GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV 5. APRILA 1961 - LETO XI., ŠTEVILKA 7 PROSVE INI DE1AVEC Učni uspehi In problemi osnovnih šol v ljubljanskem okraju ob L polletju V okraju Ljubljana je bilo ob sklecu prvega polletja 1860/61 259 Osnovnih šol s 1965 oddelki. V vseh teh šolah je bilo 29.039 Učencev in 28,321 učenk, skupaj 57.360 otrok. Po občinah je sledeče število Osemletk: Cerknica 12, Dobrova 7, Domžale 21, Grosuplje 12, Hrastnik *2, Ivančna gorica 10, Kamnik 16/ Kočevje 22, Litija 18, Lj.-Beži-pad 5, Lj.-Center 10, Lj.-Črnuče S Lj.-Moste 4, Lj.-Polje 12, Lj-ttudnik 22, L j .-Šentvid 6, Lj.-Šiš-3, Lj.-Vič 6, Logatec 9, Loška Nina 5, Medvede 6, Ribnica 8, Trbovlje 6, Vrhnika 11, Zagorje 12. Povprečni učni uspeh na vseh "Si šolah je bil 81 %; pozitivno h izdelalo 46.484 učencev. Z eno lezadostno oceno je bilo ocenje-«h 4922, z dvema nezadostnima ženama 2837, s' tremi ali več nezadostnimi ocenami pa 2851 učen-Zev, kar znese skupaj slabo re-Čovanih 10.640 učencev ali 18 %. Neocenjenih je 236 učencev in ”0 največ v prvih dveh elementarnih razredih zaradi bolehno-sti. močne debilnosti in govornih hotenj. K Vzroki slabih učnih uspehov Pri posameznih predmetih a) Največ slabih uspehov je angleščini in matematiki. Na Podeželskih šolah, nimajo starši enakega posluha za angleščino, da bi bilo bblje učiti se nerabno, ki nam je bližja, in zato ne zajemo svojim otrokom nikake ruralne podpore pri študiju tega J®zika. Deloma je krivo slabih }!sPehov tudj pomanjkanje dobrih /jhgvistov. Na Brezovici imajo Profesorja angleščine tov. Fried-'a. ki je strokovnjak v podava-temeljito obvlada jezik in rrietode, katere ' stalno me-s;>, in zato pritegne vse posluje k sodelovanju ter ima lepe cu in Kočevju, kjer so zaradi reforme šolstva uvedeni prevozi .učencev iz nižeorganiziranih šol v centralne. V krajih, kjer ni vlaka in tudi nimajo učenci avtobusa, prihajajo v šolo peš, so trudni, imajo slabše predznanje in zato tudi slabše uspehe. To je sicer le trenutnega značaja, ker takim učencem pomagajo v krožkih ali z dodatno pomočjo ali z individualno in-strukcijo. ZAKON 0 FINANSIRANJU račeip novo raztSelije v razvoju našega šolstva Republiški odbor slHdlkats, je rgzpmvijsl o priprsvsh m izvajuuje noirega zakona o finansiranju šolstva V ponedeljek, 37. marca je Republiški, odbor Sindikata Ijeriih finančnih sredstev, kar je Pri finansiranju šol bi morali prosvetnih in znanstvenih i-elaveev LRS pod vodstvom pod- dostikrat vodilo v neracionalno predvsem upoštevati potrebe po predsednika tov. Etcrsna rrehiš.a razpravljal o pripravah izrabo sredstev itd. Obenem pa šolanih kadrih v prihodnjih ne- za izvajanje novih zakonskih predpisov v zvezi s finansiranjem šolstva. Na sejo je M/ nevabljen sekretar Sveta za šolstvo LRS tov. Ludvik GABROVŠEK, ki je obrazložil osnovne smernice novega zakona o finansiranju šolstva. je uvedeno načelo kontrole jav- kaj letih, ne pa izključno po se- Tov. Gabrovšek je poudaril, da je novi zakon o finansiranju naj ekonomske ročju šolstva v odnose na pod-skladu z vsemi nosti pri poslovanju šol. Tudi zakonska določila o osebnih dohodkih učnega kadra so samo okvirna; le-ti se bodo odmerjali odslej po delu. Učni kolektivi bo- denjem stanju, po številu učencev na primer. V ta namen naj bi šole izdelale ekonomsko analizo svojega poslovanja, potrebe po učnem kadru ipd. Taka ana- šolstva predvsem perspektivni za- ostalimi spremembami celotnega vj0g0 Z;asti pri sestavi pravilni- do imeli pri tem izredno važno liza bo marsikje pokazala nera- di Teže pa je s tistimi učenci, kon, ki bo nedvomno terjal ne- našega gojpodarskega in družbe- ’Kmfoj delitvi dohodka. ki nimajo do šolskega dela pra- kaj let, preden bo v praksi ste nega razvoja, šole se bodo po vega odnosa. Statistika je doka- keL V njem je malo dokončnih tein zakonu osamosvojile in. po-zala, da je kljub raznim oblikam določil in malo številk — v tena stale samostojne družbene usta- dopolnilnega pouka, od 2223 učen- se razlikuje od dosedanjih zafco- nove. Nad njimi ne bo ... kot do- konskih”predpisov o'"finansiranju cev, ki so- napredovali v višji nov. Ima pa ta zakon predvsem slej - neprestano visela nevar- .............. razred z eno negativno oceno, družbeno politični pomen; uredi ‘nosi neizrabljenih ali nezagotov- V živahni razpravi se je pokazalo, da marsikatere šole napačno pojmujejo smisel novih za- šolstva. (Zlasti tiste šole, ki šolajo dijake iz drugih občin in so cionalno gospodarjenje, na drugi strani pa bodo tako tudi revnejše šole laže prikazale svoje potrebe. Nadaljnja razprava je potekala okrog vprašanja vzgojnih domov, ki bodo morali z uvedbo ekonomskega računa znatno zvišati oskrbnino; vendar so disku- /Če, uspehe. Pri nemščini so jm^ci navezani zgolj na podaja-►Š® v šoli. Manjka jim slušnih fdstav in govornih vaj doma in ^faju samem. ■je b) Slabih ocen iz matematike ^ krivo pomanjkanje učbenikov, ^bci v glavnem samo pišejo v dd ni pa knjig, iz katerih bi se gj/k na primerih, razlagi in re-jh raznih nalog. Značilno je, da ijcsrazlagi večinoma-podano snov ^ 0ro sprejemajo, sodelujejo, na-^E-hjo uro pri utrjevanju pa ne ^jp več. Mnogi ne znajo logično skv ne^:a'terih šolah- je vzrok lJk'hh uspehov hoja ali vožnja Ifj^-cev v centralne šole. Tam. (jJšP so avtobusni prevozi iz po-(jš^hičnih šol v centralne, pa je mastna pomoč izključena. Avto ij^M-.ie točno ob pričetku pouka Brv P^Pelje takoj po končanem Učene; so v šoli točno v j6. fru urnika. Ostali čas prebi-Ss 0 v avtu in doma. Ne morejo rd/ključiti v nobeno dejavnost, nji ne morejo sodelovati pri raz-(dp Predstavah in prireditvah ^ en-ci, ki so najbolj oddaljeni, . Prepuščeni sami sebi. Te po- zdaj začele pošiljati tem — do- tanti poudarili, naj bi domovi le stikrat nerazvitim — občinam ra- počasi prešli na novi način po~ čune za šolanje posameznih dija- slovanja in naj bi po možnosti kov.) Prav tako pomeni izkriv- izdatke za vzgojno osebje vsaj le- tjanje zakona tudi težnja, da bi šole postale zaprte ustanove. Pri tem so diskutanti poudarili, da so vsi družbeni činitelji, se pravi celotna družba je odgovorna za pravilno vzgojo in izobrazbo mladine. tos še krile politično teritorialne organizacije iz proračuna. Sindikalne organizacije naj poskrbijo, da bodo v upravnih odborih občinskih družbenih skladov' za šolstvo prizadevni člani našega sindikata. Ob 20-letniei vstaje jugoslovanskih narodov bomo na proslavah prikazali naši mladini, kako trd in neizprosen je bil boj za svobodo in lepše življenje, ki ga uživa danes mladi rod imelo letos 1111 učencev ob polletju več negativnih ocen kot lansko leto. Prav tako je od 1093 učencev, ki so lansko leto napredovali v višji razred z dvema negativnima ocenama, imelo ob zaključku polletja 457 učencev več kot dve negativni oceni. Ta pojav je posebno viden v mestnih občinah: Bežigrad, Center, Moste, Polje, Rudnik, Šiška,. F domžalski občini: PETLETNI PERSPEKTIVNI PLAN V četrtek 23. marca so se po dolgem času zopet zbrali prosvetni delavci občine Domžale na skupno zborovanje. Udeležba je jasnila je dal tudi tov. Flerin Milan, ki je priporočal, naj bi se novi šolski odbori volili že v mesecu maju tega leta in tako pre- „»; nam potrjuje M, W učiteljskih zborov, da se mestni učenci preveč zanašajo na olajšan prestop v višji razred. V občinah Bežigrad, Center, Šentvid je učni uspeh samo 82 %, v občini Polje in Vič pa 80%. Mnogi bi to ugotovitev zagovarjali s tem, da so mestne šole barskem zahtevnejše. Saj zahtevnost terja življenje in tehnika, zato je prav, da učenci mnogo znajo in to je mnogo laže doseči v kulturnih fesorja Tomšiča Janeza iz Ljub- V razpravi je bilo govora tudi Ijane in tajnika občinskega sin- o našem letovanju. Ker prosvetni dikalnega sveta tov. Bajca ter na- delavci nimamo svojih počitni-čelnika za gospodarstvo obč. LO ških domov, se je naš sindikat Domžale tov. Pavlina Albina. Ta- obrnil na tukajšnja podjetja s koj nato je tov. Pavlin podal ob- prošnjo, da bi prosvetnim delav-širno poročilo o petletnem gospo- cem za čas počitnic odstopila ne- perspektivnem planu občine Domžale. Predavanje je bilo tako izčrpno in zanimivo, da so ga vsi navzoči z užitkom poslušali. Posebno je bilo zanimivo s opažame na Vrhniki, Logat- fisoke Icile m Politlfine vede in ¥Pš Izvršni svet Ljudske skupščine s^Jlovenije je na seji 31. marca Usi tudi več uredb in odlokov, Sok ?iimi tudi začasni Svet Vi-šole za politične vede, ki ga t'6t.avliaj°: predsednik France sis^sek, vodja Centra za mark-KkF? izobraževanje kadrov CK šajj L člani: Roman Albreht, Du-laric“Ple> Marko Bulc, Stane Do-čsva ^I’aSO Druškovič, Janez Ho-Čic P Stane Markič, dr. Heli Mo-1Tla Musar, dr. Franc Petrič, VA° B-u'-lolf, Franc Simončič, u Ziherl. Šole /asni Svet Višje pedagoške tajjo ’. Ljubljani, Li ga je prav-■ Inisnoval Izvršni svet na sejb pa sestavljajo: Kan]./111' Cvetko, Marica Dekleva, ©litj, Kavčič, Anka Kuhar, Av-feter,- i / Miro Lužnik, Franc lan ~el' dr. Vlado Schmidt, Bo-s!tega pašnik ter člani učitelj-ora na šoli: dr. Janko Ju-r sbn7t Lrance Uršič, dr. Leon ’ c^an- ki ga je izvolil OLO bikov- /? lzmsd ljudskih odbor-dainz ,T^ravko Troha, im Jože ^IbŽai- i e alan Sveta po svojem kot direktor šole. centrih in mestih, kjer imajo primerjanje domžalske občine učenci na razpolago mnogo učil gjecje gospodarskega napredka z republiko in državo sploh. Veli- ■in audiovizualnih sredstev, gle- kaj mest v svojih počitniških domovih. Pri tem so bili nekateri prosvetni delavci mnenja, da tako prosjačenje za prosvetne delavce ni ravno častno in bi bil že čas, da pridemo prosvetni delavci do svojih lastnih počitniških domov, kar za svoje težko in odgovorno daliških in kino predstav, knjiž- napredek občine Domžale delo tudi zaslužimo, nic in . muzejev., boljši m . bcaj je prav g0t0vo zasluga naših de- Mladim generacijam prikazati vso veličino naše NOB Pismo Uentmlnegu sveta Zveze sindikatov Jago-skvlf® eb' praslavjfcmfu 20-Ietoic/e vstaje Predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič je naslovil, na vse občinske, okrajne in republiške sindikalne svete pismo, v katerem poziva vse sindikalne organizacije, naj sodelujejo pri proslavljanju 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Proslave ob tej pomembni obletnici- bodo — piše... v pismu -r lepa priložnost, da se čimbolj osvetli, pomenč naše revolucije in sodelovanje najširših plasti ljudstva v oboroženem boju kakor tudi v povojnem obdobju izgradnje socialistične družbe. Predvsem moramo mladim generacijam obširno prikazati vlogo delavskega' razreda v prvih dneh vstaje in oživeti vlogo • večjih delovnih kolektivov kot tudi delavcev sploh pri organizaciji prvih, partizanskih enot. Posebno pozornost bomo posvetili številnim primerom herojstva delovnih kolektivov, organiziranim sabotažnim akcijam v tovarnah, množične odhode delavcev v partizane, delovanju partijskih organizacij v podjetjih in okupiranih mestih itd. Mnogo je še med ljudstvom dokumentov, ki pričajo o boju delavskega razreda: vse te dokumente moramo v času letošnjih proslav zbrati in jih prikazati naši javnosti. Zlasti v večjih industrijskih središčih in delavskih naseljih -na,j zbero to gradivo in ga izdajo v obliki monografij, zbornikov ipd. Vse to delo seveda rte more biti končano v enem, samem-letii; v letošnjem in v prihodnjih letih naj bi širši krog -aktivistov zbiral to gradivo in ga prikazoval ob raznih proslavah, v tisku ali drugače. Vlogi delavskega razreda v povojnem obdobju bo treba prav tako posvetiti posebno pozornost. Zdaj že lahko temeljiteje pregledamo in osvetlimo pomembna dogajanja tega časa. Ko stojimo na pragu velikih sprememb v našem gospodarskem sistemu in nadaljnjega razvijanja socialističnih družbenih odnosov, florama zlasti biti pozorni na. prve začetke delavskega samoupravljanja, na izkušnje preteklega- desetletja, ko je vodilna vloga delavskega razreda vse bolj prišla do izraza. Vse te aktivnosti naj imajo ob raznih proslavah čimbolj javni značaj. Sindikalna vodstva naj si prizadevajo za dobro organizacijo proslav v šolah, kjer se vzgajajo nove generacije delavskega rdzreda; prav za te nove generacije bodo imele proslave 20-letnice vstaje še poseben pomen, ker one niso sodelovale pri teh zgodovinskih dogajanjih. Skupno s Socialistično zvezo delovnega ljudstva in z Zvezo borcev,, ki je glavni organizator proslav, naj sindikalne organizacije zagotovijo — d sodelovanju tudi z delavskimi sveti — kar najboljšo udeležbo na proslavah 20-letnice vstaje in seveda čimboljšo organizacijo samih proslav. Vodnik Na.ce Kvaimciran .ucm Kaaer ki uu lovnih kolektivoV; saj se naša moral intenzivneje predocevati nhxins vfsdno boli indu takim učencem, ki nimajo pravega odnosa do šolskega dela, praktično korist učenja in znanja. Je namreč mnogo primerov, da učenci v okolici Ljubljane postajajo trmoglavi in niso hoteli obiskovati šole (Brezovica). Učitelj- občina vedno bolj industrializira in imamo sedaj v občini komaj še 7 °/ij kmečkega prebivalstva. Po predavanju tov. Pavlina pa je prosvetnim delavcem predaval prof. Tomšič o skupinskem pouku. Navzočim je prikazal vse prednosti skupinskega pouka na Znatne več sredstev za šole stvo je moralo obiskovati starše j.ako zanim}v način, da je čas le na domu in s prepričevanjem doseči reden šolski obisk. S šole^ Vič I. je najprvo eden, nato pa sta še dva pobegnila od doma ter so jih organi LM prijeli šele blizu državne meje. e) Na deželi, kjer bi bilo treba1 učenju posvetiti še več pažnje, starši zelo obremenjujejo učence z domačimi deli (Horjul, Dobrova. Polhov Gradec. Struge, Dobovec, Čemšenik, Primskovo). Taki učenci prihajajo v šolo zmučeni in zato niso tako dojemljivi za pouk in pomnenje. f) Druga taka ovira dobrih Učitelji in profesorji loške občine so razpravljali o perspektivnem planu gospodarskega razvoja prehitro minil. Obenem so Imeli prosvetni delavci tudi priliko Pred nedavnim je bilo v Rim- prava o navedenem vprašanju je bila zelo zanimiva, posamezni prosvetni delavci, ki danes vlagajo vse svoje moči in znanje za da se bodo že z letošnjim letom dosego čim boljših učnih uspehov nfflpHati si reln vrsto fntnerafii skih Toplicah zborovanje presvet- znatno povečala finančna sred- in jim dosedanji plačilni sistem ° u ° ’ nih delavcev občine Laško, kate- stva, namenjena za potrebe šol. ne dopušča prejemkov, ki bi jim remu so prisostvovali tudi pred- V ta namen bo ustanovljen druž- po vloženem trudu pripadali, se sednik občinskega LO tov. Bri- beni sklad za šolstvo, v katerega z osnutkom novega plačilnega si- ki jih je predavatelj prinesel s seboj. Po obeh predavanjih se je razvila živahna diskusija. Člani so predlagali, naj bi. sindikat organiziral oglede državnih posestev v naši komuni. Nato je predsednik tov. Križaj novec Stane, sekretar občinskega se bodo stekala za šole namenje-odbora SZDL Prosen Miha in na sredstva občinskega proračuna prosvetni svetovalec OLO Celje in obvezni prispevki gospodarskih Koželj Mirko. Namen zborovanja podjetij. S tem v zvezi so dani je bil, da se tudi prosvetni usluž- vsi izgledi, da se bodo sredstva za stema v celoti strinjajo, ker vedo, da se bo njihovo delo v bodoče dosti bolj stimuliralo kot pa doslej. Iz razprave pa se je pokazalo, da so med prosvetnimi de- benci seznanijo s petletnim per- šole že v letošnjem letu povečala lavci občine Laško tudi taki, ki poročal o delu strokovnin akti- spektivnim planom razvoja go- za 17 milijonov dinarjev, vov, ki so v tem letu pokazali veliko aktivnost in je le želeti, da bi se vanje vključili vsi prosvetni uspehov je velika oddaljenost delavci in tako izboljševali svoje perspektivnega plana predsednik gresa. Predvsem se je zadržala na učencev od šole, kar ie splošen primer v Polhograiskih Dolomi- delo. Ob koncu pa je okrajni šolski tih. kjer imaio učenci tudi do ' nadzornik tov. Mazi Vinko obraz- njih, kot so: nadaljnji razvoj in-9 km daleč (Sentiošt, Črni vrh, loži! reformo prosvetno-pedagoške dustrije, obrti, kmetijstva in ja-Polhov Gradec). Prav tako v Li- službe, tov. Bajc pa je seznanil tiji, Cerknici, Ribnici. (Nadaljevanje na 2. strani) Vel. Laščah in navzoče z novo uredbo v plače- nič manjšim poudarkom je go bi se od sedanjega plačilnega si- spodarstva občine Laško. ■ Vtise s V. kongresa SZDL je stema zelo neradi ločili spričo Ob tej priložnosti je navzoče posredovala' tov,- Gorič Zdenka, tega, da jim daje večjo možnost seznanil z glavnimi smernicami ki se je kot gost udeležila kon- za »stabilizirane prejemke«'. Ker pa bo novi plačilni sistem omogočil prejemke, ki bodo bazirali na vloženem delu. trudu, požrtvovalnosti in uspehih pri delu, ni za take primere težko najti razlogov, zakaj se nekateri dosti bolj ogrevajo za dosedanji pla- občine, ki se je dalj časa zadržal predvsem na poglavitnih vpraša- čanje komunalne dejavnosti. Z obravnavanih vprašanjih glede reforme šolstva, izobraževanja odraslih in sodelovanja prosvetnih delavcev v družbenem življenju. In končno so se na omenjenem vanju prosvetnih delavcev, o gibljivem delu plače. Tozadevna po- voril o razvoju šolstva, prosvete zborovanju dotaknili tudi vloge čilni sistem kot pa za novega, in kulture, pri tem pa poudaril, npvega plačilnega sistema. Raz- Tone Knez STRAN 2 OBISK V ZAGREBU Mesec poklicnega usmerjanja Slovenski in hrvatski prosvetni delavci so vedno navezovali med seboj tesne stike, zlasti sta se v tem pogledu odlikovala Ljublja-na in Zagreb, ki imata kot prestolnici obeh sosednih bratskih republik tudi v marsičem podobno šolsko-prosvetno problematiko. Medsebojne obiske navadno organizirajo strokovni aktivi ali pa tudi kolektivi in grupe posameznih šol. V decembru preteklega leta pa jg oiganiziral trodnevno 6kskur-zijo v Zagreb Svet za prosveto in kulturo . ObLO Ljubljana-Center. Ekskurzijo je vodil inšpektor tov. Slavko Sašek, udeležili pa so se je ravnatelji osnovnih šol in njihovi pomočniki, vodje aktivov (strokovnih) in upravitelji vrtcev. Namen ekskurzije je bil seznanit) se z zagrebškim osnovnim šolstvom in z rezultati reformnih prizadevanj na Hrvatskem. V Zagrebu smo si najprej ogledali republiški zavod za učila in šolsko opremo, katerega vodita naš rojak tov. Viljem Kunst in njegova soproga Zlata. Zavod ima lastne delavnice in sodeluje z najrazličnejšimi podjetji v državi. Videli smo nove vzorce šolskega pohištva in učil za razne predmete, za fiziko, kemijo, mineralogijo, agronomijo, gospodinjstvo itd. Njihova zamisel je tudi tako zaželjema poučna zbirka ^Elektrotehnik«, ki jo izdeluje naša znana tovarna mehaničnih igrač v Izoli. Znano je, da je mogoče s to zbirko, ki stane okrog 2000 din, napraviti 60 poizkusov. Seveda so nam imponirali tudi vzorci tujih učil, zlasti projektorji in elektronski števec, kakršnega nameravajo izdelovati v Zagrebu. Popoldne smo si ogledali osnovno šolo Dragice in Rade Končarja v zagrebški občini Me-dveščak. Sola ima 16 oddelkov in okrog 600 učencev. Deluje v novi moderni stavbi, v. kateri sta dve osnovni šoli, ki si delita zbirke in učilnice vsaka v eni izmeni. Vendar pa ima vsaka šola svoje upravne prostore in svojo zbornico. Ravnateljica nas je ljubeznivo sprejela in pojasnjevala probleme svoje šole. Za nekatere predmete so uvedli opisne ocene. V petem razredu prevladuje razredni pouk, posamezne predmete pa poučujejo že v nižjih razredih predmetno. Tudi tam primanjkuje učiteljev za tehnični pouk, zlasti na višji stopnji. Učenci so organizirani v raznih društvih, vsako ima svoj odbor in svoja pfa? vila. Na šoli deluje n. pr. kulturno umetniško društvo Vladimir Nazor, športno društvo, društvo prijateljev glasbe Itd. Za slabše učence je organiziran dodatni pouk, vendar ti učenci ne morejo sodelovati v svojih društvih, do* kler ne popravijo svojega slabega učnega uspeha. Imaio tudi zametke proizvodnega dela. Učenci so Breipltičen prevos učencev v Italiji V redko naseljenih krajih Italije, za zdaj v osmih provincah, so -vpeljali brezplačen prevoz učencev v šolo in domov. Tak prevoz, ki je uveden bolj poizkusno in ima namen približati obvezno šolo vsej mladini, se je baje dobro obnesel, tako da zdaj proučujejo možnost uvedbe brezplačnega prevoza v vsej Italiji. nam pokazali prav lepe uporabne predmete (namizne svetilke, keramične izdelke itd.), katere prodajajo svojim staršem, sorodnikom in znancem. Zelo tesni so stiki šole s starši. Po trije do štirje roditelji iz vsakega razreda tvorijo plenum staršev, ki pomaga učiteljskemu zboru in šolskemu odboru, organizira predavanja za starše in skrbi za povezavo s šolskim zdravnikom in družbenimi organizacijami. Tuje jezike poučujejo večinoma z direktno metodo in sicer po tri ure tedensko kot pri nas. Poučujejo tisti jezik, za kateresa se prijavi dovolj učencev. Na isti šoli torej poučujejo več jezikov. V osmih razredih tožijo nad preobremenjenostjo učencev. V prostih aktivnostih so učenci zadnjih letnikov tako povezani, da se še pozneje vračajo na šolo, ko niso več njeni učenci. Patronat nad šolo ima tovarna Rade Končar. Naslednji dan smo si ogledali Pionirsko naselje, ustanovljeno 1. 1950. Prvotno je bilo to naselje zasnovano mnogo širše, danes pa je tam v glavnem nameščena republiška eksperimentalna osnovna šola, ki ima to posebnost, da ni popolna (ima le višje razrede s predmetnim poukom) in da nima strogo določenega šolskega okoliša. Solo obiskujejo nekateri otroci iz bližnje okolice, ima pa šola svoje interniste, ki žive stalno V tem naselju. To so najboljši učenci, ki jih pošiljajo v pionirsko mesto za nekaj mesecev iz raznih krajev republike Hrvatske. To je za te učence nekaka nagrada in obenem rekreacija, v tem naselju pa naj bi ti učenci postali tudi vzorni pionirji in mladinci, ki bi pozneje svoje organizacijske sposobnosti pokazali na svojih matičnih šolah Ker imajo ti učenci, ki prihajajo z raznih strani, precej različno predznanje, nastopijo v začetku večje ali manjše težave, ker pa so marljivi in sposobni, se zelo hitro prilagode novim razmeram in zahtevam. Ko pa odidejo, žal nima šola dovolj stika z njimi in ne ve, kako se ti učenci razvijajo dalje in kako se uveljavljajo v matičnih šolah. Prvotno je šola v Pionirskem naselju vodila to evidenco, pozneje pa je to prepustila pionirski organizaciji. Naselje je grajeno v paviljonskem sistemu in je treba k nekaterim predmetom hoditi v dokaj oddaljene paviljone. Kljub vsemu šoli primanjkuje prostorov, ker je pionirsko mesto obenem republiški center za izpopolnjevanje prosvetnih delavcev; tam so tečaji za ideološko-politično vzgojo mladine itd. V šoli je uvedeno opisno ocenjevanje, posebno pa še gojijo skupinski pouk, s katerim dosegajo baje zelo lepe učne uspehe. Preizkušajo novi učni načrt, nova učila itd. V nekaterih predmetih smo opazili, da so v primeri z našim programom s snovjo v zaostanku. Pionirji vodijo in upravljajo svojo živinorejsko in poljedelsko zadrugo in se udejstvujejo v kakih 20 svobodnih aktivnostih. Nato srno si še ogledali znano novo šolo v Kumrovcu, ki ima prekrasno lego, je pa tudi zelo bogato opremljena in ima najmodernejša učila. Vračali sm0 se skozi Rogaško Slatino in skozi Ptuj. kjer smo si ogledali muzej v gradu in restavratorska dela na Ptujski gori, nato smo se po kratkem postanku v Mariboru zapeljali z žičnico na Pohorje, kjer smo veselo zaključili naše poučno potovanje. Z večjo alj manjšo uspešnost-jp se razvija služba usmerjanja v poklice v naši domovini že peto leto; da bi poudarili družbeni pomen te službe in seznanili z nje nalogami širše ljudske množice, prirejamo vsako leto s tem na-' menom »mesec poklicnega usmerjanja in svetovanja«. Letos smo določili za to mesec april. Razvoj našega gospodarstva, neprestaho izpopolnjevanje tehnike in uvajanje sodobnih metod v vse panoge proizvodnje ter druge gospodarske dejavnosti zahtevajo strokovno čedalje boljše in popolnejše kadre. Služba poklicnega usmerjanja in svetovanja, ki funkcionira v industrijsko razvitih državah že deset in desetletja. pridobiva pri nas iz razumljivih razlogov tudi čedalje več veljave, saj gre prav za pridobivanje dobrih kadrov, ki bodo pri našem nadaljnjem političnem, gospodarskem, socialnem ter kul- turno-prosvetnem razvoju odigrali pomembno in odločilno vlogo. Za pravilno izbiro poklica naše mladine po obvezni šolski obveznosti so posebno zainteresirani poleg staršev tudi prosvetni delavci. Vzgajamo za življenje in del življenja vsakega človeka pomeni brez dvoma poklicno delo, ki ga bo opravljal trideset do štirideset let. V LRS končuje vsako leto obvezno šolanje nad 20.000 mladih ljudi, ki se znajdejo mnogi na pomembnem, cesto težkem razpotju: kam? Pri tem ne nastopijo težave samo za mladince ali mladinke, temveč tudi za roditelje, ki so prav tako v zadregi, kam s svojimi otroki. Do danes smo prebrodili mnoge težave in si pridobili na tem področju mnoge izkušnje. Služba poklicnega usmerjanja je pognala dobre korenine. Problematiki so posvetili potrebno pozornost mnogi politični, gospodarski, USPEL RODITELJSKI SESTANEK NA ZOBOTEHNIŠKI ŠOLI Na Zobotehniški šoli v Ljubljani je bil 12. marca roditeljski sestanek, povezan s proslavo dneva žena. Sestanka se je udeležilo 90 °/o starsev, kar dokazuje, kako pravilno pojmujejo roditelji nujnost povezave šole in doma za uspešno oblikovanje mladega človeka. V delovnem programu je direktor šole tov. Vojko Pečenko pojasnil staršem namen roditeljskega sestanka na ZS, ki naj služi predvsem informaciji ‘a delu in vlogi te vrste strokovne šole in to glede na stroko in pravilen odnos med raznimi profili zdravstvenih delavcev. Poudaril je, da dijaki že v času: šolanja delajo za paciente in da ta način dela zahteva veliko in komplicirano organizacijo, ki mora skrbeti, da je 106 dijakov stalno pravilno založenih z individualnim delom, ki ustreza njihovi teoretični sposobnosti. Prikazal je tudi napore za novo stavbo, ki je zahtevala smiselno razporeditev prostorov za teoretični in praktični pouk, ter vso novo laboratorijsko .opremo: Glede na razporedbo prostorov in njihovo smotrno opremo je po mnenju.strokovnjakov ta šola dosegla svoj namen. Starši so se seznanili tudi z uporabo denarnih sredstev, ki jih dijaki ustvarjajo s svojim delom: porabijo se za malice dijakom, ekskurzije, za material, ki ga potrebujejo dijaki za diplomska dela itd. Poudarek je bil tudi na demokratizaciji šole, na javnem ocenjevanju in prisostvovanju predstavnika mladine pri redovalni konferenci. Starše je direktor seznanil z izvenšolskim delom njihovih otrok; delo poteka še v večerni politični šoli, v marksističnem, recitacijskem, folklornem in v strelskem krožku. Informativnemu delu sestanka je sledil pedagoški referat O sodobnih .principih ravnanja z mladino, ki ga je zanimivo podal tovariš prof. Fr. Pediček. Staršem j’e pojasnil: da je vzgoja priprava na življenje, da pomeni vzgajati dati pomoč mlademu človeku, in kaj vse je treba upoštevati pri vzgajanju. S številnimi primerki je predavatelj nazorno prikazal, kako procesa industrializacije in urbanizacije ter tehnično okolje spreminjajo vsebino in metode vzgoje, kako proces demokratiza- cije spreminja zavest mladega človeka in kako mu mora vzgojitelj omogočiti, da izraža svojo osebnost. Referat je izzvenel v smotru: drugi časi — druge naloge — drugačna vzgoja; mlad človek bo le preko dela postal zavesten ustvarjalec nove družbe. Na ta zaključek pa je komandant mladinskih delovnih brigad tovariš Tomislav Saje, dijak 3. razreda, staršem opisal pomen delovnih akcij, ki so življenjska šola za mladino in pomenijo vsestransko obogatitev. Po delovnem sestanku je mladina priredila bogat kulturni program, s katerim je prikazala staršem svoje izvenšolsko izobraževanje. Program je obsegal govor o pomenu tega praznika, recitacije ter folklorne in glasbene točke. S sestanki staršev z razredniki in z ogledi laboratorijev ter učilnic je bila slovesnost zaključena. Ustanovljen je republiški sklad za šolstvo Zobotehnična srednja sola v Ljubljani Ljudska skupščina LRS je 28. marca med drugimi zakoni sprejela tudi zakon o ustanovitvi republiškega sklada za šolstvo; Ta zakon je v skladu s temeljnim zakonom o finansiranju šolstva, ki odpravlja proračunsko-administrativno finansiranje in uvaja nov sistem finansiranja Iz družbenih skladov za šolstvo po načelih novega sistema delitve dohodka. Odpravlja dosedanje razmerje med otgani oblasti in šolami, ki je imelo administrativen značaj, ter uvaja novo razmerje med družbenimi skladi za šolstvo in šolami kot gospodarsko in družbeno samostojnimi ustanovami. Sole kot samostojne družbene ustanove bodo sprejele obveznost, da bodo za sredstva, ki jih bodo prejemale iz sklada kot svoj dohodek, opravile določeno. vzgojno in izobraževalno delo. Sklad bo finansiral dejavnost šol, torej učenje, kakovost dela in uspehe pri delu. Odpravljajo se merila proračunskega sistema, plače po sistematiziranih delovnih mestih itd. . Po novem sistemu delitve dohodka se spreminja prosvetni de- lavec iz državnega uradnika v družbenega delavca, čigar osebni dohodki bodo temeljili na delitvi dohodka po delu. Torej ne gre za novo tehniko finansiranja, marveč za novo vsebino. Uveljavljanje novega finansiranja ne bo lahko in preprosto, je v svoji obrazložitvi Ljudski skupščini LRS (28. marca letos) dejal član republiškega Izvršnega sveta tov. Vladko Majhen. Naletelo bo na nerazumevanje pri tistih, v katerih je zakoreninjena proračunska in uradniška mentaliteta. Upravni odbori skladov in šolski odbori bodo morali preudarno iskati merila za določanje dohodkov posameznim šolam in dohodkov po delu. Zakon o ustanovitvi sklada LRS za šolstvo določa namene, za katere se lahko uporabljajo sredstva republiškega sklada. Zajema skoraj celotni šolski sistem in vse izobraževalne akcije. Vendar pa bo moral upravni odbor sklada predvsem upoštevati obveznosti, ki jih ima republiški sklad do visokega, manjšinskega in posebnega šolstva. / socialni in kultumo-prosvetni S« nitelji; predvsem bi poudarili vlogo šole in učiteljstva. O vlogi šole in učiteljstva pri usmerjanju v poklice smo že precej razpravljali, posebno pa smo opozorili na to sodelovanje V smislu čl. 49 Splošnega zakona o šolstvu in čl. 16 Zakona o osnovni šoli LRS. Ni potrebno posebej omenjati, da je slovensko učiteljstvo že od nekdaj težilo za temi pomagati otrokom pri njih vstopu v poklicno življenje. Seveda so bila tista prizadevanja več ali manj priložnostna. Danes pa moremo načrtno in sistematično posvetiti tej problematiki vse naše težnje; ta funkcija šole se je utrdila alj se utrjuje tako, da poleg razrednikov 7. in 8. razreda osnovne šole in predavateljev V teh razredih posveča službi usmerjanja v poklice pozornost posebno določen član učiteljskega zbora, ki kot poverjenik za to službo vodi in usmerja delo v učiteljskem zboru in na šoli med mladino, prizadevajoč si na eni strani uspešno povezati se z roditelji, na drugi strani pa z zavodi za zaposlovanje delavcev, okviru katerih imamo organizirane referate za usmerjanje v poklice, nekatere le-teh z ustreznimi poklicnimi svetovalnicami. Namesto okrajnih ali občinskih posredovalnic za delo posluje v LRS od novega leta poleg zavoda, za zaposlovanje delavcev LRS še 37 zavodov za zaposlovanje delavcev za območja občin.) Dosedanje okrajne in občinske poklicne svetovalnice so prevzeli v svojo sestavo navedeni zavodi. Po nekaterih zavodih se ta služba postopoma uvaja, šo pa mnoge težave v tem. ker primanjkuje ustreznega kadra, posebno psihologov — poklicnih svetovalcev. Vendar smo v razvoju in že dosedanje delo jamči, da se služba poklicnega usmerjanja ne bo razrasla samo na širino, temveč da bodo čedalje globlje tudi njena korenine. V mesecu poklicnega usmerjanja in svetovanja lahko šole h) učiteljstvo uspešno sodeluje pri’ poklicnem prosvetljevanju alj izobraževanju, ki obsega zlasti seznanjanje mladine in odraslil’ z vrstami in značilnostmi posameznih poklicev, z možnostmi ifl pogoji za pridobitev potrebn« strokovne izobrazbe in napredovanja v poklicu ter s potrebami gospodarstva in jarmih služb p*’ strokovnih kadrih. Metod za t? delo je brez števila: osebni stiki javna predavanja, predvajanje zadevnih filmov, radijske in tel1-vizijske oddaje, ogledi tovaJ-k razstave o poklicih, branje raZ' ni h brošur, letakov in lepako'f: obiskj strokovnih šol itd. Da 1,1 mogle šole in učiteljstvo oprav Ijati mnoge navedene naloge, 3 vpletati momente poklicne odločitve tudi v učno dobo pri redne’'1’ pouku, smo v preteklih letih msaali našim šolam s precejšnj1’ literaturo s področja poklicneg3 usmerjanja, tako da naše šole ni®3 brez virov, o čemer smo večkra* informirali učiteljstvo tudi v PriT svetnem delavcu, v dnevnih listir in ?. objavami po radiu. Smatramo, da prj pouku spl0'1': a še posebej v mesecu poklicne23 usmerjanja in svetovanja poglo1’® šole svoje delo. in sicer z mlačno, ki ji naj pravilno pojasniui®' jo problematiko vstopanja v. P0" klic, z roditelji, ki so živo teresirani na odločitvah svoj’" otrok pri izbiri poklica, in z spodarskimi organizacijami, ^ bodo v bodočnosti tem bolje ušp®' vale, čim boliše kadre jim bom0 vzgojili. Albin Podjavoršek Učni uspehi in problemi osnovnih šol (Nadaljevanje s 1. strani) g) Zelo ovira uspešno delo in dobre učne uspehe po šolah slaba strokovna zasedba učnega kadra. Na Brezovici manjka učna moč za tehnični, likovni, glasbeni in gospodinjski pouk, kar poučujejo nestrokovnjaki v 23 tedenskih honorarnih urah. Na Dobrovi manjka slavist, predavatelj tujega jezika. Ostalo učiteljstvo poučuje še 26 tedenskih nadur. V Horjulu manjka slavist in biolog, zato poučujejo ostali 49 nadur. V Polhovem Gradcu manjka biolog-kemik, za tuje jezike, telesno vzgojo. Ostali so preobremenjeni s 76 tedenskimi nadurami, zato ves pouk in učiteljstvo trpi. V Fari sploh ne poučujejo biologije zaradi pomanjkanja učnih moči. V Starem gradu je samo ena kvalificirana učna moč na šoli. Podobni primeri so še na ostalih šolah, kar je močno v kvar učnim uspehom. h) Uspešen pouk ovira po- manjkanje učnih knjig in pripomočkov: Kemija za VII. in VIII. razred. Nemška vadnica I. Biologija za VIII. razred. Matematika za VII. in VIII. razred, pripomočki za spoznavanje prirode in spoznavanje družbe v VI. razredu. i) Pri nekaterih učencih, pa tudi starših (t. j. tistih, ki se najmanj zanimajo za uspeh svojih otrok) še vedno prevladuje mnenje, da se ni treba truditi, ker učene) lahko napredujejo v višji razred tudi z 2 nezadostnima ocenama. Na splošno se tudi boljši učenci zadovoljujejo s povprečnim znanjem in uspehom. Lanski način prestopa v naslednji višji razred je pokazal v letošnjem prvem polletju slabo sliko. II. Doseženi dobri učni uspehi. Doseženi dobri učni uspehi v nižjih razredih so rezultat življenjskih učnih načrtov, ki učitelja kot tudi učenca pritegnejo v vsakodnevna aktualna gospodarska in politična vpašanja šolske okolice in širše domovine. Ugodno je to, da poučuje večino predmetov v razredu ena učna moč, ki tako pozna bolj vsakega posameznega učenca. Ker je novi učni načrt bolj življenjski, je otrokom bližji, snov laže dojemajo, jo dopolnjujejo z znanjem, ki ga dobijo ob branju časopisov, revij, gledanju, razgovorih doma itd. Učiteljstvo se trudi, da bi dvignilo nivo znanja in je na nekaterih šolah (Notranje Gorice) vpeljalo po vseh razredih skupne hospitacije. Primerjajo način po-davanja, rezultate znanja in množino predelane učne snovi. Priznati moramo vzgojni vpliv svobodnih aktivnosti, do katerih kažejo učenci zanimanje in delno vplivajo na boljše učne uspehe posamezih predmetov (fizika, likovni pouk). V Notrajih Goricah, v Fari, Kočevju, Stari cerkvi . so mladi zadružniki tekmovali in sprejeli lepe zvezne ali republiške, nagrade, tako televizor, kinoprojektor, magnetofon ali denarno nagrado v znesku 40.000 din. Ugodno vpliva povezava med učiteljskim zborom in pionirsko organizacijo. Učenci, ki v posameznih predmetih niso pozitivni, ne smejo' sodelovati v določenih akcijah, za katere bi sicer bili navdušeni. V večini primerov so taki prijemi dali pozitivne rezultate. Pri ocenjevanju se je učiteljstvo držalo navodil in ocenjevalo skozi vse polletje. Kriterij ocenjevanja je bil po poročilih šol precej strog, ker imajo učenci v zimskih mesecih včč časa za učenje. V posebno perečih primerih pa je tudi dokončno ocenjeval učenca ves razred, ker so tako vsi učenci soodgovorni za oceno in so se tudi izogibali domnevam prizadetih staršev, da se njihovemu otroku godi krivica. Ocenjeno je bilo znanje pri vseh predmetih glede na objektivne pogoje ter psihološke in osebne značilnosti posameznega učenca. Vse ocenjevanje je težilo k temu, da bi bilo tako, da bi po- sameznika dvignilo in vzpodbujalo. Učni načrt za 5. in 6, razred Nov učni načrt v 5. in 6. razredu je ugodno vplival na uspeh. Lahko bi posebej omenili še 5. razred, kjer imajo učitelji že po lanskih izkušnjah boljše metodične prijeme ter izkušene oblike dela, kjer so uspehi vidnejši kot pa v 6. razredu. Ker so letos šli frontalno z novim učnim načrtom v vseh razredih osnovne šole, so naleteli na težave v 8. razredu in deloma v 7. razredu. Te težave so v glavnem že prebrodili, ker so spretno uporabili dopolnilne ure za predelavo učne tvarine. Na konferencah so ugotovili, da frontalna uvedba novega učnega načrta v vse razrede ni povzročila toliko težav, kakor so prvotno mislili. Dodatna učna pomoč učencem Dodatno pomoč so nudili: s krožki, katere so vodili učitelji sami. Na mnogih šolah niso zmožni učenci, da bi redno in smiselno vodili krožke, ker so vse kmalu izmaličili v igračkanje; s pomočjo boljših dijakov slabšim, pri katerih so bili učitelji samo kot nadzorni in posvetovalni organ; z uporabo dopolnilnih ur za tiste predmete, ki jih učenci niso imeli v prejšnjem razredu in se v višjem gradj učna tvarina na osnovah pridobljenega znanja v nižjem razredu. Mladina sama je le v redkih primerih sama dosegla to, kar je namen dodatne pomoči. Kakor je razvidno iz poročil, se dodatna pomoč nudi učencem v vseh občinah in to v večini na višeorganiziranih šolah. Na niže-organiziranih šolah pa je ta oblika pomoči'v krožkih, kj so enkrat do dvakrat tedensko. Nekatere šole s tem še niso začele zaradi preobremenitve prasvetnih delavcev, ker so zaradi manjkajočih prekomerno zaposleni v šoli in izven nje. Izbor učencev, ki so potrebni pomoči je bil napravljen na učiteljskih konferencah. Upoštevali so vidike otrokove inteligence, duševne razvitosti in domače'razmere. Odprta je bila pot tudi prostovoljcem na posamezne predmete in teme. Začetek teh pomoči je bil takoj, ko se je za to pokazala potreba. Na nekaterih šolah se je v te krožke mladina rada vključila, na nekaterih pa so pokazali nekaj odpora, ker so se čutili izolirani-manjvredni. To se je pokazalo posebno v višjih razredih. Krožki so bili posebno v začetku prav dobro in redno obiskani. Ali opazilo se je, da so učenci tistih staršev, ki so imeli kontrolo in pravi odnos do tega dela, vztrajali in bili do konca ter imeli nekaj uspeha. Učenci socialno problematičnih družin so kmalu popuščali v disciplini in redu in končno popolnoma odpadli. Nekaj šol je poudarjalo, da so lenuhi ostali lenuhi. Mislili so s tem, da bi bil potreben za te poseben program in poseben krožek, toda obvezen. Prostovoljna baza se ni obnesla. PovpreČj* uspeha pri slabih je okrog 10 Sicer so to začetki, ki nimajo 5. čisto jasnih prijemov v sn0V. kakor tudi ne v metodi. Nekje 3 je obnavljalo snov, nekje na n01, in v celoti še enkrat poda.iar’ nekje pa le uporabno utrjeval?] Kdaj in kako bo ta pomoč a0' koristnejša, bodo pokazale šel. skušnje. Težave, ki jih pri \er! delu srečamo so: prostori. o3] vodstvo, oddaljenost od šole, strost potreb, pripomočki, mevanje staršev, zaposlitev u-cev izven šole, doma, v društv’ ’ interesnih krožkih itd. Pa finansiranje je posebno vprašaji Prostori: Ravno na takih šol8'?' kjer je veliko učencev, primati kuje za tako dejavnost prime1,0 g prostorov. Tam, kjer sta 0 ,, izmeni ali celo tri, se priložn°st; g uporabljajo razpoložljive PraZrej učilnice, ni pa mogoče vnaP ,e planirati dodatne pomoči. tako delo le priložnostno. P e, poukom se še najbolj obne ^ toda na podeželskih' šolah to ^ mogoče, ker so učenci vezam , avtobuse, vlake in oddal j011 Najprimernejši čas za _ *■? ^ pomoč se je pokazal tam, kj® ^ ovir po počitku učencev. Za . poldance popoldne, za popom3 dopojdne. Vodstvo te pomoči, Pose',nlj deželi, kjer ni na razpolago ^ razgledanih mladincev.^ moi-3 ^ enkrat še imeti vzgojitelj' prevzame to boljši učenec POUK GOSPODINJSTVA Učiteljev ugled V STANOVANJSKIH SKUPNOSTIH Aktiv predavateljev gospodinjstva ljubljanskega okraja na ekskurziji Vsako leto, ob koncu šolskega družile tovarišice iz Zavoda za Poljče. Sprejel nas je pomočnik derno učno obliko moramo uva-Jsta' ali ob semestru, prireja pe- napredek gospodinjstva. Naš cilj direktorja tovariš Potočnik in jati v naš predmet, vendar se dagoška služba z vodjo aktiva so bile Jesenice. Pozorno smo sle- nam govoril o gospodinjski in moramo prej seznaniti z litera-Predavateljev gospodinjstva ljub- dile izvajanju predsednikov dveh kmetijski šoli ter nam pokazal turo, ki jo je že dovolj pri nas. Potrebne so tudi konzultacije z ganskega okraja tovarišico Šu- jeseniških stanovanjskih skup- prostore. _________ ________ ____ „ “teršičevo seminar za izpopolnje- nosti in upravniku jeseniške pral- Po ogledu smo posedle v jedil- vodji učnih zavodov. Razveselilo vanje kadra. niče’ in čistilnice. Predsednika niči; razgovor je potekal o delu nas je dejstvo, da so v kranjskem Letošnii nrosram seminaria v skupnosti sta me s svojim na- strokovnega aktiva gospodinjskih okraju imeli že tako hospitacijo 8emestru je bil svojstven po vse činom podajanja presenetila. Nič učiteljic kranjskega in ljubljan- in se o tej obliki pouka že po-bini: stanovanjske skupnosti in nepotrebnih besed sama dejstva: skega okraja. Toplo smo pozdra- menili vlosa nredavatelia ensnodinistva ugotovili so potrebe in koordim- vile vest, da učiteljice kranjske- Pa se o marsičem smo se po-v njih Dva dni smo udeleženke rano za^eli z delom, uvedli do- ga okraja pripravljajo priročnik menile. Da naše tovarišice za delo Poslušale in razpravljale o vlogi 1:’ro organizaciio dela, poenosta- za pouk gospodinjstva. Težko ga izven predmetnika niso nagraje->n nraanizaciii stannvanickib vi^ Postopek in za kg opranega vsi pričakujemo. ne. Tako n. pr. za strokovno delo skupnosti Pri gospodinjstvu če Perila plačajo Jeseničani 50 din. Delo aktiva ljubljanskega v šolskih kuhinjah. Da ne dobe ‘o ime sploh odgovarja predme- llllllllliglplilllllillli^ilillllllll ‘h, vzgajamo mladega človeka v smotrnega potrošnika. Ta pa je v tesni povezavi s stanovanjskimi skupnostmi, ki mu bodo nudile Usluge in prevzele posle drob-nega gospodinjstva. Naša naloga Ji samo naučiti spoznavanje dobrin in jih gospodarsko uporabiti, Smpak tudi navajati bodočega Proizvajalca, kako naj se poslu-^je uslužnostnih delavnic in Ustanov, da mu bo življenje olaj-, fio, da bo imel več prostega fasa. Tretji dan je tovarišica Majcnova, republiški inšpektor, ori-®ala delovno mesto učiteljice gospodinjstva: prvenstvena naloga C izvajanje učnega načrta, ki ga 'Pora prilagoditi situaciji in svoj-'tvenosti šolskega okoliša, navadam itd. Pri izvajanju mora upo-Cbiti učenčevo znanje iz vseh Predmetov in učiti življenjsko, prehrambeni program v šolski kuhinji, odpravljanje slabih na-yad v prehrani, organizacija ma- Na nekem zborovanju sem skladnosti in o tem bo potrebno slišal izjavo, da danes učitelji razmišljati. Težko je učitelju za-zdaleka nimajo takega ugleda, četniku s skromnimi prejemki, če kot so ga imeli nekoč. Verjemite, mora večkrat zardevati, ker se da me je nekoliko speklo in na- mu neuvidevni kolegi iz proiz-potilo, da napišem to pot nekaj vodnje posmehujejo. Neke vrste misli o učiteljevem ugledu, ki ugled se kroji tudi skozi to, če-nikakor še ni brez veljave. O tem prav ni bistven, se resnično ne more govoriti v Veliko več pa bi morali storiti kratki sapi,, temveč je potrebno učitelji sami. Učitelj mora biti upoštevati današnji razvoj, de- predvsem utrjen v miselnosti, ki lovne pogoje, dolžnosti in tudi j0 zastopa. Priznati moramo, da ne nazadnje materialni položaj prosvetnih delavcev. Popolnoma razumljivo je danes, da učitelj ni več na vasi. edini intelektualec, ker je že mnogo več ljudi, ki so se šolali je v prosvetnih vrstah še vedno dosti tovarišev, ki se izmikajo jasni idejni opredelitvi. Ni vseeno, kako učitelj uči m kako se potem sam ravna. Ni vseeno, če uči le lojalno znanstveno ali ak- je njeno drugo področje dela. oleg biologa, je njena skrb šol-vrt. Predvsem v pogledu pro-zVodnje tiste zelenjave, ki krije “sficit v prehrani. Higiena v šoli, estetska ureditev šole (cve-.JCe) harmonija barve prostorov spada v šolsko gospodinjstvo. ‘ačrtna izraba prostega časa za-jCsli otroka in ga preko nagnenj srtierja v delo. Poleg programa ;r§anizira interesne krožke iz in si pridobili podobno srednje- tivno znanstveno. Učitelj bi mo-šolsko izobrazbo kot učitelji: tu ral biti vedno dosleden in svoje so kmetijski tehniki, gozdarji, prepričanje odločno prikazati v veterinarji in ni več potrebno, šoli in med ljudmi. Dvomim v da bi se ljudje, kot so se včasih, ugled tistega prosvetnega delav-skoraj v vsaki zadevi obračali ca, ki bi morda kmečki misel-predvsem na učitelje. Prosvetni nosti na ljubo dajal prevelike delavec na vasi je bil nekoč kme- koncesije v svojem ponašanju in tijski svetovalec, spoznati se je se igral oportunista, da bi si s moral na zdravstvo, pisati raz- tem ustvaril določen ugled. Ob-lične vloge kot kakšen odvetnik; ratno: brez ugleda je in nekje skratka: prav s takim širokim prikrito se mu posmehujejo, delovanjem povezan z ljudstvom, Nanizal sem samo nekaj iz-ki se je obračalo nanj. Tako je trganih misli o učiteljevem ugle-umevno, da je učitelj, ki se je du, za kar sem dobil povod v znal uveljaviti na navedenih pod- izjavi nekega funkcionarja na ročjih, predstavljal določeno zborovanju. Ne strinjam se s ugledno osebnost. Ni pa rečeno, tem. da učitelj ne bi imel ugleda bi danes, ko se ne ukvarja da: priznam pa, da je potrebno več v toliki meri s takimi rečmi in tudi ni več edini šolan človek poleg gospoda na vasi, zgubil ugled. Ljudje svoje učitelje še vedno spoštujejo, če so na mestu in prizadevni pri vzgojnem in družbenem delu. Odkrito pa moram priznati, da so med nami stvari, na podlagi katerih je tu in tam nekoliko okrnjen ugled prosvetnega delavca. Temu so vzrok objektivni in subjektivni pogoji, ki narekujejo življenje našega šolstva. Oglejmo si samo primere po zaostalih občinah, kjer primanjkuje precej učiteljev in so slabo zasedene predvsem odmaknjene vanju pravo načrtnost. mnogo več pozornosti preko sindikatov posvetiti poleg materialnim vnrašanjem. še idejnosti v prosvetnem poklicu, idejnosti pri pouku in sploh 'v življenju prosvetnih delavcev. Ir. iimmn «l ^ ve postaviti na pravo mesto noti k razbremenitvi proizvajalca vai iz prehrane od 5. tovalec in pomoč upravi šole pri gki poklic ni nikakršen privile- do vrhov in reprezentanc. To poseb- »ivro-ra^ p J ' do 8. razreda. Pripravljajo stro- organiziranju šolskega gospo- giran poklic, kot ga nekateri no drži, če imamo v mislih preteklost jemljejo. Zgodovinska Pa še beseda o naši »univerzi«, svetnega poklica je {Jpitalizem«, »Mozarta«, in re- - - j ^o, da mu manjka splošne ^ osnovni šoli smo si ogledali kovno predavanje za snažilke s dinjstva. Jf^razbe. Če pa ne pozna dobrin, šolsko kuhinjo in gospodinjsko pomočjo govorjene besede, filma pa -e pot pro- in dosežke delavske mladine. Občni ''ati, dejansko 2bor sPreiel statut, disciplinski njih unnra^bp iih ne zna ču- učilnico. Učilnica je delana po in epidiaskopa o čistilnih pripo- •lra “f uescua u hubi -univcj.il--. . " - . ." Drav glade Pravllnik. barve društva in znak (zo- .nn uporane, jin ne zna cu ____________________________________j_ T. .. 27 nas je iz ljubljanskega okraja, svojstvena, saj se ne prav M..ae bat0 kolo s pušeico ViSOke napetosti), .Kin, srectstvin ter o omari za ki ge mislimo dokopati do diplo- nagrajevanja razvijal dokaj pe- društvu so izbrali ime »elko« HiSiena nrehrano« in nanovedala ralni dodatki, do rednih orejem- Pa bo4« naslednje: nogomet, roko-Hlgiena prehrane- in napovedala iz prora?unskih sredstov. v met, namizni tenis, šah (tudi tekme Za mnogokaj obogatene smo se poslovile iz Poljč. G. S. ročnu ZI?ania’ ^er nimarpo pri- dar je v teh besedah mnogo sme-''otr °V '.n išč®™0 snov iz vseh iosti. Marsikje si ne upamo tako ^ res n' ?.a ®°^ak razu- skrbeti za našega prosvetarja. In ''ani=a'Ia ,z.a način izpopolnje- vendar vemo, da duševno delo l>rai ' AJi ni finančnih sredstev? prav 13^0 jjoi; telesno ali pa še bl- .n0’ .a organizatorji boij izčrpava človeka. V proiz-tl’> slovenščini in tujem jeziku, ta?? Jo bilo tudi največ takih Manj je bilo bioloških, wll3skih in fizikalnih. Za ostale it^jnete so le redki. To sliko lo višji razredi osnovnih šol. Os ' tu, se j® pa zaradi prenehanja "fen ednk razred z nezadostnimi tajgami v nižjih razredih poka-aiof- kojna potreba dodatne po-1 y branju, spoznavanju pri-.jn družbe, računstvu in slo-!eki Tako vidimo, da je v 5ir0, oziru nestrost dela zelo J53, od drugega do t*; osmega Ni pa to pojav neresnega tiaprp0Sarn«znih učiteljev, pač pa Hitj,-kovanje učencev z negativ- j, ocenami. bojta^omevanje doma je velika šoli. Ze prej je bilo po-J6«0, da so koristno porabili ^35 v krožkih, ako so imeli liče:tlcavsaj kontrolo nad delom nu^.encem je nujno potrebno ^asa a nekaj razvedrila in da ga po svoje otroško upo- k^ji’ ■ er s° ^'a'<0 P04®™ Vl zopet za resno delo. Se Pri tistih učencih, ki so tislg Vezan; na razna kmečka J-tatrata-. kitro Roj?'1®®0!0 v ^on' ^Chce .novo obliko pomoči ki bilo potrebno poskr-kar do sedaj ovira, in zaradi telesne urediti tudi honoriranje vzgojiteljev. V. V koliko so svobodne aktivnosti prispevale k izboljšanju vzgojno-tzobraževalnih uspehov. V mestnih šolah pritegnejo učence sledeče svobodne aktivnosti, ki imajo vse pri izbiri poklica in za poznejše življenje zelo važno vlogo: 1. stenografija za lažji nadaljnji študij v administrativni in ekonomski šoli, 2. filmski krožek, ki daje osnove za usposabljanje samostojnih operaterjev, za upravljanje z ozkotračnim filmom in dia-■projektosjem, 3. fotoamaterski krožek usposablja fotoamaterje in pomaga pri pouku fizike, kemije in tehničnemu pouku, 4. dramatski krožek usposablja dijake za samostojno nastopanje, 5. pevski zbori razvijajo družabnost, estetsko čustvovanje in vadijo posluh, 6. športni krožki razvijajo družabnost in vse vrste športnih dejavnosti na šolah. Svobodne aktivnosti se odražajo še v sledečih oblikah, kj jih vodijo delno člani učiteljskega zbora, posebno pa študentje: 1. radioamaterski krožek, kjer izdelujejo detektorje in tranzistorske prejemnike, 2. krožek za vezenje in šivanje izdeluje narodne ornamente na prtih, oblekah, krpa nogavice, raztrgano, perilo, obleko, izdeluje predpasnike in podobno, 3. lutkovni krožek izdeluje lutke, lutkovne odre, predvaja razne lažje lutkovne igre, 4. literarni krožek, kjer izdajajo svoj šolski list. Takih šol imamo vsako leto več. Osnovna šola Prežihovega Voranca v Ljubljani izdaja šolski list celo v esperantščini, 5. krožki prve pomoči so organizirali številne tečaje in tečaje za nego bolnikov. Ti krožki so vodili nabiralno akcijo za alžirske otroke, ki je imela ogromen uspeh v denarnem in moralnem pogledu, 6. filmski krožki izdelujejo celo lastne filme. Tako šola Prežihovega Voranca v Ljubljani. 7. taborniki prirejajo ob prostih dnevih in počitnicah številne izlete in taborenja v različne kraje, kjer spoznavajo prirodo, folkloro in gojijo tovarištvo. Pionirji na šoli Mirana Jarca za Bežigradom so v novoletnem tekmovanju v znanju prometnih podpisov dosegli prvo nagrado. Mladi zadružniki so pa v tekmovanju s pionirji dobili nagrado v vrednosti 95.000 din. Mladinski pevski zbor se je na lanskem pevskem festivalu uvrstil med prve zbore na občinski, okrajni in republiški pevski reviji. Zapel je nekaj pesmi za RTV Ljubljana. Posneli pa so jih za šolsko radijsko uro. Svobodne aktivnosti učencev so začele podpirati tudi razredne skupnosti v VII. in VIII. razredu, ki. urejajo delo raznih disciplin in krožkov glede razporeditve zaposlitve, prostorov in voditeljev raznih zanimanj. Razredne skupnosti pomagajo.'tudi delu v nižjih razredih, prj tem morajo priskočiti mnogokdaj na pomoč še učitelji. Vse svobodne aktivnosti širijo razgledanost učencev in s tem podpirajo vzgojno izobraževalno delo. Razširjene so bolj v mestih in večjih centrih, medtem ko na podeželju zaradi oddaljenosti učencev do šole, domače zaposlitve otrok in manjšega števila učiteljstva na šoli delo teh aktivnosti ne pride toliko do izraza. Na vseh šolah pa bodo dosegle popolnoma svoj namen šele takrat, ko bodo imelj na šolah pouk v eni izmeni in popoldne na razpolago učilnico, delavnico in druge primerne prostore. Prav tako velja to tudi za telesno vzgojo, ko bodo imele šole na razpolago več telovadnic. VI. Preizkušanje učenčevega napredka. Na učiteljskih konferencah in ob pregledu šolskega dela s strani prosvetnih inšpektorjev je bilo učiteljstvo že pred leti opozorjeno na stalno kontroliranje učenčevega znanja in važnost psihološkega opazovanja šolskih otrok. To se stalno, ponavlja in so zelo redki primeri, da bi učitelj ne razdelil učne ure v ponavljanje učne snovi in takojšnje ocenjevanje učencev, v podajanje nove učne tvarine ter utrjevanje, pri katerem morajo sodelovati vsi učenci. Predavatelj potem vse to sodelovanje učenca vpiše v svojo redovalnico in ob času še v razredno redovalnico. Kot že enkrat povedano, pa v največ primerih sodeluje pri ocenjevanju učencev ves razred. Izjemo delajo le še nekateri starejši profesorji. Učni uspeh v glavnem ni boljši in ne slabši, kakor smo ga bili vajeni prejšnja leta. Glede na posebno prizadevnost profesorjev in učiteljev, ki se. je izražala predvsem v iskanju novih metod dela in v izkoriščanju sredstev za ponazarjanje, bi moral biti ta vsekakor boljši. S tem pa imamo dokaz, da problem slabih uspehov ni toliko problem šole. učnih načrtov in metode, marveč' je to problem domače vzgoje in nadzorstva. Ako hočemo torej pritj v našem reformnem prizadevanju korak naprej, bo reforma morala zajeti kajpak tudi dom, kajti prvi in glavni vzgojni faktor ostanejo slej ko prej starši. To bo v prvi vrsti naloga stanovanjskih skupnosti, ki bodo ob sr*' nanju določenih razmer lah ** učinkovito posegle v ta problem, ki se posebno kaže v zaposlenosti obeh zakonskih drugov, otroci pa so skoraj v vseh primerih prepuščeni sami sebi in cesti. Poleg tega nastopa letos še nov problem, to je vprašanje učencev, ki so kljub slabemu uspehu prešlj v naslednji višji razred. Ta novost se je kaj slabo obnesla in to kljub temu, da so mnoge šole kar takoj v začetku šolskega leta vpeljale za te učence dopolnilni pouk. Predlogi: 1. Učencem vozačem naj šolski odbori preskrbijo prostor, kjer se bodo pri čakanju vlaka lahko učili, pozimi tudi ogreli. 2. občine naj bi štipendirale čimveč predmetnih učiteljev in si tako zagotovile potrebni učni kader. 3. čimveč individualnih sredstev tudi nižeorganiziranim šolam. 4. stremeti za pouk v učilnicah v eni izmeni, da so prostori popoldne prosti za svobodne aktivnosti, ali pa čimprej preskrbeti ustrezne prostore, ker se učenec mora v prostem času izživljati in širiti svoje znanje. 5. za prestop v višji razred z negativnimi ocenami naj bo bolj skrben pregled, koliko se bo učenec v resnici popravil v višjem razredu. 6. stremeti, da bp organiziranih čimveč centralnih šol, ki bodo dajale politično, strokovno in družbeno pomoč nižeorganiziranim šolam svoje okolice. Vončina Drago Iz prakse za prakso Kako preverjamo znanje otrok Nesreče na šolskih izletih Vedno več je glasov o prelahkem obravnavanju učenčevih uspehov. Menda ni bilo šole, kjer ne bi tako učitelji kot mnogi starši dvomili v uspeh sistema dveh nezadostnih ocen. Res — to je bilo na ljubo le redkim staršem, ki so tako živeli bolj mirno dalje, saj je njihov sin ali hči brez težav in z malo sreče študiral naslednje leto za stopnjo više. Ali ni bilo v zvezi s tem tudi učiteljevo delo zlorabljeno, se vprašamo. Težko mu je itak delati v razredu. Saj je včasih s še tako zanimivim posredovanjem snovi težko pritegniti slehernega učenca. Zato smo prepričani, da se bo sistem dveh nezadostnih ocen že ob koncu šolskega leta skrhal in to v prid znanju in večji neposredni prizadevnosti učenca. Menda skoraj ni prime,-rov, kjer bi tak' sistem ocenjevanja nudil pozitivno sliko. Vsi želimo, da bi mladi rod čim več in čim bolje sprejemal vrednote splošne izobrazbe. Zato nam je poleg omenjenega še nujno razmišljati o tem, kako otroka "prisiliti«, da se bo bolj redno učil. Otrokovo delo je učenje. Če apliciramo to nase, moramo priznati, da je tudi naše delo bolj temeljito, če ga prepletata očetovska skrb nadrejenih in njihovo nenehno bdenje nad našim dnevnim delom. Kako vse drugače je to pri otroku. Mislim na potenciranje takega dela. Neredko se dogaja, da ima otrok v obdobju ene redovalne konference en sam red Ali smo z enim samim redom res stimulirali otrokovo prizadevanje? Menim, da so taki primeri ocenjevanja otrok redki. Mnogi še vedno ljubosumno nosijo enke in petke v žepnih redovalnicah. Ko pa pridejo starši, pa ti, ubogi razrednik, kaj več povej o delu otroka v tem in onem predmetu. Zgodi se tudi, da je rubrika sploh prazna. Pad bi vedel, kaj si potem mislijo starši,.. Se vedno pa je zelo udomačen star način preverjanja znanja. Ali redno vsako uro tri, ali le enega temeljito v eni uri. Res je, da moramo tudi ustno preverjati otrokovo znanje. Enako solidno in še temeljitejše pa je pismeno preverjanje s kontrolnimi nalogami. Priznati moramo, da terja priprava nanje precej dragocenega časa. Toda tako delo se izplača! Mesečno enkrat ali dvakrat sestavimo tako kontrolno nalogo, ki zajame vse bistvene točke predelane snovi. Po kontrolni nalogi, ki nam hkrati kaže, kako so otroci snov dojeli — to je zelo pomembno! — ustno preverjamo že predelano znanje. Vsi želimo otroke navaditi na redno učenje. Zoprno nam je kampanjsko učenje, zoprno goljufanje otrok. Oboje zmorejo oni zelo dobro! Toda — ali se ne vprašamo hkrati, kako vse to odpravljati? Zakaj se večkrat ne vprašamo, zakaj otroci bolje ne delajo? Nismo krivi tudi sami? Če otrok ve, da mora biti vsak dan pripravljen, če ve, da mu ob koncu leta ne bosta'pomagali niti dve nezadostni niti trenutno »na-piflano« znanje, smo prepričani, da bo ob nujni pomoči staršev spremenil svoj kurs dela. Otrok mora čutiti naše nenehno bdenje nad njegovim delom. Tega se bo moral počasi zavedati in spoznal bo, da brez rednega učenja ne gre dalje... Kontrolne naloge so nam za vse to odličen pripomoček. Zato jih glede na temeljito ocenjevanje in preverjanje znanja ter glede na ekonomiko časa v razredu ne gre podcenjevati? Bliža se čas šolskih izletov. Zadnja leta se dogaja na šolskih izletih in ekskurzijah vedno več nesreč, celo smrtnih slučajev. Ekskurzije so v splošnem koristne in prijetne za učence. Pravi vzgojitelj ho mladini razkazal najlepše kraje in pokrajine v naši domovini. Vodil bo svoje učence po stopinjah partizanov in junakov, ki so našemu narodu priborili svobodo. Pokazal jim bo naše nove tovarne, elektrarne, stanovanjske bloke in naselja, ki so po osvoboditvi tako naglo zrasla iz tal. merava prilagoditi in se ne zna brzdati, naj raje ostane doma, kajti pri najboljšem razredu in najlepši disciplini lahko en sam razgrajač pokvari vse. Odgovornost pa pade na učitelja. Tudi v prenočiščih na) bi se dijaki vedli dostojno, da ne bo zgražanja nad našo mladino in ne nesreč. Med učenci so nekateri taki, ki se hočejo pred drugimi postavljati s svojimi umetnostmi in se nočejo prilagoditi. Mnogo jih je in če na izletu ni discipline in sili vsak učenec drugam, jih učitelj le težko vse nadzoruje. Nesreča pa nikoli ne počiva. Kako težak mora biti za vzgdjitelja občutek, da se mu je na izletu pripetila nesreča! Zato bodimo na izletih v bodoče še bolj skrbni, še bolj previdni, bolj neizprosni in dosledni, da se nesreče na šolskih izletih ne bi več tako pogosto dogajale. M. J. Predlogi praktika Navajam dve misli v zvezi s pismenim ocenjevanjem po novem načinu: 1. Učenec, ki dobi negativno oceno iz enega glavnih predmetov (slovenskega jezika, računstva in spoznavanja prirode in družbe), ne sme izdelati razreda, ker pač ne obvlada osnovi in je prihodnje leto samo ovira v razredu. Samo negativne ocene naj bi bile utemeljene z besedami, vse ostale pozitivne ocene naj bi ostale izražene s številkami! Če učenec z negativno oceno izdela, je to nesmisel, pojem "nezadostno« obide oziroma izkrivlja in izigrava. S takim zatiskanjem oči pred stvarnostjo dajemo učencu potuho in zaviramo v njem speče sile, ki jih lahko vzbudimo z realnim ocenjevanjem. Če ne zna, ne zna! Učencu je dana tekom celega šolskega leta lepa priložnost v učnih dopolnilnih krožkih, kjer lahko temeljito predela snov, če jo ne razume. O slabem učnem uspehu učenca mora učitelj pravočasno opozoriti starše, da tudi oni pomagajo otroku doma. 2. Dosedanje ocene vedenja nikakor ne ustrezajo stvarnosti, ker ocene za znanje ne morejo izražati vseh nians učenčevega vedenja. Bolje bi ustrezali izrazi: vzorno, primerno in neprimerno. K zadnjima, dvema ocenama naj bi bil v matičnem listu pisan dokument ali opazka o učenčevem prestopku, ki naj bi ga datiral in podpisal razrednik. Dosedanja ocena "dobro« je absurd, ker v resnici vedenje takega učenca ni dobro, ampak je slabo ali točneje izraženo neprimerno. Mnenja sem, naj bo učiteljevo delo jasno in nedvoumno! Rihar, Birčna vas PO NASI DOLENJSKI Iz učiteljeve beležnice Ogledal si bo z dijaki zgodovinske kraje in spomenike »stare slave dedovine«. Pokazal jim bo naše najlepše turistične kraje, jezera, soteske, slapove, podzemne jame, naše morje in gore. V skupnem tovarištvu bo mladina doživljala pravo veselje nad lepo prirodo in našo stvaritvijo in še po mnogih letih se bo z veseljem spominjala skupno prežitih lepih dni. Vendar moramo biti vzgojitelji na izletih očetovsko oziroma materinsko skrbni za vsakega posameznega učenca, ki so nam. ga zo,upali starši, da bomo otroke privedli zdrave in čile, polne novega doživetja domov. Zato pa je treba na izletih trdne discipline in nepopustljive doslednosti; če je fant sicer dober plavač, mu kljub temu ne dovolimo, da plava na šolskih izletih tako daleč kot morda v domačem kopališču ali, kadar je s starši, ki lahko pazijo le nanj. Na šolskem izletu naj se drži najožjega plavalnega terena, ki mu ga je določil učitelj. Če je sicer dober veslač v domačih vodah, na šolskem izletu naj vodi čoln le preizkušen in poklicni čolnar. Če v domačem kopališču lahko skače iz velike višine v bazen ali reko, na šolskem izletu naj tega ne dela, ker ne pozna ne globine, ne temperature, ne dna vode. Četudi je dijak že mnogokrat sam potoval z vlakom, na šolskem izletu naj čaka na poziv vodifelja ekskurzije, da vstopi v vlak; dobro je razdeliti učence v skupine po 5, voditelj skupine mora vsak čas vedeti za vse svoje varovance. Z učenci se je dobro pomeniti že pred izletom o potrebi discipline. Kdor se ne na- Strokovni tečaji Sindikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije pripravlja v sodelovanju z Zvezo društev za tuje jezike v času od 3. julija do 30. julija 1961 v STRUGI (ob Ohridskem jezeru) v internatu Gradbene srednje tehnične šole STROKOVNE TEČAJE ZA PREDAVATELJE TUJIH JEZIKOV (angleščine, francoščine, nemščine in ruščine). Prenočevanje bo v imenovanem internatu v sobah s 4 posteljami. Dnevno oskrbo po 650 din za osebo plača udeleženec tečaja. Čitljivo pisane prijave za tečaje je poslati na naslov: DOM PROSVETNIH RADNIKA JUGOSLAVIJE, Beograd, Kralja Milutina 66, do vključno 30. aprila 1961. PISMA UREDNIŠTVU PIONIRJI SO PISALI Občinska zveza pionirskih organizacij v Sevnici si je zadala nalogo, da bodo pionirji pisali zamejskim Slovencem, zlasti Beneškim, ki še zdaj nimajo svojih šol v slovenskem jeziku. Pionirji 4. in 5. razreda iz Loke pri Zidanem mostu so letošnji semester zares pisali svojim kolegom v Beneški Sloveniji. V Loki in okolici živi namreč več družin, katerih starši so bili rojeni v Beneški Sloveniji. Zato prejemajo glasilo Beneških Slovencev "Matajur«. Pismo so pionirji naslovili na uredništvo »Matajurja«: Videm—Udine, Via Vitt. Veneto 32, in sicer kar na urednika Tedoidi Vojmira. V pismu so pionirji pisali o svojem uspehu v prvem polletju ter poročali, koliko družin iz Beneške Slovenije je' v Loki, ki znajo njihovo narečje in Kadar se vrnem na staro službeno mesto, ki leži med raztegnjenimi nizkimi griči, vselej iščem z očmi, če bi našel v vasi kaj novega. Mislim kakšno novo stavbo, šolo, podjetje ali kaj podobnega. Toda nič se ne menja v tej vasi oziroma nekdanjem trgu, ki je slovel daleč naokoli po živahnih sejmih, razvpitih pretepačih in podobnih stvareh. Sodobni čas je to ljudsko »folkloro« spravil v zgodovinske vitrine. Le ob nedeljah boš videl pred cerkvijo stati staro in mlado, na veselicah in podobnih »kulturnih« prireditvah pa se po stari kranjski navadi preštihajo, sicer cilj in namen ljudskega rajanja ni bil dosežen. Pred šolo boš videl razgrajajoče in kričave otroke, ki učiteljico, preden jih spusti, spoštljivo in pokorno enoglasno pozdravijo z »zdravo« — nakar se razprše, kot bi treščila mednje bomba. In vendar bi delal krivico vaščanom, če bi rekel, da se pri njih nič ne gradi, da niso napredni in sodobni. Brž bi me popadli za besedo, če ne morda kar za roke in noge — in z menoj na grmado. Ko sem zadnjič stopal po cesti in se bližal vasi, me je začudilo, da se cerkveni zvonik tako blešči. Pa sem brž stegnil svoj brbljavi in radovedni jezik, da ne bi živel v dvomih, in ogovoril svojo sosedo — staro ženico, kaj neki to pomeni, da se »turn« tako blešči. »Ja, kaj ne vidite, da je nov prav nov je — in kako hitro so ga napravili. Veste, stari zvonik je bil čisto zanič in gospod so enkrat pri maši povedali, da bo treba novega postaviti.« In ženica ni znala nehati, tako je brž hitela in pravila. Začela je hvaliti neko žensko, ki je dala kar pol milijona za graditev novega zvonika. In da je nov zvonik stal pet milijonov dinarjev in še ostale podrobnosti mi je pravila, da sem kar ostrmel. Vidiš, vidiš, sem pomislil; spijo pa le ne ti va-ščanje — gradi pa se le nekaj. Šel sem na »glavni« trg in si prav od blizu ogledal nov zvonik. Zares mojstrsko narejen. Šele sedaj sem razumel, zakaj je ženica prej tako ponosno govorila o novem zvoniku. Mimo pošte in zadruge sem zagledal staro poslopje šole. Še vedno sivo in vlažno pročelje, vlažne učilnice, v katerih sem vedno nerad učil. Tudi otroci niso bili radi v teh učilnicah. Ob tem pogledu mi je misel zastala. Torej nove šole še sedaj nimajo. Obljubili so jo že pred petimi leti, že v stari Jugoslaviji so govorili, da bodo imeli novo šolo. Še iz francjožefovih časov živeči mož ti bo povedal, da so obljubili vaščanom novo šolo. Leta so minevala, obljube pa so ostale neizpolnjene. Morda so tudi župniku obljubljali nov zvonik; toda on je dočakal svoje; po» nosen je na svojo novo streho božjega hrama; letos bodo — kot mi je neki vaščan povedal — še vso cerkev zunaj prebelili. No, sem si mislil, njemu je zares lepo. Ima radio, motorno kolo — BMW, dobro hrano in Stanovanje — in povrh še nov turn. Nedaleč od cerkve pa pravo nasprotje. Šola stara, učilnic premalo, uboga učiteljica pa si zaradi »zelo uslužne gostilne« pač sama na brzino skuha kosilo — včasih gre tudi brez njega v šolo. V gostilni, ki se šopiri sredi trga, sem ob kozarcu kislega cvička razmišljal čudne misli — in nehote se mi je postavilo vprašanje: kdo uživa večji ugled: SINDIKAT PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE Je pripravil za svoje člane letovišče v Splitu — v Dijaškem domu v Zrinsko-Frankopanski ulici št. 7. Izkoristite: primerno ceno (700 dinarjev dnevna oskrba), higiensko stanovanje (v sobah od 4 do 6 postelj), kvalitetno hrano (trije obilni in kompletni dnevni obroki). Letovišče bo odprto od 3. julija do 23. avgusta 1961, letovalo pa se ho v skupinah: L skupina: od 3. Vil. zjutraj do 16. VIL zvečer II. skupina: od 17. VIL zjutraj do 30. VIL zvečer III. skupina: od 31. VIL zjutraj do 13. VIII. zvečer IV. skupina: od 14. VIII. zjutraj do 25. VIII. zvečer Letovišče bo odprto za naše člane in njih družine (otroci pod 7 let starosti se ne sprejmejo v letovišče, za otroke nad 7 let starosti sa. plača polna cena dnevne oskrbe). Prijave za rezervacijo mest v letovišču Split je treba poslati, na naslov: DOM PROSVETNIH RADNIKA JUGOSLAVIJE, Beograd, Kralja Milutina 66 (prijava naj bo'čitljivo napisana s točnim naslovom prijavljenega člana). ali župnik, ki ima stanovanje, kuharico, nov motor, novo streho — ali tista zgarana in suha učiteljica, ki v vlažni učilnici teše kuštrave glave in jo vsaka tri leta presedlajo za en plačilni razred više? V takih mislih o pravici ,in krivici bi verjetno še dolgo razmišljal, ko me ne bi iz te alkoholne omotice zdramil moj stari znanec. Omenil sem, da se mi čudno zdi, da pri njih zidajo nov zvonik, stare šole pa nočejo podreti in sezidati nekaj novega — sodobnega, da bi reforma tudi na podeželju dobila pravega zamaha in moči. Pa mi je smeje rekel: »Kaj se sekiraš, na vrsti so zdaj zvoniki in cerkve, kot vidiš tu pri nas in okoli. Le poglej tam na gričku, ‘kako se blešči tudi tam nov zvonik! Tisti je še lepši od našega. V dolini pa so vso cerkev prebelili in zvonik pobarvali. In še bodo popravljali, kot mi je znano — in to še letos.« »Že, že,« sem ga prekinil, »toda, kdo pa vse to plača?« »Največ kmetje, nekaj pa tudi zavod za varstvo kulturnih spomenikov« Poplaknil sem grlo. Cviček mi je že udaril v možgane in zinil sem: »Da, da, zakaj pa ta zavod, no ja, če že rad varuje, zakaj ne ohrani teh nekaj starih šol in nam ne sezida novih? Potlej pa bi lahko s prstom korajžno rekel otrokom: vidite, dragi otročiči! Tukaj imate novo šolo; staro bomo očuvali, da bodo zanamci videli in vedeli, kako je bilo včasih.« Moj prijatelj pa se je na vse moje besede le široko zasmejal. Imel sem občutek, da brije norce iz mene. Poslovila sva se, ne da bi ta gostilniški pogovor dokončala. Naslednjega dne sem odšel na železniško postajo. Preden je za-sopihal in pridrvel počasni do-lenjc, sem se še enkrat ozrl na vas in cerkev, ki z novim zvonikom mogočno stoji sredi starih in sivih bajt, poleg stare šole. Ko sem sedel v vagon, sem v ritmu drvečih koles razmišljal o vsem. kar sem videl. Nenehno so se mi ponavljale ene in iste misli: zvonik — stara šola — župnik — učiteljica, prav tako, kot se ponavlja ropot drdrajočih' in škripajočih koles. V tem ritmu misli in ropota me je vlak pripeljal v Ljubljano. Kot bi prišel v novi svet. Hipoma so izginile vse misli in kot da tega problema ni več, sem se spustil v tok drveče množice potnikov, ki je šla proti izhodu. Da, lepo bi bilo slišati, da tega problema ni več; toda stvarnost ostane vedno žiVa in vselej dovolj otipljiva, da jo spoznaš in občutiš. Tam nad valovitimi griči Dolenjske pa bodo otroci še dolgo čakali na novo in lepo šolo. (7. R. Vtisi s prakse S težkim srcem sem odšel na mesto, ki mi je bilo določeno za učno prakso. Skrbelo me je, kako bom preživel te dni, bal sem se, da mi bo strašno dolgčas in pusto. Toda ta občutek me je varal. Že pri hospitiranju sem začutil in spoznal, da bi bil s temi otroki v razredu lahko prijatelj. Nisem se prevaral. Mentorica je bila z učenci izredno stroga in hladna, učenci so v njej videli samo »tovarišico« in ne človeka. To so tudi pokazali s tem, da so bili togi, plašni in nezaupni. Bali so se je tako močno, da v razredu niso mogli pokazati svojega znanja, kajti v njihovih navidezno poslušnih obrazih se je odražal le strah pred kaznijo in ne težnja po znanju. Razumljivo, da je v taki napetosti v razredu težko delati. S tem seveda ni rečeno, da je bila moja mentorica slaba učiteljica, nasprotno, to bi bila njena edina pedagoška napaka, če bi jo lahko smatrali za napako... Jaz jo smatram. Zakaj? Smatram jo . pač zato, ker sem v teku moje prakse spoznal prav to, koliko je uspeh v razredu odvisen od odnosa, ki vlada med učiteljem in učenci. Prve dneve sem ravnal z učenci hladno, strogd', brez smehljaja na ustih, kar je na učence vplivalo negativno. Bili so togi, mrtvi v svojih klopeh. Kadar, šem jih vprašal, so odpovedali ... Torej strah, sem si mislil. Metodo sem spremenil. Razpoloženje v razredu se je izredno spremenilo. Začutili so v meni prijatelja in ne samo učitelja. Postali so bolj sproščeni, aktivni, vendar to ne v predrzni obliki. Nič več ni bilo čutiti mrtvila v razredu, celo slabi učenci so začeli sodelovati pri pouku. Ta prevrat me je začudil, ali pa tudi ne, saj sem ga skoraj pričakoval. Spočetka sem stežka prihajal v razred, sedaj pa, ko sem učence dodobra spoznal in se nekako navezal tkanje, je postal moj odnos do dela v šoli drugačen. Začutil sem, da so postajale ure v šoli prekratke, čas je bežal bliskovito in na koncu pouka sem težko odhajal iz razreda. Celo učenci sami sa bili zato, da bi se učili naprej. S tem sem uspel, a nisem bil popustljiv, da so učenci radi prihajali v šolo in se tudi učili. Z domačimi nalogami sploh ni- sem imel več težav in so vsi naloge vestno opravljali. Moja mentorica mi je izredno dosti posredovala na tej praksi in se od tega časa vedno bolj oklepam misli, da bom učitelj, ker je po mojem vredno biti, čeprav ni lahko. Delo učitelja ni lahko, sicer je to odvisno od posameznika, kakšen odnos ima do dela. Vendar pa mislim, da je dober Učitelj lahko samo tisti, ki želi in se trudi, da bi vzgojil otroke v poštene, delavne ljudi in, kar je glavno, da jim posreduje vsaj . osnovno znanje, ki ga predpisuje učni načrt. To pa logično lahko doseže le z delom in pripravami. Spočetka sem imel res precej dela s tem, potem pa sem to delo hitreje in tudi bolje opravljal s pomočjo' metodičnih in pedagoških napotkov, ki mi jih je posredovala mentorica in predhodno šola. Pri obravnavanju snovi v razredu sem skušal biti nazoren, kolikor se je pač dalo, saj je bila šola glede učil zelo revna. Prav zato sevi si največ pomagal z risanjem in skiciranjem na tablo. Učil sem četrti razred. Toda situacija je nanesla tako, da sem zadnji teden delal tudi z ostalimi razredi — zlasti s tretjim. Zbolela sta namreč upravitelj in učiteljica, tako da sem ostal sam na šoli in moral za vse skrbeti sam. Prav to mi je, mislim, dalo čisto realno sliko učiteljskega poklica. Tako sem v teh dneh, ko sem bil sam, spoznal resnično življenje in delo učitelja, ki mora biti pripravljen na vse težave, ki jih lahko dpravi, če je vesten in ima v zavesti, da denar, ki ga dobi, ni podarjen, temveč res zaslužen. Mislim, da sem na praksi pridobil toliko, da se bom znal orientirati v bodočem poklicu. Mislim, da ne bom nikoli pozabil na vtise, ki sem jih dobil na praksi. Kako hitro se je bilo treba posloviti. Vedno se bom spominjal hvaležnosti teh otrok, ki so mi jo izkazali ob odhodu. V sebi sem čutil zadoščenje, čutil sem, da moj trud ni bil zaman in da sem jim v treh tednih le nekaj posredoval. Spoznal sem način, kako otroka pridobiti, ga učiti in vzgajati. Spoznal sem vrednost in lepoto tega, sicer napornega poklica. Dijak učiteljišča šolska razstava v Peči mi pokazal še šolsko razstavo. razstava je bila v dveh učilnica!1 prvi štirje razredi posebej’ višji razredi pa posebej. Upra vi' telj mi je povedal, da je bil pf1 ed urejena od najmlajših pa do bolj presenečen. Menil sem, je to razstava 5. in 6. razred bivše gimnazije. Zlasti sem stal pozoren na izdelke tehničr‘ ga pouka, kot so električni zV j nec, tipi hiš iz vse FLRJ, 1:11 s njimi tudi gorenjska hiša. so bile tudi risbe in to ne sa jflO akvareli, temveč tudi oljnate. še 'slikanje na steklo in ranje. Zanimivi, so bili sestav«1 šiptarskem jeziku. Pa tudi teri pesniki so že pokazali -dela. Ob tej priložnosti sem vT,„ šal upravitelja, če imajo v hi ji šolo za umetnost in obrt-jo imamo v Ljubljani. Odg^ ril je, da ne. Povprašal sem, « to, da osnovne šole tako hšP dujejo. Dejal je: »Ljudstvo je zelo zadovo J v s sedanjo ureditvijo šolstva 0 FLRJ, ko imajo vse T31’0^' manjšine možnost, da se žujejo v materinem jeziku. ”r ^ nja Jugoslavija nam je kratJ pravico« Priporočil bi, da učitelji fijo v Metohijo, kjer so [g zelo veseli, če jih kdo obisc ^ se zanima za njihov kultur gospodarski napredek. Stanko Shoi,f To pismo je bilo v celoti ob' javljeno v 4. številki »Matajurja"; No, in te dni so pionirji prejeli odgovor svojih vrstnikov iz Re' zije. Dva vnuka sta namreč P° nareku njunega deda napisala pismo, v katerem sporočata, da n« znata v slovenskem jeziku pisati, temveč da umeta le italijansko Nato pišeta, da imajo doma ra' dio in da z veseljem poslušata slovenske pesmi. Kako daleč .i9 prišla raznarodovalna akcija ■Pe' neških Slovencev! Pismo je zet--ganljivo; iz njega je razvidno, so bili otroci zelo veseli, da so se jih spomnili učenci iz matičn9 domovine. Lepa narodna in vzgojna p*?" teza bi bila, ko bi tem otrokoi*1 pisala še katera druga šola. Mol' da pa bi bilo še bolje, da bi pi°' nirji zbrali mladinske knjige z8 učence Beneških Slovencev in j'^1 poslali kar na uredništvo »Mata' j ur j a«. Ko sem nedavno potoval z la3' jo do Ulcinja in nato z železnic0 po novi progi Bar—Titograd’ sem se ustavil v Peči. Obiskal sej1) upravitelja prve osnovne šole, ‘?1 je bil obiska iz Slovenije z®*0 vesel. Prijazno me je sprejel l!1 mano tamkaj neki inženir lž Kranja, ki je razstavo zelo P°” hvalil. , ■ Razstava je bila kronološ^0 razreda, kjer je bil viden že veh1' napredek. Zastopani so bili raj vsi predmeti. Spisi v šiptaj, skem jeziku pa risbe in izcle'T tehničnega pouka so bili res 'p'1 in so nekateri presegali razvoj11 stopnjo učencev. V drugi učilnici sem bil kako jim je žal, da tamkaj še vedno nimajo pouka v materinem jeziku, kako morajo njihovi starši hoditi na delo v tujino, medtem ko imamo pri nas v FLRJ v vsakem večjem kraju kako tovarno. Na koncu pisma so napi' šali željo, da bi njihovi voditelji že enkrat izbojevali boj za pri' znanje manjšinskih pravic. Pi' smo so zaključili z željo, naj jim pišejo tudi v njihovem narečju, saj ga oni razumejo, ko bero »Matajur«. žšt tggšt&SSŽ € trg ff i? 6~grdr ^ ^ g f g-3 g sr g* s: iTSf s 3 3. »Ljubljana v Ilegali« -1 V znamenju tihe lirike namenjeni v prvi vrsti tistim, ki okupacije niso sami doživeli — se pravi mlajšim generacijam, ki bodo našle v knjigi mnogo in nadvse zanimivega, bogato ilustriranega beriva; namenjeni pa so tudi zgodovinarjem, da bodo laže Okrajni odbor Socialistične Ijane niti literarni poizkus opisa , ®2e delovnega ljudstva v Ljub- raznih dogodkov. Ti zapiski so m.i si je zadal nalogo, da v šti- -------—- -- —-• —-- knjigah vsaj delno prikaže pžrtvovalno delo Ljubljančanov, J* so sledili klicu Komunistične "trtije v težkih letih okupacije. Ker je bilo osvobodilno giba-obsojeno na globoko ilegalo, 16 ohranjenega zelo malo dokumentarnega gradiva. Uredništvo zbiralo podatke največ od člo-!®efea do človeka, kar je trajalo let. Na neštetih sestankih so "^Pocedorali svoje spomine bivši lyditelji gibanja, pripadniki VOS P Narodne zaščite, aktivisti, te-vnske »mame«, mladinci in mla-™hke, zaporniki in intemiran-‘ ■.. V celoti je sodelovalo pri pranju gradiva več tisoč ljudi, pbralo se je toliko gradiva, da ^ knjižna zbirka »Ljubljana v obsegala štiri knjige. Naj-m^nejšemu letu osvobodilnega fia, letu 1941, bosta posvečeni knjigi. Prva knjiga, ki je zdaj pred pTrti, prikazuje na 300 straneh v Slavnem priprave za odpor in upora ter silnice, ki so «9ogočile oborožen upor. To ni *** zgodovina okupirane Ljub- Troje domačih del ZA MLADINO knjižnici Kondor so izšle k8*1®! In pisma« Franceta Prešerna, zvezek Prežema, pesmi m pi-je prav tako v uredništvu dr. Nnjaka, ki je oskrbel tudi nadrob-} opombe. V drugem zvezku je /.bral Nenske izvirne pesmi Prešerna, ki J pesnik ni sprejel v Poezije, Pre-Jbove slovenske prevode tujih dei, j^bžke prevode lastnih pesmi, nem-JJ6 -Prevode tujih pesmi, lastne nem-Pesmi, prepesnitve in prireditve rodnih pesmi ter pisma. Seveda jWe bralec slovenske prevode pi-v"11- Za slavista in za šolsko mladine posebno dragocene izčrpne Med novitetami z domačega Parnasa najdemo drobno knjižico lirike Franceta Pibernika. Pesniški prvenec — »Bregovi ulice« — je natisnila koprska založba Lipa, za okusno opremo pa je poskrbel Jože Brumen. France Pibernik se je pred leti predstavil s tihimi in nepri- i^rleieve »Balade Petriče Kerem- zavzemajo posebno mesto v njegovega literarnega ustvar-Zaradi političnega stanja na IjJ^kem, Krleža ni mogel objavili »vojih del v Zagrebu in' se je I9J3 dogodilo, da so balade natisnili ^ v Ljubljani. ltj,?Crleža Je napisal balade v gorsko-V „ skem narečju ter jim dal pati- Robbov vodnjak s hišo, v kateri je deloval eden najbolj revolucionarnih akademskih društev — Slovenski klub o ,starlne. Rapsodične pesmi govore “rldkem življenju, ki ni vredno balade izražajo upor značilne dogodke iz in za-hrvaške doumeli dogodke preteklih let in naš čas. Druga knjiga bo obsegala opise začetkov vojaškega upora, voja-Uj-'hdne. spremno besedo je napisal ške akcije v Ljubljani, prve Ijub-Surar^ič *lov*rč*fc pa ia sestaviI Ijanske partizane in njihove spo-.In še »Solzice« Prežihovega vo- Pad® 2 ofc“pator;em., partizansko tjica. Tudi v novem natisu so ohra- saniteto, radio OF itd. Zadnji dve iiiL lustracije Franceta Miheliča, knjigi pa bosta prikazali bogato ni mcŽianaju0^,fad- deiavnost odporniškega gibanja s Disatedevimi SSidolSiSSi « Ljubljani v naslednjih letih. »Ljubljano v ilegali« izdaja Mladinska knjiga, uredniški odbor pa sestavljajo Marica Čepe, Vladimir Krivic in Miro Luštek. j,™ - pisateljevimi mladostnimi SV?. Svojo zadnjo knjigo je Pra-Vora-nc namenil mladini in na-‘ttg ®no najboljših mladinskih del, dat le preseneča potreba po pona- POVERJENIKE PREŠERNOVE DRUŽBE obveščamo, da je rok za vpisovanje članov zaradi knjižnega eima v Mariboru in Ljubljani podaljšan do 5. maja 1961. Posebej opozarjamo na sklep Glavnega odbora, da bo sak član poleg 6 knjig In koledarja prejel brezplačno še fnjigo -PETLETNI PERSPEKTIVNI PLAN FNRJ« napisan v Poljudni obliki. Namesto dveh reprodukcij bo Prešernova družba izdala ®nri. Člani bodo lahko izbirali eno izmed njih in to: Grohar: MACESEN, Mihelič: PARTIZANSKA KOLONA, Vesel: DRUŽNA ali Pavlovec: POKRAJINA. Reprodukcije bodo večje Kot letošnje. Vabimo poverjenike, da s tem seznanijo državljane in hh pridobe za članstvo. - PREŠERNOVA DRUŽBA siljenimi pesmimi v reviji »Beseda«, potlej pa so se vrstile njegove pesmi še v »Borih«, »Reviji 57«, v »Novih obzorjih«. Tudi v »Bregovih ulice« je ohranil poteze skromnega in nevsiljivega oblikovalca prizadetosti človeka, ki mu je izvir razmišljanja in čustvovanja živ-Ijenjs ka izkušnja. Mladi pesnik pripada »generaciji ob strani«, če tako neli-terarno označimo rod, ki je dočakal drugo svetovno vojno sredi otroških let. Vojna vihra je nasilno pretrgala deško mladost ter vtisnila odrasle poteze. Pomisliti velja na krhko občutljivost komaj dozorevajoče nost sproščeni izpovedi, ne da bi zanemaril muzikalnost verza. V ciklu Pozabljeni je pesnik izpel rekviem svoje mladosti. Motivni svet je uglašen v globoko humano zavest, ki korenini v etosu, ki je lasten Piberniku. Prav te miselno-čustvene pesmi so med najznačilnejšimi v zbirki. V pesmi o mladem dekletu, ki ni lepa, a je ustvarjena za ljubezen in otroke, kljub temu, da se ji življenje izteka v prazno, gre za nekaj več kot zgolj sočustvovanje. Trpko je spoznanje, da je lahko pot od človeka do človeka zamotana kljub ravnim asfaltnim ulicam. Otroška leta so onemela sredi zloveščega bobnenja. Podoba požganih domov in ljudi, ki so s prestreljenimi rokami hlastali za zadnjim kosom sinjine pomladnega neba, je vtisnila nepomirljive sledi mladosti, ki je presahnila sredi svinčenega cvetja. Te pesmi izvirajo iz tenkočutnega doživetja, ki ga je pesnik znal preliti preko interno osebnega izpovedovanja. Ne povzpne se do upora, a čutimo nemi protest človeka, ki kliče po človečnosti. Osebno izpovedna lirika in ljubezenska pesem neposredno odraža drobna doživljanja, ki mestoma prehajajo v meditacije. Tiha ubranost lirike sloni na muzikalnosti ritma, ki je vsebinsko pogojen. Tu je spomin na ozko ulico, podoba samotnega večera in neizpolnjenega pričakovanja, iz katerega veje teža samote. Slednjič se povrača v pokrajino svoje mladosti, k njej se zateka s čustvi in mislijo. »Bregovi ulice« mestoma kažejo, kje je Pibernik nadaljeval pesniško pot, ki jo je vsebinsko ali formalno utrla generacija med obema vojnama. Piberni-kove pesmi marsikdaj odkrivajo motivne novosti, ki smo jih doslej pogrešali pri nas. Pesnik je našel samosvoj pesniški izraz, ki obeta ustaljen ustvarjalni prijem. Eruptivna sila ni povsod enake kakovosti, kar pa ne more zmanjšati vrednosti celotne zbirke. Pesmi so uglašene na pianissimo, da bi bralec v tišini prisluhnil meditacijam in — samemu sebi. Odraz pesnikove zasidranosti v času in prostoru ni težko razbrati, problematiki je dal oseben pečat. Vsebino je izrazil preprosto in kleno, čutimo, da so pesmi narekovali notranji vzgibi. Med pesniškimi zbirkami, ki so izšle zadnje čase, zavzema Pibernikov prvenec častno mesto. Igor Gedrih »KURIRČEK« nova mladinska revija V mesecu maju bo Zavod Borec začel redno izdajati mladinsko revijo »Kurirček«. Revija bo izhajala med šolskim letom, letošnje šolsko leto bo najbrž izšla le majska številka. Zanimanje otrok za literaturo s partizansko tematiko, za zgodovino NOB, za spomine bivših partizanov in težnja Glavnega odbora Zveze borcev NOV Slovenije sta narekovali ustanovitev posebne revije, ki naj ustrezno otrokom od 9. leta naprej, to je v dobi, ko otrok že lahko samostojno bere, objavlja literarne prispevke in reprodukcije umetniških del s partizansko tematiko. Uredništvo je pridobilo že več dobrih sodelavcev med književniki, zlasti mladinskimi, in med _______ slikarji. 2e v prvi Številki bodo objavljeni prispevki Franceta Bevka, Josipa Ribičiča. Toneta Seliškarja, Bogomira Magajne, Karla • Grabeljška-Gabra, Ivana Minattija, Franceta Šušteršiča in drugih. Za likovno opremo in ilustracije bodo skrbeli med drugimi Cita Potokar, Ivan Seljak-Copič, Ive Šubic, Evgen Sajovic, Milan Bizovičar in številni drugi. »Kurirček« bo razen literarnih prispevkov prinašal prispevke o posameznih kulturnih ustanovah, bolnišnicah, Šolah, spomine kulturnih delavcev in partizanskih umetnikov, zdravnikov, pravnikov, šolnikov in vseh javnih delavcev. V »Kurirčku« sodelujejo tudi strokovni in znanstveni- sodelavci »Inštituta za ‘zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani«. »Kurirček« bo mladi rod seznanjal z zgodovino NOB, s svetlimi tradicijami partizanskega tova- Zaradi tega bo »Kurirček« stalno spremljal tudi dogajanja v svetu (zdaj na primer Alžir in Kongo). V »Kurirčkovi torbi« bodo objavljeni dopisi pionirjev, njihovi literarni in likovni prispevki in odgovori uredništva. V »Javki za ugankarje« bo komandir »Kurirčkove relejne postaje« imel vrsto nagrad za pravilno rešene križanke, rebuse, uganke, razen tega pa bo poučil mlade bralce o tem in onem. Mladim bralcem bo vsakokrat narisal dogodek iz NOB in jih pozval, naj ga poskušajo opisati. Najboljši opis bo objavil in bogato nagradil. Za naj mlajša bralce bo vsakokrat objavljen po en dogodek v slikopisu. Slikanico in povest v nadalje-bo »Kurirček« začel prinašati v začetku novega šolskega leta, da bi jima lahko sledili tudi vsi tisti novi naročniki, ki bodo šele na jesen začeli prejemati Uredništvo je povprašalo po nekaterih šolah, kakšno je zanimanje za novo mladinsko revijo s partizansko tematiko. Povsod so izredno ugodno odgovorili. Menimo, da je revija ne samo koristna pač pa celo nujno potrebna, ker se otroci zelo zanimajo za zgodovino NOB in za partizanske dogodke. Trdijo, da bi moral postati .-Kurirček« obvezno čtivo. Nekateri so med drugim svetovali, naj bi od časa do časa prinašal tudi kratke igre za šolske nastope. Uredništvo bo zelo upoštevalo vsak dober nasvet In priporočilo. Glede na sorazmerno kratek rok za določitev naklade uprava revije prosi, da se naročniki sami javijo, posebno pa prosi šole in organi- rištva, boja za svobodo, z junaški- zaciie, ki so kakor koli v zvezi z mi podvigi znanih in neznanih herojev v pisani besedi in v slikah. V »Kurirčku« se bodo pionirji seznanili s športniki — partizani, s partizanskimi izumitelji — izdelovalci orožja. Naša NOB in ljudska revolucija je tesno povezana z bojem vseh svobodoljubnih narodov v svetu. mladino, da poskrbijo za skupna naročila. Cena za izvod bo 50 din, poverjeniki bodo za kritje stroškov v zvezi z razpečavanjem in obračunavanjem imeli popust. Prosimo, da zlasti po šolah takoj ugotovite število naročnikov in ga sporočite upravi »Kurirčka«, Ljubljana, Trg revolucije l/II. Dokazi in spomini V tretjem zvezku dokazov je založba Borec zbrala gradivo o “Bolnici Franji«. Med primorskimi partizani je bila bolnišnica neprecenljivo zatočišče za ranjence. Skrita v globeli soteske Pasice, je pomenila prikrito in varno bazo. kjer je zdravniško osebje lahko nudilo pomoč, čeprav v najtežjih sanitarnih okoliščinah. Sestavki raznih avtorjev govore o vlogi -Franje« v organizaciji IX. korpusa, o kirurškem delu od septembra 1944 do maja 1945, o zavarovanju bolnišnice ter kullur-no-prosvetnem delu; ob koncu pa je dodana še Minattijeva partizanska lirika. S to knjižico se je hotela založba Borec oddolžiti vsem borcem in osebju kot tudi prebivalstvu, ki je podpiralo -Franjo«, hkrati pa z gradivom doprinesti k , dokumentaciji. Naslednji zvezek dokumentov govori o strahovitem zločinu, ki so ga storili Nemci oktobra 1941 v Kragujevcu. Ban« Božovič uvede bralca s tistim delom nlirnberškega procesa,: ki se nanaša na kragujevaško tragedijo. Po ljudski vstaji med Srbi je morala nacistična soldateska spoznati; da še ni konec vojne na Balkanu. Hitler je ukazal svojim generalom brezobzirno ravnanje s prebivalstvom. -Zastrašujoči ukrepi«, kot so imenovali zločinci svoje represalije in načrtno iztrebljanje prebivalstva, pa niso mogli prikriti vojaških neuspehov, ki so jih doživljali v NOV. Iz maščevanja, ker je nemški bataljon pretrpel izgube na poti v G. Milano-vac, sp odpeljali vse moške, zravnali vasi med potjo, sledili pa so dogodki Kragujevcu. Na ukaz vojaških .povelj nlko KULTURNI GLOBUS Obeta se tesnejše sodelovanje med jugoslovanskimi književniki. 2e Miroslav Krleža je na kongresu jugoslovanskih književnikov naglasil večjo potrebo po Osebnosti, ki TTIOTCI spremljati medsebojnem delovanju jugoslovanskih grozote vojne in ob tem krče- književnikov. Prevodi domačih knjig v Vito išče odgovor na številna jugoslovanske jezike so bili že dokaj Vprašanja, ki SO prezgčdaj zo- pogosti, dostikrat pa so po sredi komer-rela vsled krutega časa. Mnoge Cialni vzroki, da knjižni trg ni v večji Pibemikove pesmi odražajo trp- meri založen z dobrimi domačimi kvali* ko sivino pretrgane mladosti in tetnimi deli v nacionalnih jezikih. Dnev-resnobo prizadetega človeka. no časopisje in revije obetajo v pri-Pesnik stoji S svojim prven- hodnje prinašati več študij in esejev cem sam zase, njegovih pesmi ° kulturnih problemih drugih republik. ne kaže primerjati s pesmimi Pouk „ Iilnlll v s„id. Svica se Je iste pesmske generacije, četudi pridTužila Franciii> Belgiii, Italiji in bi morda našli določene skupne Avstriji fer je Uvedu 2a zadnje razredp poteze. Kakor je motivno težil osnovnih šol obvezni pouk o filmu. Brez preprosto izpovedati misli, tako dvoma postaja film vse bolj izrazito tudi slogovno ne sega PO zaviti kulturno sredstvo z močnim (pozitivnim metaforiki, svobodna metrična ali negativnim) vplivom na posameznika forma pa priča, da je dal pred- in družbo, zlasti pa na mladino. Načrtno lišča. oblikovanje filmske kulture naj pripomore, da bo mladina imela zdrave odnose in estetske poglede na sedmo umetnost. Morda bi veljalo razmisliti tudi pri nas o načrtnem pouku o filmski umetnosti? Balzac na filmskem platnu. Francoski filmski režiser Jean Delannoy pripravlja film »Ljubezensko življenje Bal-zaca<. Včlikega pisatelja bo igral znameniti gledališki in filmski igralec Pier-re Brasseur. Že dolga leta si je želel igrati Balzaca, saj je znano Brasseur-jevo občudovanje tega pesniškega romanopisca. Millerjeve drame v ruščini. V Sovjetski zvezi so natisnili dve knjigi dramskih del ameriškega književnika Arturja Millerja, med drugimi tudi >Smrt trgovskega potnika«. Nekatere Millerjeve dra-uspehom izvajajo sovjetska gleda- Wr cov so začeli streljati talce v okoliških vaseh. Samo v Kragujevcu so postrelili nad 7000 nedolžnih ljudi. Avtor se je oprl na nemško dokumentacijo. ki je večkrat netočna, vendar že ta daje strahovito podobo okupatorjeve bestialnosti. Druga knjiga »Viharnih časov« obsega izbor najboljših radijskih oddaj »Se pomnite tovariši«. Prispevki raznih avtorjev dajejo spominsko sliko o lastnih doživetiih med NOV. Tako se nadaliuje tradicija, ki jo je začela že Prešernova družba s »Spomini ma partizanska leta«. Tu beremo spomine izseljenca, ki je v Srbiji našel gostoljubno osnilšče. o ilegalcih, ki so v pirotehnični delavnici izdelovali eksplozive, o smrti narodnega heroja, o napadu na Drvar itd. Prgišče spominov, ki oživijo medvojna leta. nudijo pa nrikaz težkih dni in požrtvovalnosti ljudi, ki so zaradi svojega nrenričanja in vere v bodočnost zapustili domove. Spomini so preprosto zapisani, nihče ni imel literarnih pretenzij, vendar zgodbe pretresejo bralca. Ko bi urednik napravil nekaj stilnih in jezikovnih korektur. bi spomini pridobili na vrednosti. Tudi »Srečanja v vojni« Milutina Vulo^iča imaio* spominsko osnovo. Prevajalec Jože Zupančič ie oskrbel tekoče berivo i^nod peresa boro^ ki ie sodeloval v NOV od okupacije dalje. Vujovič je uvodoma povedal, da se vse bolj odmikamo viharnim časom NOV. zato i«3 čutil i^n+rpbo da izpove del tega. kar ie doživel. Knii-ea je nastala po avtorjevih zaniskih. Dokumentarna vrednost knjige, živ reportažen slog. Ilustracije so delo V. Lakoviča. Učenci o testiranju z učnimi testi 9 ! 3 3 l ? 3 3 I 4 t 3 3 e o e i 3 C*0 se trudimo, da bi posto-U* uvajali tudi v naše šole ^ f*. ki so se ponekod v svetu desetletji uveljavile — a5ev dosje, učni testi, opis-^'rojevanje — naletimo pri bej ,?e pri načelnih razpravah, tiU^Udeh iz neposredne šolske ^ Se, največkrat na — odpor. ’)4 K principialni odpor, ampak j/3b°r, ki korenini v pogojih, T^lbrž zdaleč niso dani za jja* stvene kvalitativne posege t šolstvo. Tisti, ki ve za šte-NoU62ave PovPrečne slovenske ^ tip e šole, se temu ne čudi V}0 obsoja ljudi, ki iskreno po-.-l^v-rvu vsega tega v obstoječih Ho pogojih preprosto — k Vpij drugače — ne zmorejo. b; ndar zopet ne bi bilo prav. J* Uarno čakali prekrižanih rok Hotlfgoie*<. Če odštejemo tisto No "o, ki principialno naspro-n° in povsod vsemu, kar a Več dela in boljše delo, Ho n '■'emo, da bi bilo napačno ‘išfp uesimjstično in apatično sta- H srriii6 prav, da si postavi j a-s^tvu tre 23 napredek v našem kHda j Pa čeprav bo potrebno ?®setletje ali pa še več, da morda samo delno ‘Hiavii načrte, ki si jih danes „ Pod m°- vodstvom oddelka za pe-^ doir, ln.Psihološko raziskoval-Pri Zavodu za napredek šolstva LRS smo izdelali na osnovni šoli v Laškem prvih deset testnih baterij učnih testov, in sicer za slovenski jezik in za matematiko od IV. do VIII. razreda za razdobje I. polletja. Po nalogu ZNŠ LRS in v sodelovanju z ZPPS pri OLO Celje smo razširili prvo preizkusno testiranje z učnimi testi še na tri popolne osnovne šole v celjskem okraju, in sicer: ŠMARJE pri JELŠAH, ŠTORE in CELJE II. ter na osnovne šole PTUJ L, II. in III. (matematika VIL). (Za tako mali vzorec smo se morali odločiti iz več razlogov, ki jih ne bi razčlenjeval.) Celotno eksperimentalno gradivo je sedaj v študijski obdelavi na ZNŠ LRS v Ljubljani, na tem mestu pa bi rad posredoval mnenje učencev o učnih testih. Ta mnenja so namreč za nas vse, učitelje v neposredni šolski praksi, zelo dragocena, ker lahko iz njih — če hočemo — marsikaj razberemo. Upal bi si celo trditi: če se ne bi zavedal Prosvetni svet FLRJ potrebe po reformi izpraševanja in ocenjevanja v naših šolah—-čutijo to potrebo naši učenci in bi nas k objektivnemu preverjanju znanja prisilili, če bi nas mogli... In prav zato, ker nas ne morejo, pa so moralno upravičeni do tega, smo toliko bolj dolžni delati na tem, vsak po svojih možnostih, da bi posta- lo delo v naših šolah boljše, kot je. In to ne: boljše — na račun nezahtevnosti, popustljivosti in mehkuženja, saj se po tej poti ni še nikdar doseglo ničesar resnično vrednega in trajnega. Oglejmo si originalna mnenja učencev o učnih testih v navedenih šolah: — ŠMARJE PRI JELŠAH — Ni bilo tako hudo, kot smo mislili, — testi niso bili pretežki, zato bi želeli, da bi nas še večkrat obiskali, — vsi skupaj bi želeli, da bi tudi naš tovariš pričel s temi testi pri izpraševanju za zaključni red našega znanja, — tu lahko misliš, pred tablo pa moraš takoj odgovoriti, — vsi bi želeli, da bi uvedli na naši šoli raje testiranje namesto izpraševanja, — če si vprašan, se prestrašiš in si zmeden, test pa brez skrbi in zbrano napišeš, kar znaš. — najbolj mi je ugajalo, ker so bila vprašanja že napisana, — če te predavatelj sprašuje, je veliko teže, kakor če dobiš teste In v miru napišeš, kar veš, — vabim vas, da bi spet prišli na našo šolo, ker obljubHam, da se bomo drugič bolj izkazali, — bi rešil še več. pa se nisem pripravil, — vsi smo bili zelo radovedni, kako izgleda testiranje, — po mojem mnenju so ti učni testi zelo praktični in jih želimo čim več, — lahko odgovoriš vsaj na polovico vprašanj in tako dobiš boljšo oceno kot pri tabli, — najlepše se zahvaljujemo tovarišem, ki so prišli na našo šolo in nam pokazali način testiranja, — lahko pokažemo vse svoje znanje in sposobnosti. — testiranje ml je zelo všeč, kajti tu vidiš, kaj znaš in česa ne znaš, — upajmo, da to testiranje ni bilo zadnje in da se bomo še večkrat videli, — dobro je to, da dobimo vsi ista vprašanja, da ne more nihče reči: -Jaz sem dobil težje vprašanje, ti pa tako lahko. Jaz sem tudi tisto znal, kar si bil ti vprašan«. — pri testiranju ni nobenega govorjenja in te nihče ne moti, — nekatera vprašanja so bila težja, nekatera lažja. Pa saj mora vse biti, — ne vem, kaj naj drugega še napišem kot to, da mi testiranje zelo ugaja, — če si vprašan pri tabli profesor -vleče iz tebe«, tu pa sam sediš in pišeš popolnoma samostojno. — veselimo se tega novega ocenjevanja in želimo, da bi ga kmalu uvedli, — imeli smo 27 nalog pa od tega nisem bila tako zmučena. kot če bi bila vprašana. Zato se prav lepo zahvaljujemo za obisk na naši šoli, — testiranje je koristno, da se človek navadi na samostojnost v življenju, — testiranje si še želim, da bi se še bolj izurili v samostojnem mišljenju. — kadar smo vprašani pri tabli se malo ustrašimo, smo čisto zmešani, pa čeprav se naučimo spov celo na pamet, pri tabli ne vem nič več. Ko pridem nazaj v klop, se spomnim, a potem je prepozno, ko je že napisana tista slaba ocena. Pri testiranju pa si sam zase gospodar, nihče ti ne šepeče, nihče te ne nadleguje fn vse lahko lepo napišeš in prej, ker so vprašanja na testih že napisana ... - STORE — Na splošno so bila vprašanja lahka in mi niso delala posebnih preglavic, — ponovnega testiranja si še želim predvsem zato. ker lahko kontroliram vse svoje znanje, — -'■r-nr-iv se testiranja nisem ve- selila -m sedaj videla, da to niti ni ta’ '"'avno. — Pri ustnem izpraševanju so postavljena vprašanja na hitro, pri testu pa so jedrnata in kratka. — če bodo uvedli teste, bodo učenci spoznali, da je treba resno poprijeti za učenje, — pri testiranju lahko pokažeš vse svoje znanje, — pri testiranju se naučiš, kako je treba misliti, — v nekem časopisu sem prebral vest, da se je pri testiranju pokazalo da odličnjaki ne znajo več misliti, — mislim, da je uvajanje testira-nja po šolah zelo dobro, ker pri tem lahko res pokažeš svoje znanje in se ne more nihče izgovarjati, da je bil vprašan prav tisto, kar ne zna, medtem ko je dobil drugi otroško lahko vprašanje, — mislim, da bi bilo dobro, če bi še pri drugih predmetih uvedli testiranje, — ker je zajeta pri testih vsa snov, se lahko tudi prepričaš, koliko resnično znaš, — strah pred profesorji, ki bi prišli zraven, sem kmalu ovrgel, kajti že na durih se jim je risal na obrazu nasmešek, — vesel bi bil, če bi dobili take naloge za končne ocene . .. — CELJE n. OSNOVNA ŠOLA — Po mojem mnenju je bil tisti, ki si je izmislil teste, zelo pameten človek, — testi imajo to lepo stran, da lahko dalj časa razmišljaš. — če pišeš teste, ne moreš reči, da ima ta ali oni lažja ali težja vprašanja. — pri testih ti je trema prizanesena, — ker testi slabih strani nimajo, Jih ne moremo napisati, __ — testi so zelo praktični, — vprašanja niso bila tako težka, kot sem pričakoval, — želim, da bi bilo še več takih testov, — pri testih ne moremo prepisovati, ker ne rešujejo vsi istočasno istih vprašanj, — testi so mi zelo všeč, ker se ne more nikomur zgoditi krivica. — všeč mi Je, da ima ves razred ista vprašanja, — pri testih lahko odgovoriš na drugo, tretje vprašanje, če prvega ne znaš, — pri testih ne moremo govoriti o protekciji. — pri testih ne pokažemo samo Vam znanja, temveč se tudi sami prepričamo, koliko znamo, — testiranje mi je všeč zato, ker se lahko še vrneš h kakšnemu vprašanju, ki ga nisi takoj rešil, — testi so bili deloma lahki, deloma težki, — testni način izpraševanja je zelo pripraven, saj s tem prihrani dijaku mnogo -trpljenja«, kajti ustni način izpraševanja je za dijaka in profesorja zelo utrudljiv, — s testiranjem prihranimo na času pa lahko zato snov podrobneje obdelamo, — pri testih imaš večje možnosti, da pravilno odgovoriš, — kontrola znanja je na tak način najboljša. Meni je ta način všeč, — najbolje bi bilo, da ne bi več spraševali, ampak da bi imeli samo učne teste, — vprašanja so popolnoma preprosta, . — v miru lahko rešuješ naloge in nihče ne moti, — vprašanja so jasna In razločno napisana in takoj veš, kaj naloga zahteva, — testiranje mi je všeč, čeprav morda nisem pravilno rešil vseh nalog, — učni test mi je zelo všeč, če ene naloge ne znaš, lahko rešiš drugo, — naloge niso bile ne pretežke, ne prelahke, — meni je bilo testiranje zelo všeč, čeprav sem se od začetka bala, da bo težko. Na vseh treh šolah so zavzeli učenci do učnih testov v pretežni večini in v bistvu isto stališče: odobravajo jih, To odobravanje je relativno. Res je, vse je relativno. In . vendar je tisto, relativno, boljše od sedanjega in v tem je — napredek. Jože Širec ISl A S ! j L b i L A l\ l i 70 let Jožeta Malenška Te dni je praznoval 70-letnico svojega življenja in nad 50 let akti\rnega službovanja znani mariborski šolnik Jože MALENŠEK. Mlajša generacija, ki se sonči v težko priborjeni svobodi, naj bi se vedno in vedno vzgleclovala ob znanih in neznanih likih iz na- šega narodnostnega, političnega in socialnega boja v preteklosti, pa najsi so to velika imena v naši zgodovini, ali širši javnosti manj znane, a v lokalni zgodovini pomembne osebnosti. Tak je bil tudi naš tovariš Malenšek. On je bil tisti, ki je kot častnik mlade jugoslovanske vojske in kot Maistrov borec prvi presenetil na zavzetje naše severne slovenske metropole v meljski kasarni se pripravljajoč nemški oficirski kor, ko je zaklical: Koke kvišku! Nemški oficirji so bili sprva popolnoma zmedeni in šele, ko so vkorakali Maistrovi borci z naperjenimi puškami in bajoneti v prostore, so spoznali, da so jih naši prehiteli. To je bilo takrat, junaško dejanje, za kar je tovariš Malenšek prejel poleg reda dela III. stopnje tudi red za državljanske zasluge in' zasluge v bojih za osvoboditev Koroške in naše severne meje. Ta odlikovanja in posebna pohvala za izredne uspehe v razredu so dokaz neupogljivosti značaja in poguma tako v borbi za svobodo kot v borbi za napredek svojega ljudstva in mlade generacije, katero še vedno vzgaja na mariborski osnovni šoli Ivana Cankarja. Zmeraj je še telesno in duševno pokonci mož, ni ga strlo pregnanstvo v Srbijo, kjer se je prav tako izkazal pogumnega aktivista, ampak s še večjo žilavostjo in občudovanja vrednim elanom pomaga vzgajati našo mladino v poštene Slovence in požrtvovalne državljane socialistične Jugoslavije. Jože Malenšek je rojen kot sin učitelja Bogomira Malenška in Marije roj. Solar, ki sta od osmih otrok dala kar tri šolnike, v Čadramu pri Slov. Konjicah 18. marca 1891. Služboval je v Poljčanah, v Lovrencu v Slov. goricah, v Križu pri Rogaški Slatini, po 1. 1919 pa na raznih mariborskih šolah, med drugim tudi 1947—54 na vadnici marib. učiteljišča. Ves čas je bil v vrstah naprednega učiteljstva in je znan tudi kot publicist, pišoč o dobi narodnostnih bojev na Štajerskem. Zaslužnemu tovarišu in šolniku iskreno čestitamo in želimo še mnogo plodnih let! 50-Ietnica .Franceta Fistra Leta teko. Bliskovito. Včasih se ti zdi, da si z delom komaj začel, da ni dolgo tega, kar si sam drgnil šolske klopi. Pa kje je že to. Konec marca je naš ugledni pedagoški delavec France Fister slavil svojo petdesetletnico. Ko se ozira na svoje uspešno delo v prosveti, se vedno rad ustavi ob misli na svoje prve službeno mesto v Cajnarjih. Kot mlad učitelj je prišel na samotno enorazrednico s skoraj sto otroki. Ob njih, ob trdem delu, pa ob velikih uspehih je zaživel naporno in lepo učiteljsko življenje. Njegov izredni čut za vžrvljanje v otroški svet, za prilagajanje in ponazarjanje učne snovi mladim glavicam ga je zvesto spremljal. Tako je bilo tudi v Ppdbočju. Potem je zabobnelo. Druga svetovna vojna je delo ustavila. In potem taborišča, Treviso, Gonars in za bodečimi žicami čakanje in upanje.. Svoboda je prinesla s seboj ogromno dela in delavne roke so se ga z veseljem lotile. Delati veliko, povsod, na vseh področjih, iz nič narediti vse. Na Ovsišah pri Podnartu je zrasla nova šola iz kulturnih prireditev in nabiralnih akcij. Potem v Ajdovščini na PNOO tajnik Ljudske tehnike, potem na ministrstvu prosvete, potem ravnatelj tovarne učil v Črnomlju. Povsod je oral ledino in se boril z začetnimi težavami. Organiziral je, to se pravi": iskal, zbiral. prosil, svetoval, učil, se sam učil in povsod tudi sam delal. Potem si ie spet zaželel biti učitelj. Na Bohinjski Bistrici ,je postal ravnatelj nižje gimnazije in upravnik dijaškega doma. hkrati pa tudi skrbnik mnogih partizanskih sirot, ki so tu našle prijazen dom. Skrbel je. za njihovo prihodnost, jim poiskal mesta in sredstva za nadaljnje šolanje. Ko je bil dijaški dom ukinjen, je Fister preuredil sobe v učilnice. V bivši obednici je uredil ljubek in tako potreben otroški vrtec, ga sodobno opremil z odličnimi igrali, za katera je sam napravil načrte in ki so vzbudili na razstavi v Zagrebu veliko zanimanje. Šoli je uredil dobro opremljeno delavoaico za tehnično vzgojo, sodobno ku- hinjo z učilnico za gospodinjski pouk, priskrbel vse sodobne učne pripomočke za nazoren pouk. Kot upravitelj z veliko skrbjo usmerja in spremlja življenje šole, delo otrok in učiteljev, ljubeznivo sve-'“tuje in rad pomaga. Poleg tega je okrajni pedagoški svetovalec, šolski inšpektor, okrajni inšpektor za tehnično vzgojo in član okrajnega odbora LT. Pripravil in vodil je več seminarjev za tehnično vzgojo in spisal za ta predmet priročnik. Na njegovo pobudo so na Jesenicah in v Kranju ustanovili preskrbovalne centre, ki oskrbujejo šolske delavnice s cenenim materialom. Pod njegovim vodstvom deluje pionirska zadruga zelo uspešno. V letošnjem šolskem letu je prejela I. zvezno nagrado, za kar so sl pionirji nabavili kinoprojektor. Ob vsem tem delu pa najde še čas in zanimanje za delo na go-Vspodarskem, političnem in kulturnem področju. Na oder bistriške Svobode je postavil več dobro zrežiranih in kvalitetnih predstav, organiziral ie nešteto proslav ali sodeloval pri niih z govori. S pomembnimi pedagoškimi sestavki sodeluje v okra i nem Biltenu. J*3 član Sveta za šolstvo pri ObT.O Bohinj, odbornik Delavske univerze. predsednik DPM Bohinjska Bistrica itd. Povsod zelo aktiven, požrtvovalen, nesebičen. Organiziral j e uspela letovanja bohinjske mladine ob morju. Neprestano snute nove načrte, kako nuditi bo-hiniskim šolarjem zdrav umski in telesni razvoj, kako ustvariti novo. kako izboljšati staro — in te načrte s prostovoljnimi akcijami in zbirkami o st varja. Vse to dela Toda poleg tega ie še vedno učitelj. Kljub vsemu delu. vedno se zbirajo okrog ni ega učenci. Iz svoiega ogmm-rena znanja, iz dolgoletne rmak^e in iz liubezni in skrbi iih uči. da bodo nekoč zavedni in koristni člani naše soci a b etične skupnosti. T,n+a be^e. ‘ Bliskovito. Tn ž° so tu civi lasie. Pa če si ves v debi. 7 vcom svojim bistvom, ne boš ni^h c+ar. oh ic.r>am iubileiu ga snremiia 7 icu-T-pnirni željami njegov uči-I el iški zbor. M. 7.. Potovanje prosvetnih delavcev v tujino Komisija za zveze s tujino pri Centralnem odboru Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije pripravlja tudi v letošnjih šolskih počitnicah potovanja za prosvetne delavce v Veliko Britanijo, Grčijo in Francijo. 1. VELIKA BRITANIJA — Skupina 35 prosvetnih delavcev bo 14 dni v Londonu. — Skupina odpotuje 25. julija ob 13.21 iz Beograda. — Cena za potovanje znaša 85.000 dinarjev za osebo. 2. GRČIJA (Atene, Peloponez, Delfi, Solim) — Potovali bosta dve skupini naših članov s 35 do 40 ljudmi v vsaki skupini. Vsaka skupina bo v Grčiji po 8 dni. — Prva skupina odpotuje 19. julija ob 18.20 iz Beograda, druga skupina pa odpotuje 26. julija ob 18.20 iz Beograda. — Cena za potovanje znaša 39.200 dinarjev za osebo. 3. FRANCIJA (Pariz) — Potovale bodo štiri skupine po 40 članov, ki bodo po 10 dni v Parizu. — Čas odhoda: prva skupina 11. julija, druga skupina 22. julija, tretja skupina 2. avgusta in četrta skupina 13. avgusta. — Cena za potovanje znaša 49.000 dinarjev za osebo. 4. FRANCIJA (Pariz) — tečaj francoskega jezika Skupina 40 prosvetnih delavcev - predavateljev francoskega jezika bo 21 dni v Parizu. — Skunina bo odpotovala 26. julija ob 5.18 iz Beograda. — Cena za to potovanje znaša 71.000 din za osebo. V cenah, navedenih za vsa poto-vania, je vračunano: viziranie potnih 'istov v tujih predstavništvih. reze.r-acija prostora v vlaku, vozna kar-'‘a od meje do kraja bivanja v ino--emst.vu ir> nazaj do meje. "bmovanje in prebrana v tujini (v Grčiii in Londonu ni preskrbljeno kosilo). V ceni za potovanje v Grčijo je vračunan tudi »džeparac« za okrog 9000 dinarjev, medtem ko v ceni potovanja v Veliko Britanijo in Francijo ni vračunan ta denar. Udeleženci potovanja v Veliko Britanijo in Francijo, ki želijo imeti »džeparac«, morajo poleg navedene cene potovanja vplačati še vsoto 22.775 din za nabavo odgovarjajoče tuje valute. S tem denarjem razpolaga vsak sam. Za vsa navedena potovanja se lahko prijavijo vsi člani Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije. Prijava mora imeti naslednje podatke: ime in primek; očetovo ime: ime in dekliški priimek matere; rojstni datum in kraj rojstva; zvanje; naslov stanovanja; naslov ustanove, kjer je prijavljeni član zaposlen. Prijava mora biti čitljivo napisana in lastnoročno podpisana. Prijava mora imeti priporočilo sindikalne podružnice; prijav brez priporočila ne bomo sprejemali. Prijave pošljite na naslov: REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA PROSVETNIH IN • ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE - Ljubljana. Čufarjeva 3, najkasneje do 25. aprila 1961. Prijav, ki jih bomo dobili po tem roku, ne bomo upoštevali. Ko bo prijavljeni član obveščen, da bo potoval v tujino, bo moral takoj nakazati predujem 3090 din. Udeleženci potovanja v Grčijo bodo mo rali vplačati polovico cene za potovanje. med+em ke bodo morali vplačati udeleženci potovanja v Francijo in Veliko Britanijo tretjino cene za potovanje takoj, ko bodo prejeli ves ootrebeo material za potovanje iz Beograda. fZa potovanje v Francijo in Veliko Britanijo ni tukaj vračunana vsota za nabavo deviz.) Ostali znesek cene za potovanje bodo lahko udeleženci odplačevali v mesečnih obrokih najkasneje do 10. decembra 1961 (seveda bodo morali predložiti za to potrebno menico). Opomba; Udeleženci potovanja so lahko le onf prosvetni delavci, ki še niso v letošniem letu izkoristili nakupa dovoljenih deviz za potovanje v tujino. Republiški odbor Za razredne potrebe in za samoizobraževanje: Bogdan Binter: PO NIŽINAH IN OORAH JUGOSLAVIJE ............... . 525 din Avgust Pstrišič: JOKES AND FUNNY STORES 280 din Dr. Vlado Schmidt: UVOD V PEDAGOŠKO METODOLOGIJO ................. 530 din Ernest Tiran: POMENKI................... 550 din Brezovar-Polenc: ŠOLA IN MUZEJI............ 600 din Dr. Ivo Toličič: OTROKA SPOZNAMO V IGR! . 500 din Bogdan Uraiarič: PROIZVODNA ZEMLJIŠČA IN ŽIVALI.................... 800 din Dr. Mlhailo Rostohar: ZAČETNO ČSTANJE PO ANALITIČNI METODI ..... 750 din Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26 P RAVNI NASVETI VPRAŠANJE: 1. Ali oseba, ki je v delovnem razmerju z nepolnim delovnim časom uživa pravico brezplačnega zavarovanja? 2. Ali se osebi, ki je v delovnem razmerju z nepolnim delovnim časom, šteje ta doba v službena leta? ODGOVOR: i. Oseba, ki je v delovnem razmerju z nepolnim delovnim časom, uživa pravico brezplačnega zdravstvenega zavarovanja, če r-.e od njenih prejemkov plačujejo predpisani redni mesečni prispevki. 2. Delna zaposlitev se ne šteje v' službeno dobo. razen če je redna delovna obveznost zmanjšana zaradi bolniškega stanja. S. M. VPRAŠANJE: Ali občina lahko odredi pavšalno stanarino ne glede na ocenitev stanovanja, ki jo je izvršila popisna komisija, ter ne glede na samsko ali družinsko stanovanie. za vse učiteljstvo enako? ODGOVOR: Po & členu uredbe c brezplačnem stanovanju in kurivu učnega in vzgojnega osebja (Uradni list LRS, št. 12-57/60) pripada učnemu in vzgojnemu osebju v krajih, ki se štejejo za vasi po okrajnem odloku, primerno in številu družinskih članov ustrezno stanovanje. Po 5. čl. cit. uredbe se določi denarno nadomestilo po višini najemnine za ustrezno stanovanje v kraju. Občinski ljudski odbor torej lahko določi pavšalne zneske, toda taki zneski morajo biti kategorizirani glede na število družinskih članov in najemnino, ki je v kraju običajna za ustrezno stanovanje. Ce hoče imeti prosvetni uslužbenec v takem kraju večje stanovanje, mora razliko sam doplačati. L. A. VPRAŠANJE: Kdaj je lahko učitelj osnovne šole upokojen v višjem zavarovalnem razredu? ODGOVOR: Učitelj osnovne šole je upokojen v višjem zavarovalnem razredu, če je zadnjih pet let pouče- val v višjih razredih osnovne Šole, ki imajo predmetni pouk. Če ste *orej poučevali zadnjih pet let predmetni pouk v višjih razredih osnovne šole, potem imate pravico do višjega zavarovalnega razreda in vložite pritožbo zoper upokojitveno odločbo. G. D. VPRAŠANJE: 1. Kako se plačuje nadure, ki jih opravi učitelj na delovnem mestu učitelja oziroma predmetnega učitelja? 2. Kolika je učna obveznost v 2. in 3. razredu osnovne šole? ODGOVOR: 1. Po odloku o plačevanju nadurnega dela na šolahk in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih (Uradni list LRS, št. * 6-52/61) se učne ure izplačujejo do ‘ naj višjih zneskov, ki se izračunajo po III. točki odloka o honorarjih na šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodih (Uradni list LRS, št. 12-64/60). Po ključu tega odloka znaša danes naj višji znesek za end nadura na delovnem mestu učitelja • 330.—din, na delovnem mestu predmetnega učitelja pa 370.—din. Učitelj, ki opravlja nadure na delovnem mestu predmetnega učitelja, lahko doseže za eno naduro najvišji znesek 370 din. 2. Po prvem odstavku 8. točke odloka o honorarni službi, o delovni obveznosti in o nagrajevanju za nadurno delo v prosvetno-znanstveni službi v šolah in drugih vzgojnih zavodih (Uradni list LRS št. 6-15/56) ima učno osebje v najnižjih razredih osnovne šole toliko tedenskih obveznih ur, kolikor jih določa predmetnik za posamezni razred. Za učno osebje na niže organiziranih osnovnih šolah znaša učna obveznost 25 učnih ur na teden. T. H, VPRAŠANJE: Ali učni moči pripada plačilo za nadure, ki jih je opravila, čeprav zaradi bolezni ni opravila redne učne obveznosti? ODGOVOR; V šoli morajo biti točno določene učne ure, ki spadajo v redno delovno obveznost, in učne ure, ki jih učna moč opravi preko učnih ur redne delovne obveznosti. Nedopustno je kompenzirati učne ure redne delovne obveznosti, ki jih učna moč ni opravila brez lastne krivde (bolezen, športni dan, proslave in podobno) z nadurami. To se pravi, če je nekdo bolan in zaradi tega ni opravil svoje redne učne delovne obveznosti, mu ne smemo nadoknaditi te ure z učnimi urami, katere je opravil izven delovne obveznosti. Ravnanje občinskega ljudskega odbora je v vašem primeru pravilno in zakonito, ker je učni moči plačal dejansko opravljene nadure, čeprav zaradi bolezni ni opravila učnih ur redne delovne obveznosti. M. I. VPRAŠANJE: Ali imate kot učitelj pravico do višjega pokojninskega razreda, ker ste poučevali v višjih razredih osnovne šole? ODGOVOR: Ce ste poučevali zadnjih pet let v višjih razredih osnovne šole, ki so imeli predmetni pouk, potem vam pripada višji pokojninski razred. Za dosego svoje pravice morate predložiti potrdilo občinskega ljudskega odbora, da ste pet let poučevali predmetni pouk v višjih razredih osnovne šole, in potrdilo Sekretariata Sveta za šolstvo L,RS. da se je za tako delovno mesto zahtevala višja izobrazba. Š. S.: Prvo vprašanje: Ali ima šolski sluga, ki je plačan za svoje delo pri 3-urnem delovnem času po kvadraturi, pravico zahtevati plačilo nadur. Če po naročilu šolskega, upravitelja mora biti na. šoli več kakor 8 ur? Odgovor: Ker ste plačani za sV°f. delo po kvadraturi in ker je za 1 delo normiran 8-urni delovni imate pravico do plačila nadur, KO*’ kor se od Vas zahteva več kakor “ o dem cirievnt), . Drugo vprašanje: Ker so v šoli sestanki, predvojaška vzgoja in PjL dolino, morate za vsakim posebej “i stiti ter vprašujete, če ste dolžni 1 napraviti zastonj. Odgovor: Tako posebno čiščenj! nikakor ni Vaša dolžnost, vsled če5» bi Vam moralo izredno delo, ki ’ imate zaradi raznih sestankov in Ki dobno, biti posebej plačano. Nagrada Pa bi morale to delo organizacije. ,, se poslužujejo šolskih prostorov 1 svoje sestanke. T. M. Vprašanje: Imate naslednjo šol5’, izobrazbo: i razrede italijanske osw ne šole. 3 razrede nižje trgovsk* 1 razred višje trgovske šole in 2 reda višjega učiteljišča (vse v its^i razen tega pa še trimesečni učitelj tečaj v Portorožu in enomesečni v Kranju. Vprašujete, Če se 1^ zaposlite kot vzgojiteljica v otroS*^ vrtcu z navedeno šolsko izobrazb«? j. če pogoje izpolnjujete, v kateri P čilni razred bi prišli? ^ Odgovor: Po šolah in tečajiD «!■ deč, bi Vam v primeru namestitve la po našem mnenju priznana sre^V strokovna oziroma šolska izobrazb^’ v takem primeru bi bili razvrščen1 J XVI. plačilni razred — vse to po veljavnih predpisih Zakona o .Kuj' uslužbencih. Z Vašo izobrazbo se ko zaposlite kot vzgojiteljica v 01 skem vrtcu. Obvestilo V 1. letošnji številki našega glasila smo objavili obvestilo, da zbira Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev podatke vseh tistih učiteljev in profesorjev, ki so iz znanih razlogov po diplomi na učiteljišču, višji pedagoški šoli, filozofski fakulteti ali drugi ustrezni šoli ostali v stari Jugoslaviji neko določeno krajšo ali daljšo dobo brez redne zaposlitve, tako da se jim ta čas ne šteje v redno delovno dobo. Sporočamo, da je Republiški odbor doslej prejel že veliko število teh podatkov in da zbiranje še ni zaključeno. Podrobnosti o tem popisu lahko najdete v 1. letošnji številki PD. Ogks Uredništvo našega lista je prejelo pismo nekega tovariša učitelja, ki nam piše takole: »-Živim v samotnem kraju, kjer nimam priložnosti, da bi se seznanil s kako učiteljico. Rad bi se poročil z učiteljico, ker mislim, da bi tako našel naj lepše sožitje. Prosim, da objavite v našem glasilu kratek oglas naslednje vsebine: Učitelj srednjih let želi poročiti učiteljico od 20 do 26 let. Naslov v upravi Prosvetnega delavca.« Kot vidite, neznani tovariš, objavljamo Vaš oglas, obenem Vgs pa prosimo, da nam sporočite Vaš naslov, da bi Vam lahko posredovali ponudbe, ki bodo nedvomno prispele na naslov uprave našega lista. NEBO V APRILU Zima je za nami; to čutimo tudi na nebu. Predvsem nas Sonce močneje greje, saj se je dvignilo že izdatno nad nebesni ravnik, in dan se je močno podaljšal: začetkom meseca vzhaja Sonce okoli tričetrt na peto uro in zahaja ob polsedmih, konec meseca pa vzhaja že pred peto uro in zahaja deset minut po sedmi, tako da se je dan podaljšal na štirinajst ur in okoli 20 minut. Merkurja v mesecu aprilu ne bomo videli, pregiba se proti zunanji konjunkciji, t. j. obkrožil bo Sonce na zunanji strani in bo prišel točno za njega. Zato pa nam bo Venera krasila večerno nebo do 5. aprila, vendar bo zelo nizko nad horizontom. V čistem zraku izven mestnega prahu in večernih luči jo bomo videli kot zelo ozek srp. Nato pa bo izginila, kajti šla bo v naslednjih dneh malone točno med Zemljo in Soncem. Le v izredno čistem zraku in v dobrih daljnogledih bi videli tedaj podnevi krasen prizor: tik ob Soncu malone ves svetel ozek krog — Venerino atmosfero, skozi katero sije Sonce. Z izjemo malenkostnega dela njene površine je ves osvetljeni del obrnjen tedaj proti Soncu, kakor Luna ob mlaju. V tretji tretjini aprila pa se bo Venera že toliko pomaknila izpred Sonca, da jo bomo videli na zahodni strani Sonca, torej bo. vzhajala pred njim kot Danica! Na koncu aprila jo bomo videli že eno uro pred sončnim vzhodom na vzhodnem horizontu. Zemlja je v aprilu že močno prehitela planet Mars. Kljub temu ga NAROČNIKOM! Ker so vse osnovne šole in prosvetne ustanove, ki so naročene na Prosvetnega delavca, že prejele račune za neporavnano naročnino, jih uprava prosi, naj ji naročnino čim-prej nakažejo. Šole, ki ne bodo poravnale naročnine do i. maja, bomo objavljali v Prosvetnem delavcu. bomo zaradi njegovega visokega stanja na nebu zelo lepo videli, in sicer še vedno kot zvezdo prve velikosti. Tudi njegovo gibanje lahko prav lepo opazujemo, ko potuje po ozvezdju Dvojčka. Tam tekmuje s svojo svetlobo z lepim zvezdnim parom Kastor-jem in Poluksom. Pazite posebno na njegovo gibanje okoli 24. aprila! Takrat se bo najbolj približal Poluksu. Tako bo njegovo gibanje tam mimo posebno lepo ponazorilo, kai so planeti in kaj zvezde stalnice. Ob nastopu mraka je Mars v aprilu že visoko na nebu, zahaja pa konec meseca ob eni po polnoči. Jupiter in Saturn sta še vedno blizu skupaj; hitrejši Jupiter se le počasi odmika od svojega mnogo bolj oddaljenega in zato počasnejšega lepega brata., Oba stojita na jutranjem nebu, a’ zaradi revolucije Zemlje bosta preložila svoj vzhod od 3. ure proti koncu aprila na 1. uro po polnoči; ob sončnem vzhodu bosta torej že zelo visoko na nebu in pra'7i okras jutranjega neba! Posebno lep bo prizor proti koncu meseca, ko bo začela tudi Venera bolj zgodaj vzhajati in bodo vsi trije svetli planeti tik do vzhoda Sonca žareli na jutranji polovici neba! Izplačalo se bo že zaradi teh treh lepotcev našega sončnega sistema vstati pred Soncem in iti na kako primerno razgledišče. Proti koncu meseca bo vzhajal Saturn pol ure pred Jupitrom. Meseca aprila bo potrpežljiv opazovalec lahko našel težko vidni planet Uran. Se podnevi okoli 15. ure bo namreč Luna le 2 stopinji južno od njega in ko se bo znočilo, se še ne bo daleč odmaknila od njega. Posebno v manjših daljnogledih ga boste lahko videli. Luna bo imela v aprilu naslednje mene: 1. FV. Polna Luna, 8. IV. Zadnji krajec, 15. IV. Mlaj, 22. IV. Prvi krajec, 30. IV. Polna Luna. V marcu smo opazovali, kako se je Veliki lev polagoma vedno više dvigal, a do svoje polne lepote bo prišel šele meseca aprila. Tedaj bo svetila njegova glavna zvezda Regul malone točno nad jugom. Nato se bo začel nagibati proti zahodu. Tja sto se že močno nagnila Rak s svojo iepo kopico Jasli, ki jo že v manjšem daljnogledu lepo vidimo, pa tudi glava Morske kače Hidra. Zimska ozvezdja, ki so nas posebno v februarju in marcu razveseljevala, so se nagnila nizko na zahod in deloma že izginila za zahodnim obzorom. Na mesto Velikega leva pa se je začela potiskati na vzhodno nebo Devica s svojo vročo zvezdo Klas ali Špika. Prve zvezde Device bodo konec aprila dosegle že meridian. Še više pa bo stal Botes ali Pastir s svetlo zvezdo Arktur. Pastir je podoben obliki zmaja, ki ga otroci v vetru spuščajo na vrvici v zrak. Se lepša je tik poleg Pastirja Severna krona. Malone neverjetno lepo v polkrogu so tam razporejene zvezde, sredi katerih žari Brilant - Gemma. Ker Veliki voz dobro poznamo, nam to ozvezdje ne služi kot vodnik samo do Severnice, ampak tudi do Botesa in Device. V loku, nakazanem v ojesu Velikega voza, sledimo tja do Arktur j a v Bo-tesu in še malo dalje do žareče Špike v Devici. V aprilu pa se že nakazuje poletno nebo, kajti prav nizko nad severovzhodnim horizontom moremo v čistem zraku opaziti dve zvezdi, ki bosta v poletju stali visoko nad nami — Deneb v Labodu in Vega v Liri. Pavel Kunaver -PROSVETNI DELAVEC« Izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS •— List Izhaja štirinajstdnevne med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 33-722, interno 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva ul. 1 — Telefon uprave: 22-284 — Poštni predal: 355-Vil — Letna naročnina 400 dinarjev — Številka tekočega računa: 600-70/3-140 — Tiska CZP -Ljudska pravica« Založba' ladinska knjiga bo v aprilu 1961 izdala več knjig, prav posebno pa opozarja šolska vodstva na zbirko KNJIŽNICA ZA MLADINO: Thomton Wilde: MARČEVE IDE, ki jih podajamo v slovenskem prevodu, so doslej zadnji Wildejev roman. Roman je oblikovno pr3'' izviren: sestavljen je iz mnogih pisem, zapiskov, p°' ročil ipd. Večina teh »dokumentov« je sad pisateljeve domišljije, seveda oprte na široko razgledanost in n3' tančno poznanje rimske kulturne zgodovine. KNJIŽNICA ZA iOLARJE: France Bevk: MLADOST MED GORAMI izbrana mladinska dela, »Mladost med gorami«, »Otroška leta«, Tatič«, Pastirci«, »G livarjevi otroci': »Pestema« in »Mali upornik«, katere pošilja založb3 Mladinska knjiga med mlade bralce, v počastitev 70-letnice pisateljevega rojstva. ŠE DANES NAM POŠLJITE IZPOLNJENO NAROČILNIC0 Odrežite Mladinska knjiga, Ljubljana, Tomšičeva 2, pošt. predal 36/J Naročam: Thornton Wilde: MARCEVE IDE, vezane v ppl. za 1200 din. France Bevk: MLADOST MED GORAMI, vezane v pPl za 1250 din (neustrezno črtajte). Knjige pošljite na naslov: (izpolniti s strojem ali tiskanimi črkami) Podpis naročnika: