List 8. Sadjereja kmetova sreča, — pravda njegova nesreča. Iz Dola. — Ker nam drage „Novice" malokdaj iz naše doline kaj poveste, akoravno vas prav skrbno či-tamo, vam tukaj povemo nekaj od sadjereje, nekaj pa odkodi to, da so kmetje naši tolikokrat k pravdi prisiljeni in da jih zavoljo tega. toliko ob svoje premoženje pride? Učitelj. Kaj, učenci! ali vas nič ne veseli sadjereja, ki smo se je lani teoretično (iz bukev) učili,^ zraven pa zdihovali, po prostorčeku ali njivici, koder bi se bili radi praktično učili, kako se mora z mladimi drevesci ravnati. Večkrat sem naše soseskine može nagovarjal, naj bi nam dali prostorček, al, žalibog! moje besede bile so le glas vpijočega! — Ali ni morebiti dolska dolina primerna za sadjerejo? Mislim, da pripravniše ni. Otročiči! ako Bog da, vam obljubim, da se bomo za naprej sadjereje praktično učili, kajti namenil sem kos njivice, ktero od svojih pičlih dohodkov rabim za zelnik, odtrgati ter v vaše in moje veselje obrniti. Tje bomo peške sejali, le pridno jih nabirajte in nosite; ako je božja volja, bomo se že letos koj v spomladi pričeli učiti umne sadjereje. / Učenec France. Letos bode pač še jalova z našo sadjerejo, ker nimamo še dreves; če zdaj še le pelške nabiramo, ne morete gospod učenik čudežev delati, da bi iz posejanih po snegu do kresa že drevesca izrastla. Učitelj. Ker vidim, da vas res veseli sadjereja, pa ne morem čudežev delati, da bi mahoma nam zrastla drevesa, bodem si za ta čas, dokler svojih ne zredimo v drevesnici šolski, prizadjal, da od umnega in marljivega sadjerejca gosp. Jožefa Vodeta iz Dolskega, kterega je tudi naša c. k. kmetijska družba med svoje ude vzela —r vem, da ga vsi poznate — dobim kakih 100 ali pa še več drevesec mnogih plemen, ktere mi je že obljubil. Ta mož res zasluži, da se njegovo ime zapiše v zlate bukve pridnih sadjerejcev, kajti on daje okolici lep izgled, pa tudi brezplačno daruje ljudem drevesca, kterih brez števila zareja, pa tudi, kakor sem sam videl, pojiribih si prizadeva, divjake cepiti. Ali vas ne bode veselilo, učenci, kadar se bo tudi od vas kaj takega govoriti smelo? Da! Potem še le bode lepa naša domovina v prijazen vrt se spremenila. Janez. Od kod pa vendar to pride, da marsiktero leto drevje ne obrodi? Učitelj. Krive so tega mnogotere okoliščine: prehuda zima, škodljivi vetrovi in deževje, kadar drevje cvete. Ako ob cvetenju dež in vetrovi nagajajo, cvetje odpade, očrvovi se itd., in tako tisto leto ne dobimo hi$,;sadja. Nektero leto tako vreme le zgodnje, drugo leto pa pozno cvetje poholomasti; in to stori, da nam vendar enih ali druzih sadonosnic sadje ostane. Zato le skrbimo, da si zasadimo raznih plemen drevesa in to povsod, kjer le je pripraven kraj za-nje. Janez. Jaz imam veliko veselje do sadjereje; al na našem vrtu ni prst za sadonosnice. Lansko leto sem raznih pesek posadil, le jabelčne so ozelenele. Tudi drevesca, ki nam jih je dal gori pohvaljeni sadjerejec, le žalostno hirajo. Učitelj. Jabelčna drevesa, in po takem tudi peške, raje od druzih rastejo. HruŠeve in kutne peške pa je treba, predno se potaknejo, nekaj časa namakati, in najboljše je, po reŠetu jih dobro drgniti, da se lož zgubi, ki se vnanje lupine kakor lim drži; potem se peške v zemlji lože razmočijo. Kar se pa drevesec tiče, o kterih si rekel, da slabo rastejo, so ali v prepusto ----- 58 ----- zemljo ali pa sicer napačno vsajena. Dostikrat sem se Srepričal, da le malokdo drevje prav saditi zna. [nogi si nakopljejo, rekel bi, nasekajo sadežev, ki le malo sesavek — tankih koreninic — imajo, ter jih po-taknejo v globoke jamice, klobukovi štuli podobne, pa potem še drevesca prav trdo zateptajo. Tako vsajeno drevo more tako malo rasti, kakor tele sesati, ako mu Jobec zavežeš. S čem neki in kje si bo živeža iskalo? amo je treba napraviti plitvi skledi enako, bolj na široko, kakor globoko, in ne v mrtvo zemljo, da se korenine raztegniti in živež srkati morejo. Kdor drevesa sadi v ozko globoko jamo, sadi jih kakor jetnike v tesni zapor. Take zasadbe rast ni mogoča. Jože. Ali ne bi bilo prav, ko bi se prav globoka jama skopala in preobilna z dobro prstjo zasula? V tako jamo zasajeno drevo, mislim, bi moglo prav spešno rasti? Učitelj. Včasi smo tako delali, pa skušnja nas je od tega odvrnila. V tako jamo globoko vsajeno drevo požene korenine po živi zemlji, prav veselo in vspešno v začetku raste, dokler iz bližnje zemlje kaj živeža dobiva; pa korenine, ne da bi na široko s t po živi zemlji lezle, se le v globokost, v mrtvo zemljo vrivajo; tu pa ne najdejo več živeža; drevo postane v malo letih klaverno, začne bolehati in vsahne. — Veliko podukov imamo, kako drevje saditi; boljše pa je, vam vse to djanski pokazati. Prihodnjo spomlad kakor sem že omenil, dobimo od gospoda V odeta, drevesec, in takrat vam bom pokazal jame kopati in drevje saditi kakor grč. — Cel6 neumen kmet bi bil, kteri ne ve, da je plevelno žito pleti treba, krompir, koruzo itd. okopavati, da obilnega pridelka dajo, al vendar mnogo kmetovalcev pa misli, da drevesa ne potrebujejo nobene postrežbe. Ravno ta pomota pa, zraven tega, da se drevje prav ne sadi, je kriva, da sadjereja zastaja, in nam toliko dobička ne prinaša, kakor bi mogla. Potreba je saj prva leta, dokler se drevo dobro ne vkorenini, spomladi okopavati ga, da se po razrušeni zemlji korenine lože razlezejo, dež lože do njih premoči, in da živeža tudi iz zraka dobivajo. Tudi to delo vam bodem pokazal; lotite se ga potem doma, kteri imate že mlade sadonosnice ali pa drevje, ki slabo raste. Matija. Al to bi nam preveč časa jemalo, pa bi tudi trave škoda bilo, podkopavati jo. Učitelj. „Čič nima nič"; tako se v abecedniku učimo; prav taka je tudi tukaj. Iz nič ni nič. Saj tudi mlada živina posebne postrežbe potrebuje, dokler ne doraste in ni za popolno rabo: žrebeta moramo najmanj tri leta krmiti, predno so in to še le za lahko vprego; jaz pa skozi in skozi trdim, da zdravo, žlahno jabolčno drevo več dobička d A, če 30 let stoji, kakor cesarjev najlepši konj, ako bi ravno toliko let živel. Drev6 se okopava prva leta v 5 minutah za celo leto; trave bi res, če bi sto in sto dreves imeli in jih okopavali, nekoliko potrošili; al pri 20 ali 30 drevescih ne bi znesli Čez koš trave, pridelali bi pa 15 košev sadja! France. Naš atej drevje lepo oskrbujejo, pa jim vendar nektero vsahne; kako je to? Učitelj. Stariši tudi na zdravje otrok skrbno pazijo, in vsak umen človek se ogiblje vsega, kar bi mu zdravje podkopalo, vendar pride bolezen in smrt včasih brez krivde nas samih. Kmalu se človeku, kakor tudi drevesu kaj naključi, kar ga pod koš spravi. Drevesu more krtnica, miš ali kak drug mrčes korenine spod-jesti, ali dobi kako rano, ktera se mu ročno ne zaceli, posuši itd. Pri nekterem drevji pa je tudi to-le morebiti napčno, da se je sadonosnik prva leta zasadil s cepiči (pelcarji) najžlahnejega plemena za cepljenje iz raznih in toplejših krajev od našega; takim pa se naše bolj mrzlo podnebje ne prilega, in tako se ta drevesca suše. Pa, če tu in tam kako pod zlo gre, vendar ne smemo jenjati po mnogih skušnjah sadonosnic rediti. Saj tudi vas čez sto učencev učim, in znabiti, da se vas bode komaj dvajset izobrazilo, kakor želimo, pa vendar še zato šole ne bomo podrli. Jože. Po tem takem ne bo nikoli žlahnega plemena sadje od druzih krajev pri nas rodilo? Učitelj. Bo že, bo že, pa drevje moramo našega ozračja polagoma privaditi, kakor smo že mnogotera drevesa privadili. Ako iz bolj prijetnega kraja prinesen cepič na divjak cepim, iz tega čez eno ali več let na druzega, in iz druzega na tretjega prenesem, bo tretje drevo stanovitno, kakor domače. Toda take skušnje ne gredo za kmeta, kteri želi hitro trdnega drevja si za-rediti; temuč le za vrtnarje, ki so po širokem s sadje-rejo pečajo. Vam tedaj svetujem, cepiče za cepljenje iz domačih odraslih, rodovitnih in žlahnih dreves jemati, in sadonosnice saditi po mojem poduku; tako bomo sčasoma sadja dovolj imeli, in spremenila se bo naša dolina v lep raj, kterega vam in sebi privoščim. (Konec prihodnjič.) 66 Sadjereja kmetova sreča, — pravda njegova nesreča. (Konec.) Zdaj pa se ob kratkem odgovorim na drugo vprašanje, ktero temu sestavku na čelu stoji: od kod namreč to, da se naši kmetje tako radi p r a v d a j o, kam jih pravda mnogokrat pripelje, in kako se takim večidel godi, ki rajši tako imenovanim zgrabljivim volkovom — zakotnim pisačem — v kremplje zahajajo, kakor da bi pravih pravnikov iskali? Lahek je na to vprašanje odgovor. Ni je skoraj pogodbe, ktera se brez vina ne bi opravila in pri kteri ne bi mešetar več veljal, kakor pameten in umen prevdarek. Naj ima kdo kaj kupiti ali prodati, ne stori se brez mešetarjev nič, ki si v tacih priložnostih trebuhe pasejo in kakor pijavke držijo ubozih kmetov. Naj ima kdo pisma delati kakoršna koli, zasledi ga gotovo kak zakoten pisaČ, da ga prekane, a tako na pot pravdarstva zapelje. Al tega so si večidel kmetje sami krivi; kaj pa iz vsega tega pride, naj ta-le zgodba kaže. Jernačev Jernej je bil premožen kmet in skrben gospodar svoji kmetii. imel je omožiti hčer, ktera je imela lepo doto. Nekega dne pride snubač, brhek mla-deneč, kterega pa Jernej poprej nikoli ni videl, pa tudi nič slišal od njega. — Dopada si mu na prvi pogled, zakaj? — zato, ker je pridno za vino dajal in se s svojim bogastvom bahal. Kar pa še sam se svojim jezikom ne opravi, to mu njegov prijatel pomaga. Hvali in priporoča ga na vsa usta, in glejte Jernej se vda. V kratkem je dan poroke odločen, samo to se še popra-šujejo, kdo da bode ženitvansko pismo delal, ker ga v vsej soseski nimajo človeka, ki bi se na take reči umel. Ni tedaj druzega storiti, kakor peljati se v mesto. Ženinov prijatel, mešetar, jim obljubi, jih k poštenemu in učenemu gospodu peljati, ki jim bo vsa pisma za majhen denar izdelal. Peljejo se res v mesto, pa kam je njih prva pot? — po navadi v lituš (krčmo). Kajti piti se mora, predno se kaj zgodi, če ne, ni sreče, in možgani se morajo okisati, predno je mogoče kaj misliti. Kmalu je tudi „učeni gospod" pri njih, ki zna vsaktera pisma izdelovati, in njemu na čast gre zdaj bokal za bokalom na mizo toliko časa, da ubogi Jernej ne ve\ kje da sedi in kako se mu godi. To videvši, pomiga mešetar, in ko bi trenil, se ženitno pismo naredi, če tudi Jernej ni vedel, kaj, koliko in komii obljubi. Ženin ob dlani ploska, da je norca vjel, ki bo njegove dolgove poplačal, in mešetar se s pisarjem smeja, ker vesta, da jima par tolarčkov vrh polnega želodca ne odide. Dan poroke preteče, in zdaj ubogi Jernej še le vidi, komu je v roke prišel. Z6tu je moral hčerino doto odšteti, ker so mu posodniki že z ječo žugali; ker pa sam ni imel toliko denarja, moral se je zadolžiti, zakaj vjet je bil in spolniti je moral, kar je v svoji pijanosti neumno obljubil. Kakor da bi ga bila sreča preklela, zapustila ga je od tistihmal; pomagati si ni mogel več, in v štirih letih je bil — od svoje hiše spoden pa berač. Kdo pa ga je na beraško palico spravil? Ljubo vince in zgrabljivi volkovi: zviti ženin in njegov mešetar pa pisar ženitnega pisma, ki so bili zmenjeni, Jerneja oslepariti, ženinu pa iz dolgov pomagati, ki pa je z nerodnim gospodarstvom svojim še pred ob svoje premoženje prišel, kakor tast njegov. Kakor se je Jerneju zgodilo, tako se godi marsi-kteremu drugemu iz raznih vzrokov, ki pa večidel vsi izvirajo iz napačne navade, ktero ima, žalibog! toliko kmetov, misle, da brez „likofa" in brez mešetarjev in drugih sleparjev se nič opraviti ne da. Prihodnje kaj druzega, drage „Novice" od vam zvestega bralca J. P.