljevanje s 7. strani)
PETER Anton, rojen 2. 1. 1933, stanujoč Rifnik 37, p. Šentjur. V železarni se je zaposlil že leta 1951. Po odsluženju vojaškega roka se je ponovno zaposlil v naši DO. Več kot polovico delovne dobe je delal v TOZD Livarna II kot žerjavovod-ja, livar in čistilec litine. Decembra 1970 je bil premeščen v TOZD Livarna I na dela in naloge strojnega ključavničarja. V Livarni I je opravljal še dela strojnega mehanika, livarja specialista in upravljanje ta-lilniških agregatov.
15. 10 1986 je bil redno upokojen.
TRE^OVC Jože, rojen 10. 11. 1932, stanujoč Podgrad 34 b, p. Šentjur. Prva njegova zaposlitev v železarni je bila leta 1954 do 1963. V letu 1970 sije ponovno pridobil lastnosti delavca naše delovne organizacije. Delal je v Valjarni I kot adjuster.
15. 12. 1985 je bil redno upokojen.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nepozabnega moža, očeta in dedka
Mihaela KOSTANJŠKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu ob času bolezni stali ob strani in mu pomagali ob zadnjem slovesu in počastili njegov spomin s svojo prisotnostjo, Društvu upokojencev Šentjur pri Celju, pevcem, g. župniku za opravljeni obred.
Iskrena hvala govorniku - predstavniku Železarne Štore tov. Knez Jožetu, godbi železarne Store, upravi in sindikatu železarne Štore in njegovim sodelavcem za darovane vence.
Dragega pokojnika bomo ohranili v najlepšem spominu.
Žalujoča žena Anica, hčerki Nada in Marina, sinova Stane in Fonzi ter ostalo sorodstvo
SODELAVCEM TOZD KONTROLA KAKOVOSTI
Ob svoji daljši odsotnosti z dela se vsem-sodelavcem in sindikatu iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in prijazen obisk na domu.
Tone
ZAHVALA
Ob najini ZLATI POROKI se prisrčno zahvaljujeva vsem, ki ste se spomnili visokega jubileja, nama čestitali ali kako drugače izrazili svojo pozornost. Posebno zahvalo izražava Krajevni skupnosti Štore, tovarišici Lamutovi in drugim za sprejem na svečanosti OSTARELI OBČANI. Enako veljajo najini izrazi zahvale tovarišema Melanšku in Tofantu iz Društva upokojencev, ki sta naju obiskala na domu. Vsem še enkrat najtoplejša hvala.
Jožef in Julijana Zajber iz Kompol
ODMEVI NA ČLANEK »ŠE NEKAJ O RABU IN PRAVILNIKU O LETOVANJU«
V zadnji številki Štorskega železarja smo objavili članek z omenjenim naslovom in sicer v rubriki mnenje sodelavca. Avtor članka sicer ni bil podpisan, vendar smo članek na podlagi odločitve uredništva v celoti objavili. Reakcije na članek so bile v vseh sredinah železarne zelo burne. Vsi so v nekem smislu potrjevali dejstvo, da potrebujemo v našem internem glasilu kritične članke, ki brez dlake na jeziku obravnavajo določeno problematiko. Ob tem se nam je v uredništvu utrnila misel, da bi bilo potrebno ob objavljanju polemičnih člankov verjetno spregovoriti nekaj besed o vprašanjih komuniciranja v javnosti preko sredstev javnega obveščanja. Smatramo namreč, da je za časopisno polemiko potrebno še kaj več kot naostreno pero.
Avtor članka je sicer povedal svoje mnenje o zadevah v zvezi z letovanjem na Rabu in v zvezi s točkovnim sistemom, kije opredeljen v pravilniku o letovanju. To je vse lepo in prav, moti nas samo to, da seje podpisal samo z inicijalkami. Prav bi bilo, da bi v primeru, ko noče avtor, da se objavi njegovo ime, to navede poleg svojega imena in priimka. Uredništvo je dolžno, da njegovega imena ne objavlja, prav tako pa o tem, kdo je napisal posamezni članek, ni dolžno nikogar obveščati. Tudi posamezni bralci, ki se z mnenjem ne strinjajo se naj ne bi najprej zanimali, kdo je posamezni članek napisal, ampak naj bi predvsem objavili svoje mnenje o določeni stvari. Ne na koncu in ne nazadnje, pa bi v Železarni Štore
le morali priti na takšen nivo sodelovanja v internem tovarniškem glasilu, da bi avtor svoj članek podpisal z imenom in priimkom in da bi vsi spoštovali njegovo mnenje ne pa da bi na podlagi svojega mnenja trpel kakršnekoli posledice.
V uredništvu samo prejeli dva članka, ki se tičeta omenjenega članka, oba sta nepodpisana. Uredništvo ob njih smatra, da sta sicer primerna za objavo, da pa moremo nadaljevati z dvigovanjem nivoja polemike na ta način, da avtorja sporočita v .uredništvo svoje ime, ob njem pa lahko tudi navedeta, da se pod članek podpišeta z inicijalkami.
ODGOVOR NA ČLANEK V ZVEZI Z LETOVANJEM NA RABU
Železarna Štore si že vrsto let prizadeva, da v domu na Rabu poveča število posteljnih kapacitet, vendar nam le to dosedaj še ni uspelo, predvsem zaradi nesprejemljivih pogojev občine Rab. Trenutno predstavljajo posteljne kapacitete v počitniškem domu na Rabu le dobro 1/4 vseh zmogljivosti, ki jih Železarna ima na področju koriščenja letnega oddiha. Da bi bilo upravičeno delovanje kuhinje, smo bili v vseh preteklih letih primorani sklepati pogodbe o najetjih dodatnih sob pri zasebnikih, ta način pridobivanja ležišč pa v zadnjem času postaja že tako drag, da cena prenočišča že presega ceno penziona, ki jo za letovanje plača delavec. Ob vsem tem je potrebno dodati še to, da osebje doma, ki skrbi za prijetno počutje in prehrano letujočih že vsa leta nazaj stanuje pod neprimernimi pogoji, kar tudi povzroča nezadovoljstvo in slab odziv teh kadrov pred pričetkom vsakoletne sezone.
Slaba in izstrošena opremljenost kuhinje, neprimeren dostop pri dostavi živil in pa iz leta v leto večji primanjkljaj med prihodki, kijih vplačajo delavci in pa stroški, ki pri obratovanju doma na Rabu nastajajo, so že v lanskem letu vzpodbudili potrebo po sklicu problemske konference o družbenem standardu, na kateri je bil izoblikovan sklep o preureditvi počitniškega doma na Rabu.
Ne glede na omenjene okoliščine pa smo v zadnjem času priča ponovnim razmišljanjem glede omenjene preureditve. Še posebej je želja po ohranitvi sedanjega načina letovanja prisotna pri tistih delavcih, ki že vrsto let na cenen način preživljajo svoj letni dopust v tem domu, ne glede na dejstvo, da se razlika med stroški in prihodki nezadržno viša in da ta davek plačujejo tudi vsi tisti, ki zaradi objektivnih vzrokov niso mogli letovati v nobenem od objektov, s katerimi razpolaga delovna organizacija.
Avtor članka v svojem prispevku navaja, daje želja vseh letujočih na Rabu, da počitniški dom tudi vnaprej obdrži kuhinjo in jedilnico. Kot strokovna služba smo s tem v zvezi dolžni objaviti nekaj podatkov, na osnovi katerih bo razmišljanje o bodočem poslovanju počitniškega doma na Rabu razumljivo tudi tistim, ki do sedaj tu še niso imeli prilike letovati.
V	letu 1986 je v kapacitetah Železarne Štore skupaj letovalo 1395 delavcev in njihovih družinskih članov, kar predstavlja povečanje za 51 % glede na leto 1984. Po podatkih, ki nam jih je posredovala finančna služba, znaša nepokrita razlika med prihodki in stroški letovanja 24,700.000,i din od katere odpade na račun poslovanja na Rabu 18,000.000 - din. Če ob tem pogledamo še podatek, daje na Rabu letovalo le 495 delavcev in njih družinskih članov (delavcev Železarne Štore le ca. 300) lahko ugotovimo, da znaša nepokrita razlika na letujočega na Rabu v 10 dneh 36.363,- din. Pri ostalih 900 letujočih znaša nepokrita razlika na letujočega v 10 dneh 7.444,- din.
V	članku je s strani anonimnega pisca, prisotnih tudi veliko pomislekov v zvezi s pravilnikom o letovanju. V odgovoru želimo opozoriti le na postopek po katerem je bil pravilnik oblikovan in sprejet, kar pomeni, da so imeli delavci v tej fazi možnost vplivati na končno vsebino. Večina pripomb, ki so jih oblikovale osnovne organizacije sindikata po TOZD in DS je komisija za družbeni standard skupaj s strokovnimi službami, upoštevala pri dokončni izdelavi predloga, zato smatramo, da pravilnik ustreza pretežnemu delu zaposlenih, težko pa je izdelati takšnega, ki bi zajemal sleherno željo posameznika.
Bolj kot v določilih pravilnika, bi bilo vzroke za negodovanje, ob priliki letošnjega letovanja potrebno iskati v raznovrstnosti letovalnih kapacitet in v izrednem porastu števila prijavljenih. Prvič se je namreč zgodilo, da je ostalo ca. 200 prijavljenih nosilcev letovanja nerazporejenih, kar z drugimi besedami povedano pomeni, da bi potrebovali kapacitet še za ca. 600 letujočih. To pa bi pomenilo povečanje v primerjavi z letom 1985 za skoraj 100 %.	Področje za družbeni standard
in splošne zadeve
ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE - izhaja 2-krat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Renčelj Vlado, Grosek Rajko -odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje -TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.