Stenografien! zapisnik
tretje seje
deželnega zbora Ljubljanskega
dne 2Ö. septembra 1871.
Nazoči: Prvosednik: Deželni glavar: Dr. Radoslav Razlag. — Vladini zastopnik: Deželni predsednik: Karol pl. Wurzback-Tannenberg. — Vsi članovi razun: knezošlcof dr. Widmar, Kromer, dr. S n p p a n, Dežman, dr. pl. Kaltenegger, grof Auersperg, grof Blagaj, dr. vitez Savinšek, Rudež France, pl. Langer, grof Thurn, grof M a r -gheri, baron Raster n in baron Apfaltrern.
Dnevni red: 1. Utemeljenje predloga g. dr. Coste za adreso na Njegovo Veličanstvo. (Priloga 20.) — 2. Poročilo deželnega odbora, s kterim sc predložijo računski sklepi za leto 1869 : a) deželnega zaklada in njegovih podzakladov, b) zaklada zemljišne odveze, e) zaklada za zidanje norišnice, d) siro-tinskega zaklada, e) P. P. Glavarjevega zaklada, fj Grof Saurau-ovega zaklada za maše,, g) zaklada cesarice Elizabete za onemogle vojake. (Priloga 1.) — 3. Poročilo deželnega odbora o prošnji Senožeške županije za deželno podporo za razširjenje šolske hiše. (Priloga 2.) — 4. Poročilo deželnega odbora, s kterim se predloži proračun za leto 1872 in računski sklep za leto 1870 zaklada zemljiščine odveze. (Priloga 3.) — 5. Poročile deželnega odbora zastran razdelitve premoženja Narinske podžupanije. (Priloga 4.) — 6. Poročilo deželnega odbora, s kterim se predlože proračuni za leto 1872: a) deželnega, b) bolnišničnega, c) porodnišničnega, d) najdenišničnega in e) norišničnega zaklada, potem f) zaklada posilile delalnice, g) zaklada za zidanje norišnice, h) deželno kulturnega in i) gledišnega zaklada; in računski sklepi za leto 1870 : j) deželnega zaklada in njegovih podzakladov, k) zaklada za zidanje norišnice in 1) deželno kulturnega zaklada. (Priloga 5.) — 7. Predlog deželnega odbora o reorganizaciji deželnih dobrodelnih naprav. (Priloga 7.) — 8. Predlog deželnega odbora, zarad pomnoženja c. k. okrajnih zdravnikov na Kranjskem. (Priloga 8.) — 9. Predlog deželnega odbora o
StkNMphischkr Amcht
bet* bristen Sitzung
tics £ ti mittiges zu JBaiüacft
am 20. September 1871.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Dr. Jakob Razlag. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Carl von Wurzbach-Tanne nberg. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Sr. fnrstbischöflichen Gnaden Dr. Widm er, und der Herren Abgeordneten: Kromer, Dr. Snppan, Deschmann, Dr. von Kaltenegger, Graf Auersperg, Graf Bla-gay, Dr. Ritter von Savinschegg, Franz R n d e s ch , von Langer, Graf Thurn, Graf M a r g h e r i, Baron Rastern, Baron Apfaltrern.
Tagesordnung: 1. Begründung des Antrages Dr. Costa's für die Adresse an Seine Majestät. (Beilage 20.) — 2. Bericht des LandesausschuffcS, womit die Rechnungsabschlüsse pro 1869 vorgelegt werden: a) des Landesfondes und seiner Subfonde; b) des Grundcntlastnngsfondes, c) des Jrrenhansbaufondes d) des Waisenfondes, e) des P. P. Glävar'schen Fondes, f) des Graf Saurau'schen Messenfondes, g) des Kaiserin Elisabeth Jnvalidenfondes. (Beilage 1.) — 3. Bericht des Landesans-schuffes wegen der Petition des Gemeindeamtes von Senožeč um Landessnbvention für die Erweiterung des Schulhauses. (Beilage 2.) — 4. Bericht des LandeSausschnffes, über den Voranschlag für das Jahr 1872 und den Rechnungsabschluß pro 1870 des Grundentlafiungsfondes. (Beilage 3.) — 5. Bericht des LandeSausschnffes betreffend die Vertheilung des Vermögens der Untergemeinde Narain. (Beilage 4.) — 6. Bericht des LandeSausschnffes, womit die Voranschläge für das Jahr 1872 vorgelegt werden: a) des Landesfondes, b) des KrankenhauSfondes, c) des Gebärhausfondes, d) des Findel-hausfondeS, e) des JrrenhauSfondes, ferner f) des Zwangs-arbeitshansfondes, g) des Jrrenhansbaufondes, h) des Landes-kultnrfondes und i) des Theaterfondes; und die Rechnungsabschlüsse pro 1870: j) des Landesfondes und seiner Subfonde, k) des Jrrenhansbaufondes. und 1) des Landeskulturfondes. (Beilage 5.) — 7. Antrag des Landesausschusses betreffend die Reorganisation derLandes-WohlthätigkeitSanstalten. (Beilage 7.) — 8. Antrag des Landesausschusses wegen Vermehrung der k. k. Bezirksärzte in Krain. (Beilage 8.) — 9. Antrag des
1
NI. seja 1871.
porodnišnici in najdenišniei ljubljanski. (Priloga 9.) — 10. Predlog deželnega odbora o imenovanji oskrbnika deželne posilne delalnice. (Priloga 10.)
Landesausschuffes in Betreff des Gebär- und Findelhauses in Laibach. (Beilage 9.) — 10. Antrag des LandeSausschuffeS betreffend die Ernennung des Verwalters in der Landeszwangsarbeitshausanstalt. (Beilage 10.)
Obseg : Glej dnevni red. — Peticije.
Seja se začne o 35. minuti črez 10. uro.
Inhalt: Siehe Tagesordnung. — Petitionen.
Beginn 6er Sitzung 10 Uhr 25 Minuten.

Deželni glavar
potrdi, da zbor sklepati more in prične sejo. Zapisnik zadnje seje se bere slovenski in potrdi.
Der Landeshauptmann
bestätigt die Beschlußfähigkeit des h. Hauses und eröffnet die Sitzung.
Das Protokoll der letzten Sitzung wird in slo-venischer Sprache gelesen und genehmiget.
Deželni glavar:
Jaz imam gospodom poslancem naznaniti tiste tiskanice, ktere so danes dobili na mize.
Poročilo deželnega odbora, s kterim se predlože proračuni zakladov različnih ustanov za leto 1872 in računski sklepi za leto 1870, in tudi proračuni za leto 1871 naslednje imenovanih ustanovnih zakladov, namreč: Zaklada kranjskih dekliških ustanov, Holdheimo-vega zaklada za gluhoneme, postonjsko-jamske ustanove za invalide, Metelkove ustanove za invalide, Tre-visini-eve ustanove za invalide, ustanove I. in II. ljubljanskih gospa za invalide, baron Flödnigove in ilirske ustanove za slepce, zaklada kranjskih dijaških ustanov in muzealnega zaklada. (Priloga 6.)
Postava, s ktero se predrugača dodatek k deželni ustavi vojvodine Kranjske od 26. februarja 1861. (Priloga 12.)
Dalje imam naznaniti sledeče prošnje:
„Prošnja deželnih uradnikov in služabnikov za povišanje plače in podelitve primerne stanovnine.“ (Predloženo od deželnega odbora.)
(Se izroči finančnemu odseku. — Wird bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
„.Janez Franke, slikar v Benetkah prosi za podporo v dovršenje svoje umetnosti.“ (Izročeno od poslanca dr. Poklukarja.)
(Se izroči finančnemu odseku.— Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
„Podpisane občine Črnomeljske prosijo, da se v čmomlji zopet mesto c. kr. okrajnega zdravnika ustanovi.“ (Izročeno od poslanca Drag. Rudeža.)
(Se izroči peticijskemu odseku.. — Wird dem Petitionsausschusse zugewiesen.)
„Petition der Ortsgcmeinden Hof, Seifenberg, Prečna, St. Peker, Slateneg, Candia, Großpodluben, Jurkendors, Bad Töplitz, Oberfeld, Weißkirchen um Regelung der Fischerei-Rechte im Gurkflusse." (Ueberreicht durch den Abg. Jos. Zagorec.)
(Se izroči peticijskemu odseku. — Wird dem Petitionsausschusse zugewiesen.)
„Petition der Insassen von Ober- und Unter-Šiška um Unterstützung und Befürwortung der Bitte: Es möge der Rudolssbahuhof Laibach recte 8iška, als Bahnhof für unbedingte Personenaufnahme, dann für Waaren Aus- und Abgabe bestimmt, und der Waaren-verkehr von diesem zum L-üdbahnhose Laibach und umgekehrt zugelassen werden." (Eingebracht durch den Aba. Peter Kvsler.)
t _ (Se izroči peticijskemu odseku. — Wird dem Petitionsausschusse zugewiesen.)
„Petition der Ortschaften Grafeubrunn, Koritnica, Šembije und Podtabor im Bezirke Adelsberg um Steuernachlaß und Einstellung der Steuerexekution." (Eingebracht durch den Abg. Dr. Costa.)
(Se izroči peticijskemu odseku. — Wird dem Petitionsausschusse zugewiesen.)
Naznaniti imam, da so se odseki sostavili in sicer volili so:
a. peticijski odsek za predsednika g. grofa Barbo, za podpredsednika g. Pintarja in za perovodja g. dr. Zarnika. Ta odsek vabi v sejo danes ob 4. uri.
h. Finančni odsek za prvomestnika g. dr. Blehveisa, za podprvomestnika g. dr. Costo in za zapisnikarja g. Murnika. Sejo ima jutri ob 4. uri.
c. Odsek za pretresovanje delovanja deželnega odbora za prvomestnika g. Kozlerja, za namestnika g. Tavčarja in za perovodja g. Svetca in ima sejo danes po zboru.
Dalje imam naznaniti, da je gospod deželni predsednik odložil svoje opravilo v deželni komisiji za uravnan j e zemljiščinega davka. Treba bode tedaj voliti novega sočlena deželne komisije in jaz bodem celi akt dal predložiti na mizo, to je imenik tistih, ki so dosihmal bili voljeni kakor sočleni in kakor na-mestovalci ter volitev postavil na dnevni red ene prihodnjih sej.
Ker drugih reči danes bilo ni, pridemo zdaj na dnevni red.
1. Utemeljesije predloga dr. Coste za adreso na Njegovo Veličanstvo.
(Priloga 20.)
Poslanec dr. Costa.
Slavni zbor! Nalog utemeljiti svoj predlog zarad adrese do presvitlega cesarja je tako lahek, da mi bode mogoče z malimi besedami opravičiti ta moj predlog. Lansko leto že je sklenil deželni zbor pre-
ponižno aclreso do Njih Veličanstva, v kterej je izrazil svoje mnenje o političnem položaju in želje našega deželnega zbora, naše dežele, našega naroda. Ta adresa se je večkrat »menjevala v naših in zunanjih časnikih in v tem trenutku, ko je šlo za to, ali imamo pravico biti v državnem zboru ali ne, ali je naša pogojna volitev v državni zbor zadostivna ali ne, slišali smo jo čitati v državnem zboru, in prav pazljivo so jo poslušali naši nasprotniki centralisti; kajti že od 67. leta sem niso bile federalistične misli tako izražene, kakor v tej adresi.
Ta adresa je naša deklaracija, na kteri stojimo in na ktere podlagi bodemo naprej delali, ta adresa je tudi letos podlaga našemu delovanju in nam bode zmerom naprej vzor, po k tereni se bodemo vedeli in na kterega bodemo gledali, če smo tedaj lansko leto sklenili tako aclreso, tem več je treba, da tudi letos stopimo pred prestol presvitlega cesarja, da tudi letos izrečemo svoje mnenje o političnem položaju, svoje želje, svoje upanje in breme, ki nas tare. (Dobro! Bravo!)
Sedanje politično stanje je gotovo veliko bolj važno, kakor lansko leto. Bolj važno zato, ker imamo na eni strani ministerstvo, ki uživa naj veče zaupanje Njih Veličanstva, ki pa uživa tudi zaupanje narodov;
—	in na uni strani vidimo sicer ne veliko ali vendar mogočno stranko, ki na vsaki način hoče spodbiti spravo med narodi, ktero napraviti je naročil presvitli cesar sam svojemu ministerstvu. Danes je tedaj borba velika med federalisti in centralisti. Tista beseda „federalizem", ktera je poprej strašna bila, da jo nobeden človek ni smel izgovoriti, je danes postala načelo našemu ministerstvu in federalizem se spoznava danes za edino rešilo Avstrije. (Živahna pohvala. — Lebhafter Beifall.)
Spoznava se tudi po celem svetu, da federalizem ni razrušenje Avstrije, temveč, da bode Avstrija tem močnejša postala, kedar jo veže zvestoba zadovoljnih narodov (živa pohvala — lebhafter Beifall), in ker federalizem nikakor ne odsuče centralistične moči, ktera je za obstanek Avstrije potrebna. (Živa pohvala.
—	Lebhafter Beifall.)
Ta boj med federalizmom in centralizmom je pa tudi boj med svobodo in med absolutizmom. Prava svoboda ne bode nikdar drugače cvetela, kakor na podlagi federalizma in danes, ko še federalizem ni ustvarjen, čuti se vendar svobodnejši duh in zrak, nego tistokrat, kadar so „bürgerministri“ sedeli na ministerskih stolih, ko je ena velika kronovina zdihovala pod izjemnim stanom in ko smo imeli notranjo vojsko v Dalmaciji. (Dobro! — Bravo!)
Centralisti pa nimajo nič druzega pred očmi, kakor svobodo pa le za se (živa pohvala, — lebhafter Beifall) in silo za vse drugače misleče ljudi. (Dobro, dobro! — Bravo, bravo!)
Dcnašni boj je tedaj resni boj med svobodoljubnimi in srditimi centralisti.
Nikdar ne smemo prezreti, da to ni boj med Nemci in Slovani; kajti tri dežele in to velike dežele, kakor Tirolska in Gornjeavstrijska ter Vorarlberška stojijo na ravno tej podlagi, kakor mi Slovenci, Cehi in Poljaki. Vsi narodi, Nemci in Slovani, vsi hočemo edino in sicer mogočno Avstrijo, na drugi strani pa svobodno - avtonomne dežele, kterim je mogoče osnovati se po svojih posebnih lastnostih in potrebah.
Borba zoper ministerstvo je sicer huda, vendar mislim, da bode ministerstvo zmagalo. Kajti že v
državnem zboru so hudo delali in prav zagrizeni bili zoper ministerstvo; ali ta je šel naravno pot, ktero smo jim mi ponujali in zahtevali že od leta 1861. sem, pot, kteri bi nas rešil gotovo mnogo nadlog in nesreč, ako bi se ga vlada pred poprijela. A ko je te nasprotnike zmagalo ministerstvo v državnem zboru , bode tudi — to trdno upam — zmagalo čez to liberalno centralistično stranko, tem več, ker so zastopniki te stranke generali brez armade (veselost — Heiterkeit) in ker so politična stranka, ki se ne more opirati na narod. Vsa opozicija pa je puhla, če se ne opira na narod. Je tedaj velik razloček med češkimi in temi deklaranti, ki zdaj deklarirajo. Na kaj se ti sklicujejo? Majhna peščica liberalcev to je vse, kar imajo. Poglejmo našo deželo. Dva cesarska kraljeva uradnika: Dr. vitez Kaltenegger in Kromer, edina sta se vdeležila preteklo nedeljo „nemškega političnega dneva“ na Dunaji, kakor so naznanili Dunajski časniki! Ni treba natanjko poznavati okoliščine naše dežele, vendar bode vsak vedel, da Kromer in Kaltenegger po celi deželi nimata zaslombe, razun birokratov, da še nimata 100 mož za seboj. (Veselost, klici: istina. — Heiterkeit, Rufe: wahr ist es!) če sta ta dva gospoda zastopalo Kranjsko deželo v Beču, potem se lahko ministerstvo smeje in reče: taki opo-nenti mi ne bodo nič škodovali. (Veselost, živa pohvala. — Heiterkeit, lebhafter Beifall.)
Drugi vzrok pa, da imamo letos stopiti z adreso pred Njih Veličanstvo, leži v važnem reskriptu, kterega je presvitli cesar blagovolil izročiti dati češkemu deželnemu zboru. V tem važnem reskriptu je rečeno, da naj Čehi nasvetujejo tista sredstva, ktera bodo za deželo prav in da se deželna ustava vzajemno predela z našo državno ustavo. Kar je presvitli cesar dovolil češkemu narodu, to je gotovo — na tem nikakor ne dvomim — tudi nam če tudi ne izrečno dovoljeno, in kakor je češki narod dobil svoje pravo, tako nikdar ne dvomim, da bode tudi naša dežela svoje pravice dobila. In nas, ki imamo nalog stopiti pred Njih Veličanstvo, veže tudi dolžnost izreči in prositi po naših okoliščinah za to in to, prositi za premembo deželne in državne ustave. To je treba izraziti v naši letošni adresi in ker je silno važno, da se to dobro preudari, da se politični položaj v obzir vzeme, da se utemelji na vse strani, in ker se ima ravno ta adresa naslanjati na lansko adreso, na drugi strani pa na sedanji politični položaj, se mi je treba zdelo, da koj zdaj prične odbor svoje delovanje in da o pravem času stopi pred sl. zbor s predloženo adreso, ktero ima odbor uačrtati.
Jaz tedaj nasvetujem, kakor že moj natisnjeni nasvet pove, naj slavni deželni zbor sklene preponižno adreso do Njegovega Veličanstva in naj v ta namen voli odbor 7 udov, kteri bode adreso načrtal in pre-tresoval in ob svojem času poročal o njej slavnemu zboru. (Živahna pohvala. — Lebhafter Beifall.)
If. Poročilo deželnega odbora, s kterim se predložijo računski sklepi za leto 1869:
a)	deželnega zaklada in njegovih podzakladov,
b)	zaklada zemljišne odveze,
c)	zaklada za zidanje norišnice,
d)	sirotinskega zaklada,
e)	P. P. Glavarjevega zaklada,
f)	Grof Saurau-ovega zaklada za maše,
g)	zaklada cesarice Elizabete za onemogle vojake. (Priloga 1.)
III.	Poročilo deželnega odbora o prošnji Senožeške županije za deželno podporo
za razširjenje šolske hiše.
(Priloga 2.)
IV.	Poročilo deželnega odbora, s kterim se predloži proračun za leto 1872 in računski sklep za leto 1870 zaklada
zemljiščine odveze.
(Priloga 3.)
V.	Poročilo deželnega odboro zastran razdelitve premoženja Narinske podžsi-
panije.
(Priloga 4.)
VI.	Poročilo deželnega odbora, s kterim se predlože proračuni za leto 1872:
a)	deželnega,
b)	bolnišničnega,
e)	porodnišničnega,
d)	najdenišničnega in
e)	norišničnega zaklada, potem
f)	zaklada posilne delalnice,
g)	zaklada za zidanje norišnice,
h)	deželno kulturnega in
i)	gledišnega zaklada;
in računski sklepi za leto 1870:
j)	deželnega zaklada in njegovih podzakladov,
k)	zaklada za zidanje norišnice in
l)	deželno kulturnega zaklada. (Priloga 5.) (Imenovane točke od II. do VI. se iz roče finančnemu odseku. — Vorbenannte Vorlagen werden dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
VII.	Predlog deželnega odbora o reorganizaciji deželnih dobrodelnih naprav,
(Priloga 7.)
Poročevalec dr. Blehveis:
častiti gospod deželni glavar! Eno prošnjo imam najprej. Ker je poročilo o reorganizaciji deželnih dobrodelnih naprav že cel teden v rokah gospodov poslancev, in ker bi več ko celo uro trajalo, ako bi ga bral z obema dokladama, zato prosim, da blagovolite častiti gospod deželni glavar vprašati slavni zbor: ali me oprosti tega berila in ali dovoli, da bodem bral le tiste točke, ki so predlogi v tej zadevi in pridejo v posvetovanje.
(Se odobri — wird angenommen; potem obveljajo točka 1 — 4 brez razgovora, dann werden Punkt 1 — 4 ohne Debatte angenommen.)
Poslanec Svetec:
Prosim besede. Jaz bi namreč nasvetoval majhno premembo pod točko 5. črkama b in d; tukaj stoji: „primariji pod štev. 3. a, b, c imenovani dobivajo na leto po 800 gold., pozneje pa po s pohvalo dovr-e n ih vsacih 10 letih službe 200 gold, desetnice
(Decennalzulage)“ in ravno tako pod črko d. Če človek to reč vzame po besedah, bi tukaj mislil, da se desetnica daje, kakor neka nagrada (remuneracija) in mislil bi, da dotičniki, kteri bi hoteli dobiti tako doklado, bi morali pridonesti nekaki pohvaljni dekret. To ni namen desetnik doklad.
Desetne doklade so po pomenu, ki ga imajo sploh pri vseh tacih službah, le navadno plačilo, kakor je prvo plačilo, a služabniki ga dobe še le potem, ko so doslužili 10 let. Ako je pa ta namen desetnic, moramo tako ravnati, da ne bode odviselo od samovoljnosti predstojnikov, komu se desetnica dati ima, kajti znala bi včasi tudi politična strast koga omamiti in zaslužni primarij bi ne dobil desetnice. Mi moramo to tako izreči, da kteri koli je vreden prvotnega plačila, ta je vreden v 10. letih povikšanega plačila, kakor je to pri profesorskih dokladah. V tej postavi namreč stoji, da mora dotični 10 let doslužiti: „in zufriedenstellender Weise" in jaz bi to poslovenil in nasvetoval, da se ima reči: „pozneje pa po zadovo-lilno dovršenih vsacih 10 letih službe 200 gold, desetnice (Decennalzulage)“. Prosim tedaj, da slavni zbor tej premembi pritrdi, ker se ta beseda sklada z naravskim pomenom, katerega imajo desetnice.
Poročevalec dr. Bleiweis:
Po razlogih, ktere je razodel gospod Svetec, ne ugovarjam, da se ta beseda „s pohvalo“ spremeni v „zadovolilno“.
(Ta sprememba in vse točke od 5 — 17 obveljajo brez razgovorov. — Dieser Abänderungs - und alle Ausschußanträge 5 — 17 werden ohne Debatte angenommen.)
Poslanec dr. Poklukar:
Prosim besede. Dozdeva se mi, da je v točki 18. nepotrebno omejeno, kar se tiče plače nadnevni-kov z 80 kr., ker je znano, kako težko je dobiti dobrih nadnevnikov in dostikrat več in v krajšem času opravi tak, ki je draži plačan, kakor če se dobi za nižjo ceno. Nasvetujem tedaj, naj odpadejo zadnje besede „z dnino po 80 kr.“.
(Ta sprememba in vse druge točke do 20. obveljajo brez razgovorov. Kavno tako obveljajo vse točke 1 — 20 v 2. in 3. branji brez razgovorov — diese Aenderung und alle andern Punkte bis 20 werden ohne Debatte angenommen. Ebenso werden alle Punkte 1 — 20 in 2. und 3. Lesung angenommen.)
VIII.	Predlog deželnega odbora zarad pommoženja c. kr. okrajnih zdravnikov na Kranjskem.
(Priloga 8.)
Laudespräsideut:
Ich bin von der Nichtigkeit der hier vorgebrachten Gründe über die Nothwendigkeit einer Vermehrung der Bezirksärzte in Krain aus meiner eigenen Erfahrung überzeugt, und werde daher die an die Regierung gestellte Bitte nach meinen besten Kräften auf das wärmste unterstützen. (Bravo! — dobro!)
(Predlog deželnega odbora se potem sprejme — der Antrag des Landesausschusses wird hierauf angenommen.)
IX. Predlog deželnega odbora o porodnišnici in najdenišnici ljubljanski.
(Priloga 9.)
Poročevalec dr. Bleiweis:
Predno berem predlog, moram opomniti, da je po neki zmoti prišel pod točko 3. ves tisti sklep, ki je bil po tukajšnjem deželnem zboru sklenjen takrat, ko smo mislili, da se to le slavni vladifnaznani.
Pod tretjo točko je namreč našteto vse, kar se tiče notranjih porodnišničnih uravnav, katere pa se ve da niso take, da bi bilo treba jih nesti za po-trjenje pred prestol presvitlega cesarja.
Slavni deželni zbor!
V 3. seji deželnega zbora 24. dne avgusta leta
1870.	je deželni odbor dobil nalog, da do 1. jul. leta 1871 odpravi najdenšnico v Ljubljani, in da presta-nek tega zavoda naznani c. k. deželni vladi.
Deželni odbor je izpolnil ta nalog sl. deželnega
zbora.
Na dopis deželnega odbora pa je c. k. deželna vlada z odpisom 3. dne junija 1. 1. štev. 3654 vsled ukaza visocega c. k. ministerstva notranjih oprav od 26. maja t. 1. štev. 7010 na znanje dala sledeči Naj-viši sklep Njegovega ces. in kralj, apost. Veličanstva od 19. maja t. L:
„Deželnemu zboru Mojega vojvodstva kranjskega zaukazujem, da zarad odprave najdenšnice ljubljanske, ki jo je deželni zbor sklenil 24. avgusta leta 1870., prosi Mojega potrjenja in da, dokler Mojega privoljenja ne zadobi, definitivno svojega gori omenjenega sklepa ne izvrši“.
Deželni odbor po tem takem, nanašajo se na poročilo odborovo, ki se predloži sl. deželnemu zboru, stavi sledeči predlog:
Slavni deželni zbor naj blagovoli skleniti:
Deželnemu odboru se zaukazuje, da v 3. seji 24. dne avg. meseca leta 1870. storjene sledeče sklepe:
„1. najdenšnica v Ljubljani prestane 1. julija 1.
1871,	to je, s 1. julijem 1871. leta se noben otrok ne vzame več v najdenšnico ljubljansko;
2.	najdene!, ki so zdaj v deželni oskrbi in kteri pridejo do konca junija 1871. leta v ljubljansko najdenšnico , ostanejo v deželni oskrbi po pravilih zdaj še veljavnih;
3.	porodnišnica in učilnica za babice ostanete, kakor ste bile, tudi v prihodnjič“ — predloži Njih. Veličanstvu v poterjenje.
„Der hohe Landtag wolle beschließen:
^ Der Landesausschuß wird beauftragt die in der 3. Sitzung am 24. August 1870 gefaßten nachstehenden Beschlüsse:
„1. die Findelanstalt in Laibach wird mit 1. Juli 1871 aufgelassen, b. h. vom 1. Juli 1871 wird kein Kind mehr in dieselbe aufgenommen;
2. die dermalen schon in der Landesversorgung stehenden und bis Ende Juni 1871 in die Laibacher
Findelanstalt gelangenden Findelkinder bleiben nach den setzt geltenden Normen in der Landespflege:
3. die Gebäranstalt und die Hebammenschule bleiben noch fortbestehend", — zur Allerhöchsten Genehmigung vorzulegen.
Predno se morebiti kakšna debata začne o tej zadevi, naj mi dovoli slavni zbor, da mu na kratko priobčim, kako stoji zdaj reč, od kar smo 1. julija 1871 odpravili najdenšnico.
Vsled sporočila, ki mi je došlo od upravništva, se je od 1. julija do 19. septembra 1871 — tedaj do včeraj —sprejelo 15 Kranjic v porodnišnico in te so črez 8 — 9 dni prav rade z otroci vred zapustile porodnišnico. Lansko leto jih je bilo v tem času prišlo 28 v najdenšnico in blizo tako tudi v poprejšnjih letih. Tedaj vidimo iz teh številk, da zdaj že veliko več žensk doma ostaja in da ne dohajajo več v porodnišnico. Lahko tedaj te številke vzamemo za merilo in dokaz, da bi bilo tudi letos okoli 13 žensk v tem času več prišlo v porodnišnico, ako lfi ne bila nehala najdenšnica.
če pa zdaj pomislimo, da vsak otrok stane deželo skoz 10 let — toliko časa namreč ostane v njeni oskrbi — blizo 300 gld., in če odračunimo potem 10F takih, ki v 10. letih umerjo, tedaj 3, ostaja jih še zmirom 25, in tako vidimo, da se je samo v 2 mesecih in pol prihranilo deželi okoli 7.500 gld. Tedaj že v 2 mesecih in pol je deželni zaklad od te strani za blizo 8000 gld. na boljem, — to pa kaže očividno, koliko je koristil sklep deželnega zbora, da se odpravi najdenšnica — in njemu gre ta hvala —, deželi v denarnem oziru; a gotovo je tudi, da toliko in more biti še več je vredna korist v oziru nravnosti (moralitete) (živa pohvala — lebhafter Beifall), da najdenšnica ne daje več potuhe lahkomiselnim ženskam, in da mnogokrat bogati očetje nezakonskih otrok se ne skrivajo več, ampak da morajo zdaj plačati oni namesti dežele stroške za otroka. In tako se je dežela znebila na eni strani sila velikih stroškov, na drugi strani pa je pridobila moraliteta! (Živa pohvala — lebhafter Beifall.)
Ko bi prišel čas, da bi naša dežela tudi ne plačala več za otroke, ki se nesö v vnanje najdenšnice, znebimo se strašanskega bremena, ki je težilo doseh-mal našo deželo vsako leto. (Dobro! Bravo!)
(Potem se predlog sprejme v 2. in 3. branji — sodann wird der Antrag in 2.\. 3. Lesung angenommen.)
X. Predlog deželnega odbora o imenovanji oskrbnika dež. posilile delaluice.
(Priloga 10.)
(Predlog deželnega odbora se po tem sprejme — der Antrag des Landesausschusses wird angenommen.)
Deželni glavar:
Ker smo denašnji dnevni red končali, sklenem zasedanje in odločim prihodnjo sejo na ponedeljek 25. t. m. Dnevni red in tiskane predloge se bodo g. g. poslancem na dom poslale.
Seja se konča o 50, minuti črez 11. uro. — Schluß der Sitzung 11 Ulj v 50 Minuten.
ei












	
	
	
	
	
-	■; v , !	'!i;	!! v;










-
■
■
'
/










O« n* nii 3(j<j :
'