Cerkvene zadeve. Zadnje besede umirajočih. Bil mi je zvest dubovski tovariž, č. g. M. G. upokojeni župnik pri Sv. U. V tožnib urab mi ,je vsekdar vedel dati zdravilno besedo lolažbe. Ko je meseca junija leta 18. . njegova bolezen se toliko sbujSala, da ni bilo več upanja ozdravljenja: tekinovali smo bližnji v skrbi za-nj, da bi mu bolečine vsaj s prijazno postrežbo polajšali. Spoznavši, da bode kmalo trenotek ločilve naslopil, nisein se umaknil od postelje bolnega dubovnika, skrbno opazujoe ga, zlasti pa na besede. ki so prile iz ust bledega lovariša Besede zadnje umirajoeib so mnogokrat zanimive, podučljive, one nekako v mali pa živi podobi, kakor bi rekel, v okviru kažejo minolo življenje, in značijo glavna vodila preteklosti njegove. RanjkiG... je večkrat ponavljal: »obhajilo, obbajilo!« Kaj je s tem botel reči: ali dabi ga obbajal ali da je v nezavednosti bil njegov duh pri duhovskih opravilih, to ve samo Bog: gotovo pa ,je, da je bil ra.jni zelo rad v spovednici in bil je goreč častilec altarskib skrivnostij. Pri tein ,je bil tudi njegov duli v slednjib . Irenolkih zemeljskoga živIjenja, ali ni to: kakor življenje, taka smrt? Naj fukaj pridenem slednje besede nekaterih slavnih imenitnili zemeljskih mož, ker nam to resnico potrdi, da se mnogokrat umirajoči s tem peea, kar niuje v življenju najbolj pri srcu bilo, čemur ,je največ svojili duSnih in telesnib močij posvetil. Naš Izveličar ,je izdebnil duSo svojo rekoč: »Dopolnjeno je! Oče, v tvoje roke izročim svo.jo dušo!« Vse ,je dopolnjeno: volja Očeta v nebesib, darilva, veliko delo, katerega izpolniti ,je prevzel na zemlji — rešenje rodu človeSkega. Riinski cesar Julijan »odpadnik«, strasten preganjavec kristjanov leta 361—363 p. Kr. kateri je zaničljivo Kristusa imenoval »lialilejca«, dobil ,je v bilvi s Perzijanci snirtno rano. Njegove zadnje besede so bile: »Galilejee, ti sizinagall« SkuSeni poljski poveljnik Tadej Koščiuško je v bilvi pri Maeiejovicab leta 1795 za svojo Ijubo poljsko domovino bil liudo ranjen ter ,je padel s konja in umirajoč ,je izklical: »linis Poloniae« — konec poljske države. Voltaire, očak nevernikov novojšega i časa, kateri si je v glavo ubil katoliško eerkev vničiti, kričal je v zadnjib Irenotkih življerja: »Gutiin roko, ki ine prijema in vleče pred sodnji stol božji«. Sirino gledaje je nadaljeval: »Vrag je til. popada ine, vidim pekel, o skrijte ga pred menoj!« Straboviti krik, kri in sokrvica se mu iz usi in nosa vlije in bil ,je mrtev! .Tanez Wolfgang Gotbe, slaven neinški pesnik. jc k .slednjeinu spi-egovoril: »Polegni zastoi- na sfran in pusti voč luči nolri!« Humboldt Frid. Henr. Aleksander, ueen naravoslovee. je umiral, ko je prijazno solnce v sobo sijalo. Slednje njegove besede so bile: -Kako krasni so ti žarki. vidi se, kakor bi vabili zemljo k nebesom«. tieneral in osvoboditelj severne Amerike, Jurij Washington (beri: Wašingt'n) je govoril slednje besede zavestno in zaupljivo: »Jaz umrjem, in ne bojim se umreti«. Goldsmitb Oliver, zgodovinopisec in pesnik Angleški. ,je imel jako burno in mučno življenje. Umrl je v Londonu leta 1774. »Je-li vaš duh miren«, popraSa ga njegov zdravnik. »Ne, nikakor ni!« je zdibnil in koneal s temi besedami svoje živl.jenje. One kažejo trud in skrbi, katerili je tako bogato bilo njegovo življenje. Keit je izkliknii umirajoč: Cutim, da rastejo cvetlice na meni. — Torquato Tasso, izvrsten.pesnik italijanski, je umrl leta 1595 v samostanu San Onofrio z besedami: »In manus — v tvoje roke izročim svojo dušo». Gesar Napoleon 1., silno bojaželjni vladar. ,je umrl na raku v želodeu v pregnanstvu na otoku Hv. llelene dne 5. niaja 1821. Umirajoč ,je komandiral, kakor bi bil v boji: »tftte d'armee« so bile poslednje besede njegove. Mozart Wolfgang Amadej. velikan v muzikalični uinetnosti, je čuteč bližnjo smrt želel svoj >requiem«, najboljši slednji mu^ikalični uniotvor, predstaviti, pri katerem Se se je silil in sam prepeval. Kmalo potein je zdihnil svojo melodieno dušo. Angleški malar Ettv je mirno pri zavesli opa-zoval razpad svojih telesnib močij; na enkrat pa reče: »Gudovita, čudovita ta sinrt« in bilo je po njem. Douglas .lerrold (beri: Džerold) je umrl leta 1857 v Londonu. Ril je pesnik in splob silno šaljiv pisatelj. Na smrtni postelji ga nekdo navzočih vpraša, kako se čuti ? »Gutim se, kakor strežaj, ki koga pričakuje in postreže«. (irški cesar Heraklij je pregnal s prestola grozovitega svojega predbodnika Pboka (leta 610). Zvezanega so peljali pred Heraklija, ki mu ,je očital njegove hudobije. »BodeS ti le bolje vladal?« so bile njegove slednjc besede. Kralj Karol II., angleški vladar, se je v večnost proselil lota 1685 s šaljivimi besedami. Že delj časa se je pričakovalo, da bode uinrl. Strcžaji njegovi so morali cele no«i pri njem bedeli. Slednjič se obrne umirajoči kralj k njim, jih poprosi odpuščenja, dajim toliko truda dela, rekoč: »Je pač prav nepriličen ča.s umreti, zato nii že ne bodete smeli zainerili«. »Nelson (reci: Nelsn) Ilorace, izvrsten junašk admiral, slavni preniagalec francoskega brodovja pri Trafalgaru, kjer je bil smrtno ranjen, cdnemu svojib oficirjev reče: »IIardy, z menoj je konec«. »Ne Se, ne«, reče njegov kapitan. »Da, res uinrjem, hvala Bogu, da sein sloril svojo dolžnost«. rJ'ako ima človek mnogokrat v zadnjili trenotkib živl.jenja s tem opraviti, kar je v življenju ljubil. s čemer se je najraje pečal: res kakor življenje, taka smrt, velja todi od te strani. Sostavil F. Radoslavčan. Skupni lov po ncdcljah in praznikib, streljanje, vrišč in truSč v bližini cerkve, posebno ined božjo službo je strogo prepovedan po § 13 državne postavez dne 25. maja 1868. Naj se naznanijo okrajnemu glavarstvu imena razposajeneev in neinirnežev, sklicuje se na omenjeno postavo in pomagalo bode. F. S. Š.