PRIMORSKI DNEVNIK
Abb. postale i gruppo - Cena 90 lir	Leto XXIX. Št. 249 (8651)	TRST, sreda, 24. oktobra 1973
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
HUDE KRŠITVE RESOLUCIJE VARNOSTNEGA SVETA OZN SAMO NEKAJ UR PO NJENI ODOBRITVI
Kljub uvedbi premirja na Bližnjem vzhodu siloviti spopadi vzdolž Sueškega prekopa
Boji se nadaljujejo tudi na sirsko-izraelski fronti - Prvi naj bi kršili premirje Izraelci s poskusom utrditve položajev na zahodnem bregu kanala - Novo zasedanje varnostnega sveta na zahtevo Egipta
SKGZ OCENJUJE NEGATIVNO POLITIČNI POLOŽAJ SLOVENCEV V F.-J. K.
KAIRO, TEL AVIV, DAMASK, 23.	— Premirje na Bližnjem
vzhodu, ki je stopilo v veljavo včeraj popoldne, je trajalo samo nekaj ur. Že sinoči je prišlo do prvih incidentov, predvsem na področju, kjer so se izraelske čete izkrcale na zahodnem bregu Sueškega prekopa, ti incidenti pa so se kmalu razrasli v prave oborožene spopade, v katere je poleg tankov poseglo tudi topništvo in letalstvo. Zaradi kršitve premirja je Egipt zahteval takojšnje izredno sklicanje varnostnega sveta OZN.
Egipt je že v zgodnjih jutranjih urah objavil poročilo, v katerem obtožuje Izrael, da je kršil premirje. Po tem poročilu naj bi Izrael izkoristil prekinitev ognja za utrditev svojih položajev na zahodnem bregu Sueškega prekopa, pri tem pa naj bi se poslužil topništva in letalstva. Poročilo dodaja, da so egiptovske sile odgovorile na napade ter da boji še trajajo.
Povsem drugačna pa je verzija Izraela, ki obtožuje Egipt, da je napadel izraelske položaje na zahodnem bregu kanala, na področju južno od Ismailije in blizu Velikega grenkega jezera. Obtožbo o kršitvi premirja s strani Egipta je ponovila v parlamentu predsednica Golda Meir, ki je tudi napovedala, da bodo izraelske sile «sprožile vse vojaške operacije, ki bodo potrebne za poraz sovražnika».
Boji se nadaljujejo tudi na sirsko - izraelski fronti, kar pa ni presenetilo opazovalcev glede na dejstvo, da vlada v Damasku ni privolila v resolucijo varnostnega sveta. Po sirskih poročilih sta izraelsko topništvo in letalstvo bom-
bardirala številne sirske položaje na pobočjih Golanske planote in na gričevju Hermon, blizu meje z Libanonom. Poročilo dodaja, da so izraelska letala poskusila napasti Damask, da pa so jih sirski lovci prestregli in prisilili k umiku. Po tej verziji je bilo enajst letal vrste «mirage» in «phantom» sestreljenih. Poročila iz Tel Aviva pa govorijo o letalskih bitkah nad Golanom, med katerimi naj bi Sirci izgubili deset letal.
Gre torej za izredno hude kršitve premirja, ki pa jih opazovalci kljub vsemu še ne tolmačijo kot popoln in dokončen neuspeh akcije velesil in OZN. Venomer se je zgodilo, da je bilo za uveljavljenje nekega premirja potrebno večje ali manjše obdobje, poudarjajo omenjeni o-pazovalci. To pa je še bolj naravno, če je fronta tako zapletena in nestabilna, kot je na Bližnjem vzhodu in predvsem na zahodnem bregu kanala, kjer je še vedno težko točno oceniti obsek izraelskega prodora. Zato je nujno, da skuša vsaka stran čim bolj utrditi svoje položaje, kar naj bi ji dalo določene prednosti, ko
nmiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiMiiiuiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiinimiiiiiiifnii
24. OKTOBER
Odkar so pred 28 leti zmagovite sile protihitlerjevske koalicije jeseni 1945. leta v San Franciscu ustanovile novo svetovno organizacijo pod imenom združeni narodi, je v mednarodnem političnem življenju vsakoletni 24. oktober, datum ustanovitve tega svetovnega parlamenta, dobil ime «Dan združenih narodov».
V osemindvajsetih letih se je svetovna organizacija — kar zadeva število članic izredno okrepila. Ob ustanovitvi jih je štela 45, danes jih ima trikrat več — 135. Prav v zadnjih letih se je močno približala e-nemu izmed važnih ciljev, svoji vsesplošnosti, saj je s sprejemom Kitajske in letos s surejemom obeh nemških držav zajela v svoj krog skoraj vse dežele sveta. Zunaj so o-stale v glavnem le nekatere umetno razdeljene države, denarno Koreja.
Združeni narodi so v svojem razvoju prešli več stopenj. Prvo desetletje se je v njihovem delu močno poznala politična ločnica, ki je delila svet na dva nasprotujoča si vojaška bloka, vzhodnega in zahodnega. V prvem desetletju je imela najmočnejša zahodna država, ZDA, v svetovni organizaciji izjemen položaj — zagotovljena ji je bila večina, s katero je razpolagala po mili volji, tako ali drugače odvisne države so bile za ZDA dolga leta poslušen glasovalni stroj. Zato je umevno, da so se razprave v glavni skupščini in tudi v drugih telesih ZN odvijale v znamenju političnega in ideološkega hoja med Vzhodom in Zahodom,
Leto I960 pomeni pomembno prelomnico v delovanju svetovne organizacije. Tedaj se je z dotokom novih članic, novih držav, ki so v prvih desetletjih po vojni nastajale kot sad o-svobodilnih bojev in gibanj zlasti azijske in afriške celine, povsem spremenila sestava ZN. Prvič so države, ki so se kasneje uveljavile v mednarodnem življenju kot nov politični dejavnik, pod imenom neuvrščene dežele, dobile večino v svetovni organizaciji. S tem je izginil tudi glasovalni stroj ZDA, s tem se je povsem spremenil položaj velikih sil v svetovni organizaciji. Na dnevni red letnih zasedanj so začeli vdirati povsem drugačni problemi, pa tudi drugačne zamisli o urejanju teh problemov. Dežele v razvoju so vse glasneje postavljale v ospredje vprašanje prepada med razvitimi in zaostalimi deli sveta, terjale so nove odnose v celotnem mednarodnem političnem in gospodarskem življenju.
Od tedaj dalje zaznavamo, kako se velike sile čedalje bolj
i odmikajo od svetovne organizacije, ker je njihova premoč skopnela spričo večine neuvrščenega sveta v ZN. Velike sile so po vrsti izločale vprašanje za vprašanjem iz pristojnosti svetovne organizacije in ga poskušale urejati po svoje, pogosto med štirimi očmi, brez udeležbe večine sveta. Tako se je n.pr. zgodilo, da eno izmed osrednjih svetovnih žarišč napetosti in sporov, vietnamska vojna, ki je trajala celo desetletje, nikdar ni prišla na dnevni red zasadanj združenih narodov. Tudi rešitev vojne so sklenili zunaj svetovne organizacije. Ali pa denimo vprašanje razorožitve. Združeni narodi so ga postavljali na dnevni red iz leta v leto, toda svetovni velesili sta vse bistvene dosežke na tem področju uredili sami med seboj. Pa vendar so združeni narodi izredno pomembna mednarodna organizacija. Njihova ustava, ustavna listina, je izraz naiboli demokratičnih načel, ki jih je človeštvo na sedanji stopnji razvoja sposobno sprejeti. Združeni narodi so zlasti za vse male narode edino mesto, kjer lahko pridejo vsaj do besede, kjer je moč slišati njihov glas. Nobenega drugega mesta nimajo. Pomen in veljavo svetovne organizacije spoznamo šele, če si predstavimo, kakšen bi bil danes svet, če ne bi bil imel te organizacije. Prav sedanji čas je dal viden primer. Krizo na Bližnjem vzhodu so povsem vzele v svoje roke velike sile in vendar so morale svoje predloge uveljaviti v enem izmed najbolj pomembnih teles ZN, v varnostnem svetu. Veliki sili tudi nista bili sposobni najti temeljev za rešitev krize, te temelje so postavili ZN že pred «estimi leti z znano resolucijo, ki je in ostaja edina možna pot k trajnemu miru na Bližnjem vzhodu in letna zgodovina ZN, pj enih uspehov in neuspehov, pomanjkljivosti in šibkosti, izpričuje, kako ni organizacija sama po sebi nekaj nad stvarnostjo mednarodnih odnosov, je le izraz dejanskega stanja. Skratka taka je, kakršne so njene članice, kakršen je ta naš svet.
DRAGO KOŠMRLJ
Kissinger odložil obisk v Pekingu
WASHINGTON, 23. i- Ameriški zunanji minister Henry Kissinger je izjavil, da je državni departma odložil njegovo potovanje na Kitajsko in na Japonsko zaradi nadaljevanja vojne na Bližnjem vzhodu. Kissinger bi moral potovati v Peking še ta teden.
bo treba začeti pogajanja. Dejansko gre torej za nekakšno «ustalitev» fronte, ki bo trajala verjetno še nekaj dni, ki pa še ne preprečuje, da bi premirje končno le stopilo v veljavo. Pri tem pa je treba še u-poštevati, da so bile skoraj vse opazovalnice OZN zadnjo vojno evakuirane, zaradi česar ni sedaj nikogar, ki bi lahko nadzoroval nad spoštovanjem premirja in preprečeval nove oborožene spopade.
Na diplomatskem področju beležimo danes predvsem intenzivne stike med arabskimi državami za uskladitev stališč do včerajšnje resolucije varnostnega sveta. Tako so danes odpotovali iz Kaira trije Sadatovi odposlanci, ki bodo obiskali Sirijo, Saudovo Arabijo, Kuvajt, arabske emirate, Libijo in Alžirijo. Predsednik libijske vlade Jaloud pa je prispel v Kairo na posvetovanja s Sadatom, potem ko je Libija že včeraj zavrnila resolucijo OZN. Tudi Kuvajt je danes izjavil, da ne bo privolil v resolucijo, da pa bo spoštoval različna stališča drugih arabskih držav ter ne bo ničesar ukrenil, kar bi lahko škodilo arabski enotnosti. Tudi palestinski voditelj A-rafat je danes potrdil, da bodo Palestinci nadaljevali boj proti Izraelu, dokler ne bo osvobojena arabska zemlja. Na koncu pa naj še omenimo, da je Etiopija sklenila prekiniti diplomatske odnose z Izraelom zaradi nadaljevanja vojne na Bližnjem vzhodu in v znamenje solidarnosti z arabskimi državami.
Jugoslavija o položaju na Bližnjem vzhodu
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Ob najnovejšem razvoju dogodkov na Bližnjem vzhodu je zvezno tajništvo za zunanje zadeve danes objavilo izjavo, v kateri med drugim ugotavlja, da Jugoslavija sodi, da se mir na Bližnjem vzhodu lahko zagotovi samo s popolnim umikom izraelskih sil z vseh zasedenih arabskih o-zemelj in z uresničenjem zakonitih nacionalnih pravic arabskega ljudstva Palestine. Trajni mir lahko temelji samo na popolnem spoštovanju teritorialne integritete, suverenosti, nacionalne identitete in varnosti vseh narodov in držav tega področja. Da bi se vse to doseglo, je Jugoslavija prepričana, da je treba izvajanje resolucije varnostnega sveta iz 22. oktobra izpolnjevati v duhu načel in smotrov listine svetovne organizacije in polnega neposrednega angažiranja svetovne organizacije. Držeč se teh načel in stališč je Jugoslavija glasovala za to resolucijo v varnostnem svetu in se bo zavzemala za njeno izvajanje. Dosledno s svojo politiko neuvrščenosti bo Jugoslavija kot doslej v skladu s sklepom 4. konference voditeljev držav in vlad neuvrščenih, skupno z drugimi neuvrščenimi državami nudila polno podporo in pomoč uresničenju neodtujljivih pravic arabskih narodov in držav in je prepričana, da s tem prispeva h krepitvi svetovnega miru, kakor tudi svoji lastni varnosti.	B. B.
Predsednik Sadat z najvišjimi voditelji egiptovskih oboroženih sil po seji, na kateri so razpravljali o uvedbi premirja z Izraelom
MNOGO NEIZPOLNJENIH OBLJUB IN NEIZVAJANJE PROGRAMOV
Opažajo se tudi znaki nazadovanja kljub znani februarski resoluciji tržaškega občinskega sveta o globalnem izvajanju državljanskih in demokratičnih pravic Slovencev — Pričakujemo učinkovitost naporov Jugoslavije — Razmah dejavnosti beneških Slovencev ter nujnost pomoči Tržačanov in Goričanov — Naloge: okrepitev akcije SKGZ in nujnost enotnega nastopa
OHRANITI DOSEDANJE STIKE SKGZ Z VSEMI STRANKAMI USTAVNEGA LOKA
V ponedeljek se je pod predsedstvom Borisa Raceta v Gregorčičevi dvorani v Trstu sestal glavni odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je obravnaval položaj slovenske narodnostne skupnosti v današnjem političnem trenutku in položaj v Beneški Sloveniji ter obveznosti tržaških in goriških Slovencev v tej zvezi. Glavni odbor je tudi sklenil, da se bo ponovno sestal letos novembra, ko bo na dnevnem redu delo izvršnega odbora, komisij in referatov Zveze ter delo članic.
Uvodno poročilo o političnem položaju je prebral referent za krajevna vprašanja Tržaške pokrajine Bogo Samsa, ki je najprej ugotovil, da so umor demokracije v Čilu, vojna na Bližnjem vzhodu z jasnimi znaki zapadnega imperializma in preganjanje koroških Slovencev očitni znaki svetovne
tudi pri nas
NEPRIČAKOVAN RAZPLET USTAVNE KRIZE V ZDA
Predsednik Nixon klonil
i ’	~
pred zakonodajno oblastjo
Sklenil je izročiti sodstvu vse magnetofonske posnetke v zvezi s škandalom Watergate ■ Nixonu je grozila odstavitev
WASHINGTON, 23. — Nixon je danes poskrbel za novo pre- | senečenje. Sklenil je, da bo izročil	sodstvu vse magnetofonske '
posnetke v zvezi s škandalom Watergate. Po včerajšnjih dramatičnih dogodkih, ki so povzročili dejansko ustavno krizo in današnjim sklepom izvršnih odborov republikanske in demokratične skupine predstavniške zbornice, ki sta ločeno sklenili, da bosta naročili sodnijski komisiji predstavniške zbornice predhodno preiskavo, da se ugotovi, če obstajajo dovoljni vzroki za začetek postopka za
odstavitev predsednika Nixona, je nadil vso ameriško javnost.
Sodna oblast bo torej dobila zahtevane magnetofonske posnetke, ki jih Nixon ni hotel izročiti in je tvegal doslej najhujši spor med izvršno in zakonodajno oblastjo, ki je spravljal v nevarnost celo njegovo predsedniško mesto.
Ustavni izvedenec Bele hiše Charles Alan Wright se je danes javil pri sodniku Sirici, ki je svoj čas zahteval od predsednika, da mora izročiti sodišču znamenite magnetofonske posnetke. Sodnik Sirica je pričakoval, da mu bo Wright ponovil Nixonov kompromis o izročitvi izvlečka pogovorov, ki so bili registrirani. Presenečen pa je poslušal Wrigh-ta, kako mu je sporočil, da se je
današnji predsednikov sklep izne-
predsednik odločil podrediti se ukazom sodnijske oblasti. Ob tej priložnosti je Wright izjavil, da je pred sednik pričakoval, da bo njegova ponudba izvlečka registriranih izjav pomirila duhove. V resnici pa so se dogodki tako hitro razvijali, zlasti po odstavitvi posebnega uradnega preiskovalca Coxa in odstopu pravosodnega ministra ter njegovega namestnika, da je nastopila dejanska ustavna kriza. V zadnjih 48 urah so Nixona v ZDA ostro obsodili in obtožili, da se hoče postaviti nad u-stavnimi določili in nad sodno oblastjo. Senatorji in poslanci so mu zagrozili, da bodo začeli s preiskavo

Predsednik Tito in glavni tajnik CK KP češkoslovaške Husak v pogovoru takoj po prihodu češkoslovaškega gosta v Beograd.- (Poročilo berite na šesti strani)
Stanje v pokr. Trst
Poročevalec je nat0 prešel na obravnavo reševanja konkretnih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v treh pokrajinah in to na krajevni, deželni in vsedržavni ravni. Podrobneje je ocenil pre-politične krize, ki se nujno odraža verjanje, do katerega je prišlo v
tržaški občini in navedel programske obveze strank leve sredine v korist Slovencev ter vrsto podatkov iz katerih izhaja da je bilo v dosedanjem ddu tržaške občinske uprave malo narejenega, Poudaril je, da s« vrši ostra bitka troti pretvarjanju Trsta v petrolejsko pristanišče, za kar smo Slovenci še posebej zainteresirani.
Obsežen sklop vprašanj se nanaša na urbanistične rešitve, kot je to primer grozečih gradbemh šmekulacij v devinsko - nabrežinski občini in nevarnost gradnje dodatnega ezulskega naselja na Proseku. Zavzel se je za gradnjo hitre cestne povezave, vendar na način, ki bj povzročil najmanj škode.
Poročilo nadal’-e ugotavlja, da ni bilo ničesar narejenega glede poimenovanja u,;c po v'dnih slovenskih osebnostih in glede dvojezič nih napisov. Glede kulturnih ustanov pa poročilo navaja reden pri soevek Stalnemu slovenskemu gledališču in obžaluje, da kljub ob vezi sporazuma o ureditvi statusa Narodne in študijske knjižnice ter Glasbene matice na pohtični ravni o tem še ni bilo govora.
Daljše poglavje je v poročilu posvečeno izpopolnitvi šolske mreže in resnim pomanjkljivostim glede prostorov, učnih moči itd- Izrečena je bila ostra kritika v zvezi z razpravo o imenovanju članov občinske komisije, ki bo u-pravljala slovenske in italijanske šole s celodnevnim poukom, saj je mednjo prišlo jasno do izraza, da so obstajale zapreke pri ime-
Richard Nixon
in s postopkom o odstavitvi.
V bistvu torej je Bela hiša danes pristala, da se podredi ukazu, ki ga je poslal predsedniku Nixonu sodnik Sirica 29. avgusta in ki ga je potrdilo washingtonsko apelacijsko sodišče 12. oktobra letos. Sodna oblast bo torej dobila vse magnetofonske posnetke o pogovorih, ki so bili v Beli hiši v zvezi s škandalon Watergate.
Ta Nixonova odločitev bo seveda nekoliko spremenila položaj v njegovo korist, ne more pa izbrisati grenkega občutka v Američanih, da se je hotel predsednik postaviti nad u-stavo in nad sodno oblastjo. Njegovo početje je prvič v sto letih sprožilo predloge za začetek postopka o odstavitvi predsednika ZDA. Na današnji seji predstavniške zbornice so mnogi poslanci, kljub pozivu predsednika naj zbornica trezno preuči to resno vprašanje, zahtevali postopek proti Nixonu. Tudi po Nixo-novi odločitvi, da izroči vse magnetofonske posnetke, se bo predhodna preiskava nadaljevala, da ugotovijo če obstajajo pogoji za postopek proti Nixonu.
Fašisti zažgali sedež KPI v Mesini
MESINA, 23. — Fašistična tolpa je danes zgodaj zjutraj vdrla na sedež komunistične partije v Mesini, polila notranje prostore in pohištvo z bencinom in vse skupaj zažgala.
Ogenj se je hitro razplamtel in je
popolnoma uničil komunistični sedež,	---- -------- ...	----
čeprav so gasilci kmalu prišli na Hutak je imel nato pogovore s kraj požara.	1 predsednikom Titom.
Orožje žal ie ni utihnilo na Bližnjem vzhodu. Kljub premirju, ki ga je ukazal varnostni svet OZN na pobudo ZDA in Sovjetske zveze, so se tako na južni kot na severni fronti vneli hudi boji s posegom tankov, topniitva in letalstva. Egipt je obtožil Izraelce, da so po prekinitvi ognja poskusili utrditi svoje položaje na zahodnem bregu Sueškega prekopa, kar je sprožilo nove boje, Egipt je tudi zahteval, naj se varnostni svet ponovno sestane, da bi razpravljal o izraelski kršitvi premirja.
Nov nepričakovani razplet ustavne krize v ZDA, ki jo je predsednik Nixon povzročil s svojim ravnanjem do sodnih oblasti v zvezi s škandalom Watergate, je presenetil ameriško javnost. Potem ko so mu poslanci in senatorji zagrozili, da bodo začeli s postopkom o njegovi odstavitvi, je Nixon danes sporočil, da bo izročil sodni oblasti vse magnetofonske posnetke o pogovorih v Beli hiši v zvezi s škandalom Watergate. Nixon je torej klonil zahtevi, ki jo je postavil preiskovalni sodnik že preteklega avgusta in ki jo je potrdilo washingtonsko prizivno sodišče 12. oktobra letos.
Glavni tajnik CK KP češkoslovaške Husak je danes prispel na uredni obisk v Beograd, kjer sta ga na letališču sprejela Stane Dolanc in Bijedič.
novanju slovenskih predstavnikov in da se je v komisijo hotelo vključiti neofršista, kar pa pomeni delno spremembo političnega kurza.
Nič ni bistveno novega glede dvojezičnega poslovanja in glede dokončne ureditve prevajalske službe in službe za stike z javnostjo, ki bi morale biti samostojne in katere bi morali voditi slovenski funkcionarji.
Derookrotična decentralizacvia, ki jo pomenijo rajonske konzulte ni bila dosledna, ker so konzultorji še vedno imenovani. Obžalovati na je treba, da KPI ni imenovala slovenskega predsednika, kar bi bilo v skladu z njenim načelnim stališčem do Slovencev in da ie KD Dostavila veto glede predsednika, ki ga je imenovala SS v komulti ori Sv. Ivanu. Tako se je poslabšalo prejšnje stanje, ko so Slovenci predsedovali d^'ems korczul-tarnn, trenutno na ri slovenskega predsednika v nobeni.
Poročevalec je podčrtal da Slovenci nikakor ne moremo pristati na to, da b; se zmanjšala prisotnost 'slovenskih predsfaimikov v občinskem odboru in dmdh organih, ker sed-mje razmerje ne odgovarja dejanskemu stanju in ker oomeni načelo pravdnega zastopstva tudi možnost širokega demokratičnega sodelovanja obeh narodnosti v skupnem interesu.
V zadnjem delu poročila o tržaškem položaju je še nadalje govor o notranjih odnosih v strankah in je med drugim ugotovljeno, da pomeni enotno vedstvo v KD v bistvu kompromis na slabše. Skupna ocena položaja v tržaški pokrajini pa je negativna, ker očitno ne gre samo za tehnične pomanjkljivosti, temveč za skupni imenovalec, ki je v slabi politični volji.
Stan/e v pokr. Gorica
Drugo poglavje uvodnega poročila je sestavil referent za krajevne uprave goriške pokrajine Gorazd Vesel, ki je prišel do podobnih zaključkov in ki je ugotovil, da je goriška federacija KD med vsemi pokrajinskimi federacijami v naši deželi na najbolj nazadnjaških stališčih. Gledle slovenske narodnostne skupnosti pa je napisal, da že več kot leto dni ni bil dosežen nikakršen napredek. Navedel je številne konkretne primere in med njimi zamude pri gradnji slovenskega šolskega središča, birokratske zapreke za gradnjo Kulturnega doma, slabo reševanje šolskih vprašanj ter neizvajanje reform še zlasti v zdravstvu. Tako je prišlo do resne krize v pokrajini in dolgotrainega preverjanja, ki je brez izhoda. Delno so za te težave krivi personalizmi, ko so politiko zamenjali sektorski interesi in kjer ima KD močnejše pozicije, kot sile levice.
Naslednje poglavje poročila omenja tudi pereče vprašanje štandreš-ke in sovodenjske zemlje, ki bi ga morali reševati skupno, kot bi morali skupno reševati vprašanja industrijske cone, «avtoporta», cest in avtocest, mejnega prehoda itd.
Gorazd Vesel je zaključil, da bi se morale še zlasti zamisliti tiste sile, ki zagovarjajo napredna stališča in neposredno sodejujejo pri vladanju in nastopiti s pobudami, ki bodo sprostile demokratični razvoj, odprle pot vsaj nekaterim reformam. upoštevale trajni interes po krepitvi režima, ki izhaja iz odprte meje, razvijale gospodarsko, kulturno in politično sodelovanje prek meje in izvajale takšno politiko dn mapjšine, ki ji bo omogočala polno kulturno, narodnostno in politično življenje.
* • «
Tretje poglavje poročila omenja položaj v Beneški Sloveniji in ugotavlja, da lani ni mogel povsem uspeti tečaj slovenskega jezika, ker oblasti niso dovolile uporabo učil-nice v šolskem poslopju in da trenut-
(Nadaljevanje na 6. strani)
ODGOVORI ODBORNIKOV V DEŽELNEM SVETU
Zaradi naraščanja primanjkljaja neizbežen porast luških tarif?
Deficit luške ustanove: 11 milijard - Vprašanje avtobusne proge Trst. .Mackolje • Prebeneg . Naročila «Cantiere Alto Adriatico> v Jugoslaviji
Na včerajšnji seji deželnega, znašal 4 milijarde lir. Vodstvo luke
sveta so predstavniki odbora odgovorili na nekatera vprašanja, ki so jih v zadnjem času sprožili svetovalci. pripadniki raznih svetoval skih skupin.
Na ustrezno vprašanje svetovalca Lovrihe (KPI) je pristojni odbornik Cocianni pojasnil, da se preosnova avtobusnih prog na Tržaškem uvršča med vprašanja, ki jih deželni organi nameravajo rešiti v dveh fazah. Predvsem naj bi mestno podjetje Acegat prevzelo v lastno režijo proge, ki jih vdržu-je podjetje Sap v okviru tržaške občine, nato pa naj bi se ustanovil poseben medobčinski konzorcij za medkrajevni promet. Prva faza se je zaključila julija lani, ko je Acegat prevzel sedem Sapovih prog, sedaj pa so v teku priprave za drugo fazo preureditve prometa. Dežela je med drugim dala v proračun za leto 1974 vsoto 30 milijonov lir za kritje prvih stroškov bodočega medobčinskega konzorcija. Podjetje Sap pravi, da nima na razpolago niti dovolj ljudi, niti dovolj avtobusov, da bi lahko redno vzdrževala vse proge. Tako je bila okrnjena tudi proga Trst-Mačkolje-Prebeneg ne da bi družba pri tem zagrešila prestopek, ki bi opravičil odvzem ustreznega dovoljenja. Tudi te motnje v prometu naj bi bile odpravljene z nastopom druge faze preureditve avtobusnega prometa na Tržaškem,
Odbornik za industrijo in trgovino Stopper je v odgovoru na vprašanje misovskih svetovalcev razložil, da je vodstvo «Cantieri Alto A-driatico» v letošnjem letu naročilo pri reškem podjetju «Brodoprojekt» izdelavo izvršnih načrtov za dve 8.150-tonski petrolejski ladji in v ladjedelnici «Crvena zvijezda» v Pulju izdelavo nekaterih ladijskih delov v skupni vrednosti 113 milijonov lir. Ta znesek predstavlja manj kakor 5 odst. vseh del, ki jih je ladjedelnica naročila pri zunanjih dobaviteljih. Če bi se vodstvo ne odločilo za omenjena naročila v vrednosti 113 milijonov v sosedni državi, bi bila redna proizvodnja v miljskem obratu utrpela večjo škodo. Vsekakor predstavljajo ta naročila — naglašajo pri Cantieri Alto Adriatico — izjemen slučaj, nikakor pa ne ustaljene prakse.
Odbornik Stopper je nato odgovoril svetovalcema Morelliju (MSI) in Traunerju (PLI) v zvezi z vprašanjem napovedanih poviškov pristaniških tarif v Trstu. Vsem je znano, je dejal Stopper, da bo -primanjkljaj pristaniške ustanove do konca letošnjega leta narastel na okoli 11 milijard lir. Vsa prizadevanja, tako deželne uprave kakor tudi samega ministra za trgovinsko mornarico, da bi vlada pokrila vsaj primanjkljaj iz prejšnjih poslovnih let, so naletela sedaj na zapreko, ki jo predstavlja omejitev tekočih izdatkov v okviru državnega proračuna. Vodstvo luke bo torej najbrž primorano dvigniti sedanje tarife, vprašanje pa je, kakšno razmerje bo pri tem obveljalo. Strokovnjaki so izračunali, da bi povišek v razmerju 50 - 60 odst. dovolil kritje primanjkljaja, ki bo nastal samo v letu 1974 in ki naj bi
se sedaj ukvarja z mislijo, da bi uvedlo posebno pristojbino na promet z mineralnim oljem črez tržaško pristanišče.
Lonza sprejel lonjerske upokojence
Tržaški podžupan Lonza je včeraj sprejel delegacijo upokojencev iz Lonjerja in Podlonjerja. Razpravljali so o vprašanjih, ki se tičejo omenjenih okrajev. Na sestanku so predvsem ugotovili, da je treba postaviti nekaj avtobusnih čakalnic ob važnejših postajah ob cesti iz Bošketa v Podlonjer, obenem pa nekoliko drugače razporediti postaje, ki ne ustrezajo potrebam krajevnega prebivalstva. Omenjeno cesto bo treba tudi razširiti.
Delegacija je nato opozorila podžupana na pomanjkljivo javno razsvetljavo in izrazila željo, da bi jo
čimprej okrepili. Prav tako bi bilo treba poskrbeti za redno čiščenje cest.
Podžupan je vzel na znanje te zahteve, pripomnil pa je, da mora o njih najprej razpravljati sve-toivanska rajonska konzulta.
• Drevi ob 20. uri se bo v Ul. Colautti 6 sestala rajonska konzulta za Sv. Vid in Staro mesto. Na dnevnem redu je razprava o petletnem občinskem načrtu.
Drevi sestanek KZ v Lonjerju
Kmečka zveza priredi drevi ob 20 uri v prosvetni dvorani v Lonjerju sestanek z lastniki zemljišč na Hudem letu. Poročali bodo o rezultatih razgovorov in posredovanj pri vodstvu Golf kluba glede novih najemninskih pogodb za zasedena zemljišča.
ODBORNIK COLOM V RIMU
Finančna pomoč za uresničevanje deželnih načrtov
Deželni odbornik za finance in splošna vprašanja Coloni se je skupaj s predstavniki drugih italijanskih dežel včeraj udeležil v Rimu posebnega sestanka senatne komisi-sije za načrtovanje, proračun in državne udeležbe.
Sestanek je bil sklican z namenom, da bi na njem predstavniki italijanskih dežel orisali svoja gledišča v zvezi s pripravo državnega proračuna za poslovno leto 1974. Odbornik Coloni je naglasil, da dežela Furlanija - Julijska krajina pričakuje, da bo vlada povečala finančno nakazilo po členu 9 državnega zakona štev. 281 iz leta 1970. Omenjeni člen predvideva državno finančno pomoč za uresničevanje deželnih razvojnih načrtov. Coloni je tudi predlagal, naj bi bil državni prispevek določen v luči srednjeročnega načrtovanja gospodarskega razvoja v posameznih deželah. Mimo tega bi morala država priznati naši deželi finančna sredstva po členu 50 deželnega statuta, tako da bi deželna uprava lahko uresničila vrsto javnih del, ki spadajo v njeno pristojnost po statutu. Coloni je končno postavil zahtevo, naj država ohrani nedotaknjen finančni prispevek, ki ga za Furlanijo -Julijsko krajino določa «globalni sklad» v posebni postavki državnega proračuna za prihodnje leto.
ZA NOVO POGODBO IN REFORMO PREVOZOV
Jutri bo deželna stavka vseh avtobusnih prog
Uslužbenci zasebnih prog bodo stavkali ves dan, šoferji Acegata pa od 9.30 do 13. ure
Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so napovedale za jutri, 25. oktobra, deželno stavko prevozov. Stavka bo trajala 24 ur za zasebna prevozna podjetja in 3 ure in pol (od 9.30 do 13. ure) za prevoze Acegat. Ob 10. uri se bo izpred glavne železniške postaje razvil sprevod, ki bo krenil po mestnih ulicah do Goldonijevega trga, kjer bo shod, na katerem bodo govorili sindikalni predstavniki.
Stavko in manifestacijo v deželnem merilu so sindikati napovedali ne samo zaradi zavlačevanja pri obnovitvi delovne pogodbe, ampak tudi za dokončno ukinitev zasebnih prevoznih prog, ki jih morajo nadomestiti s krajevnimi in deželnimi javnimi podjetji. Prav zaradi tega je sindikalni spor splošnega interesa, saj zadeva široke sloje prebivalstva, zlasti delavce in študente, ter tiste, ki nimajo svojih prevoznih sredstev. Zato sindikalne organizacije upajo, da bo javnost sprejela to stavko in jo podprla, čeprav utegne priti do nekaterih težav.
V zvezi s stavko je prefektura sporočila, da bodo uvedli začasen prevoz
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllliniiniUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIII
VČERAJ se je POLICIJI prijavil še en afričan . USPEŠNA AKCUA ORGANOV JA VNE VARNOSTI
Veriga tihotapljenja črne delovne sile ni pretrgana
Namestnik državnega pravdnika je ukazal aretirati moža, ki je pri Fernetičih čakal na skupino
Namestnik državnega pravdnika v Trstu dr. Coassin je včeraj ukazal aretirati Carmela Facciola, ki so ga v ponedeljek popoldne zasačili pri Fernetičih v malem tovornjaku. Gre za brata Francesca Facciola, ki ro ga z dvema drugima pajdašema aretirali v soboto ponoči na jugoslovanski strani meje, ko je skušal pretihotapiti v Italijo 9 črncev iz Malija. Carmelo je po vsej verjetnosti čakal skupino črncev na tej strani meje, da bi jih prepeljal do francoske meje.
Carmelo Facciole je preiskovalcem dejal, da je prišel v Trst, da bi prodal cvetje na tržaškem pokopališču, česar mu seveda niso verjeli. Med drugim je tudi dejal, da ni imel pojma, da so brat in druga dva pajdaša skušali pretihotapiti črnce. V tovornjaku so preiskovalci našli potne liste vseh treh, včeraj so prišle na dan še druge njegove odgovornosti tako da je namestnik državnega pravdnika odredil njegovo dokončno aretacijo. Verjetno bodo skušali dokazati, da je bil v stiku s skupino, ki jo je čakal usoden konec nad Borštom. Takrat so aretirali Afričana Traoreja, ker ni nudil pomoči osebam, ki so bile v smrtni nevarnosti. Če se bo izkazalo — in preiskovalci imajo v rokah že več stvarnih dokazov — da je tudi tista skupina spadala v isto kriminalno organizacijo tihotapcev, bodo prijavili tudi Carmela Facciole zaradi istega prekrška, ki ga utegne stati več let zapora.
Včeraj dopoldne se je javil na kvesturi 30-letni Inti Tangarè iz Malija. Izjavil je, da je bil s sku-
«IIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIimmilllHIIIIIIIIIIIIlilHIIIIIIIIIIIIIIIIIllllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIItlllllllinilllllUIHIIIItfflM
VČERAJ SE JE PRIČELO V UMAGU
Zasedanje mešanega odbora za videmski sporazum
Delegaciji SFRJ predseduje dr. Murko, italijanski pa R. Ferrara
pino, ki so jo prestregli miličniki v soboto ponoči. Samo on in še dva druga sonarodnjaka naj bi se izognila mejnim organom. Slednja dva pa verjetno nista utegnila prečkati meje in se po vsej verjetnosti še skrivata v bližini Sežane. Tangarè je preiskovalcem potrdil, da je prispel do Sežane, kjer so jih čakali tihotapci. Ilegalni prehod meje se je ponesrečil, ostal je brez vsakršnega stika z organizacijo in tako se je po treh dneh, lačen in pre-mražen, zatekel na policijo. Po zasliševanju so ga premestili v taborišče pri Padričah.
Medtem se je izvedelo več zanimivosti v zvezi z delovanjem mreže tihotapcev «črnih sužnjev 20. stoletja». Že meseca avgusta so zasumili, da vodi skozi naše kraje skrivna pot, ko so francoske oblasti 'odbile nSV irtieji dva črnca iz Malija, ki nista imela rednih dokumentov. Izjavila sta, da sta prišla v Italijo preko Trsta. Zadeva je zadobila znani obseg, ko so trije nesrečneži umrli od mraza in gladu nad Borštom in takrat se je večina organizatorjev poskrila. Enega so takoj aretirali, drugega so aretirali včeraj, tri pa so jih ujeli v Jugoslaviji. Vendar pa s tem mreža še ni iztrebljena. Niso še izsledili «centrale», ki je vzdrževala stike z Afriko, Jugoslavijo, Italijo in Francijo in niti važnejših članov verige.
Po izjavah samih Afričanov, ki so se prijavili italijanskim oblastem, ji jih je pot do ilegalnega delovnega mesta v Franciji drago stala. Pred odhodom iz Malija so morali odplačati tihotapcem 30 tisoč novih frankov (približno 350 tisoč lir), potni stroški so bili na njihov račun, ob vsakem ilegalnem prehodu meje pa so morali odplačati nov «davek», tako da jih je pot stala skoro 700.000 lir. To je za njihove razmere ogromna vsota, za katero so morali trdo garati več let.
V Umagu se je včeraj pričelo redno zasedanje mešanega italijansko - jugoslovanskega odbora za izvajanje videmskega sporazuma o obmejnem osebnem prometu. V uradnem poročilu je rečeno, da so na dnevnem redu cestne in pomorske zveze, splošna revizija sporazuma in tudi nekatera vprašanja v zvezi s socialnim in zdravstvenim zavarovanjem.
Zasedanje se je pričelo včeraj dopoldne in je goste pozdravil župan Umaga Jure Makovac. Jugoslovanski delegaciji predseduje dr. Ivo Murko, člana pa sta poleg župana iz Sežane Rudija Kodriča in župana Pirana Ivana Bažeca še Živko Stojanovič in Gojko Mandič, poleg njih pa sodeluje v delegaciji še dvanajst strokovnjakov. Italijanski delegaciji predseduje Renato Ferrara, člani pa so Guido Gerin, Remo Patarino in Luigi Imperatore, v delegaciji sodeluje poleg tega še osem strokovnjakov.
Na zasedanju bodo med drugim razpravljali o ustanavljanju novih obmejnih prehodov za maloobmejni promet, in to prehoda pri Starem mlinu in prehoda pri hribu Sv. Gabrijela v Gorici. Obstaja tudi možnost, da se Lipica proglasi za mednarodni blok in da se razpravlja o predlogu, da bi se lahko italijanski in jugoslovanski državljani posluževali potnih listov na vseh blokih, kjer veljajo sedaj samo prepustnice.
Nadaljuje se razprava o socialnem in zdravstvenem zavarovanju oseb na obeh straneh, kar ni v neposredni pristojnosti mešanega odbora in o čem so že bili razgovori med pristojnimi zavodi za socialno zavarovanje. Pri tem obstajajo resne težave glede zdravstvenega zavarovanja oseb na obeh straneh, ker je zavarovalni sistem različen in se prepletajo pristojnosti raznih zavodov. Komisija o vsem
tem ne more sprejeti sklepov, lahko pa izdela nasvete pristojnim zavarovalnim ustanovam.
Zasedanje italijansko - jugoslovanskega mešanega odbora se bo zaključilo v soboto, ko bo izdano uradno sporočilo. Na zasedanju ne bo govora o omejitvi prometa za jugoslovanske državljane s potnimi listi, ker to vprašanje ne spada v pristojnost tega odbora, ki se ukvarja izključno z vprašanji obmejnega prometa.
Rajonska konzulta o zavetišču «G. Gozzi»
Na zadnjem zasedanju rajonske konzulte za Novo mesto - Nova mitnica so soglasno odobrili resolucijo v zvezi z občinskim zatočiščem «Gaspare Gozzi» v istoimenski ulici. Konzulta je mnenja, da bi morala občinska uprava uvesti stalno zdravniško in socialno skrbstvo v zavetišču, ki bi obenem moralo postati družabno središče za vrsto osamljenih in priletnih oseb. Za to bi bilo treba urediti družabne prostore, ki-no-dvorano in sploh nuditi take u-sluge, da bi sedanje žalostno zavetišče postalo del socialne strukture mesta.
• Občinski svetovalci KPI Mon jalcon, Imvinkl in Morgutti so naslo-lovili na tržaškega župana pismeno vprašanje, v katerem ga sprašujejo, ali namerava posredovati pri ravnateljstvu podjetja ACEGAT, da bi se 4. novembra vojaki lahko brezplačno posluževali mestnih prevoznih sredstev. Obenem vprašujejo, če namerava občinska uprava posre
Odkriti in prijavljeni sodišču tatovi 64 zabojev cigaret v Kopru
Aretirani in prijavljeni sodišču so vsi iz Tržiča in Vidma
Nenadna smrt delavca v Jedilnici tovarne
Včeraj kmalu po poldnevu je v tovarni «Calza Bloch» v industrijski coni umrl 52-letni delavec Vladimiro Divinar iz Ul. Catalani 6. Ko je stopil med opoldanskim premorom v jedilnico tovarne, se je nenadoma zgrudil na tla. Hitro so ga prepeljali v ambulanto, kjer so mu tudi masirali srce, toda vsa pomoč je bila zaman. Ko je prihitel zdravnik Rdečega križa dr. Lopa, je bil Divinar že mrtev. Po mnenju zdravnika je umrl zaradi srčne kapi.
Z motornim kolesom je podrl upokojenca
Žrtev prometne nesreče je včeraj postal 77-letni upokojenec Giovanni Chersul iz Ul. Molino a Vento 111/1. Prečkal je Reško cesto, ko je privozil s svojim motornim kolesom vrste ducati 350 cc. 38-letni Valerio Rizzi iz Ul. Mazzini 7 v Miljah, ki ga je podrl na tla. Priletnega moža so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu ugotovili posledice močnega u-darca po glavi. Po mnenju zdravnikov bi moral ozdraveti v enem mesecu seveda če ne bo prišlo do komplikacij.
Z zlomljeno ramo na tleh pred barom
Sinoči so sprejeli v ortopedskem oddelku bolnišnice 53-letnega Vladi mira Vrabeza iz Ul. Carmelitani 20. Ugotovili so mu zlom desne rame in rano na čelu, zaradi česar se bo moral zdraviti 30 dni.
Moža so prepeljali v bolnišnico z rešilcem Rdečega križa potem, ko so ga našli ranjenega na Pro-seški cesti pred barom «Milan».
Predstavniki uprave javne varnosti v Kopru so včeraj dopoldne na tiskovni konferenci seznanili novinarje, kako so odkrili tatove cigaret v konsignacijskem skladišču podjetje Emona v Kopru. Kakor je znano, so neznani storilci vdrli v noči med 25. in 26. septembrom v omenjeno skladišče ter odnesli 64 zabojev uvoženih cigaret v skupni vrednosti 320 tisoč novih dinarjev.
Varnostni organi v Kopru so že takoj v začetku preiskave menili, da so v tatvino zapleteni izkušeni tihotapci s cigaretami, in so zaradi tega takoj poostrili nadzor na meji. Že naslednjo noč so opazili na obmejnem prehodu Barbana v Goriških brdih sledove o pretihotaplje-nju cigaret, 29. septembra pa so prav tam prijeli italijanske državljane: 33-letnega Tržačana Umber-ta Bearzota, enako starega Videm-čana Silvana Mantinpvo in leto mlajšega! prav tako Videmčana, Claudia Boffita.
Na dan tatinskega podviga so o-menjeni dopotovali v Koper z dvema osebnima avtomobiloma, ki sta bila medsebojno povezana z radijsko zvezo. Kasneje so ob jugoslovansko - italijanski meji našli 22 zabojev cigaret in jih vrnili v skladišče Emone.
Na osnovi zbranih obvestil in izpovedi zaslišanih je uprava javne varnosti prijavila javnemu tožilcu zaradi kaznivega dejanja velike tatvine še 39-letnega Tržačana Angela Dubiana, 47-letnega Tržičana Luigia Cerchio, 38-letnega Tržičana Domenica Opedisana, 29-letnega Ne-via Sabovanija iz Vidma in 36-let-nega Gijiseppa Stabila iz Tržiča ter seveda še vse tri že priprte vlomil ce. Drugi storilci so namreč že v Italiji in tako nedosegljivi, zaradi česar teče postopek zoper njih pred italijanskimi sodnimi oblastmi.
Vse kaže, da je bila tatvina izredno dobro organizirana, pri čemer je imel glavno organizacijsko skrb Angelo Dubian, ki je k sodelovanju pritegnil Luigia Cerchio, prevoznika ukradenih cigaret z dostavnim avtomobilom .
Da je prišlo do odkritja te velike tatvine na koprskem območju, se je treba zahvaliti spretnosti in iznajdljivosti predstavnikov uprave javne varnosti iz Kopra in Nove Gorice, nadalje zasedi graničarjev na državni meji in pripadnikom postaje ljudske milice Dobrove v Brdih.
Na tiskovni konferenci so tudi obvestili novinarje, da teče še naprej preiskava v zvezi z aretacijo treh italijanskih državljanov, ki so jih zasačili na obmejnem prehodu Fernetiči, ko so skušali ilegalno prepeljati čez mejo devet Afričanov iz države Mali.
L. O.
nirajo na vseh pristojnih mestih za zadovoljivo rešitev odprtih vprašanj slovenskih šol, posebej pa še za eno učiteljsko moč na osnovni šoli pri Sv. Barbari. Glede celodnevnega slovenskega pouka v miljski občini je svet menil, da ta rešitev ni najbolj primerna, ker bi s tako ureditvijo prenehale obstajati slovenske osnovne šole v občini, ki jih predvideva londonski sporazum.
Tajnik Štoka je poročal o poteku razgovorov s strankami leve sredine v okviru tržaške občine in analiziral probleme, ki jih je na tem forumu postavila delegacija Slovenske skupnosti, predvsem v zvezi s postavitvijo dvojezičnih napisov, poimenovanja ulic po znanih slovenskih možeh, ureditev šolskih stavb, zadovoljive rešitve vprašanja jusarskih pravic, prenehanja nesmiselnih in odvečnih razlastitev, ki kvarijo etnični sestav našega ozemlja itd: Delegacija je postavila kot neodložljivo zahtevo tudi predsedniško konzultno mesto, ki pripada Slovenski skupnosti.
V zvezi z rešitvijo krize v devinsko - nabrežinski občini je svet — je rečeno v sporočilu za tisk — s posebnim zadovoljstvom podčrtal ustavitev gradenj v tej občini in iz-azil upanje, da bodo upravitelji občine znali najti skupne vsakodnevne rešitve pri vrsti problemov.
Svet je nadalje razpravljal o delovanju krajevnih konzult in poslušal poročilo Draga Štoke o pripravah na mednarodni kongres manjšin, ki bo maja prihodnjega leta v Trstu. Izrazil je upanje, da bo slovenska narodnostna skupnost v Italiji deležna na njem največje pozornosti in obravnave.
• Mauro Ghezzo, 22-letni mehanik s Padrič 24, se je včeraj ranil med
________________ .	.	delom v pristaniškem poveljstvu.
dovati pri pristojnih organih, da bi Padel je z 2 metrov visoke lestve zagotovila vojakom 4. novembra in si zlomil levi komolec ter se u-brezplačen vstop na javne prireditve daril po raznih delih telesa. Ozdra-in športne manifestacije.	vel bo v enem mesecu.
Seja sveta Slov. skupnosti
22. t.m. se je pod vodstvom Zorka Hareja sestal svet Slovenske skupnosti. Iz daljšega poročila za tisk povzemamo, da je svet razpravljal o vprašanjih, ki so bila v zadnjem času v središču tržaškega in slovenskega političnega življenja, člani sveta so analizirali predvsem stanje na slovenskih šolah, nato vsebino razgo vorov. ki se voaijo na ravni pokrajinskih tajništev strank leve sredine in Slovenske skupnosti v zvezi s preverjanjem opravljenega dela v tržaški občinski upravi. Svet je nadalje z zadovoljstvom vze na znanje rešitev krize v okviru devinsko - nabrežinske občine. Končno je bil še govor o pripravah na bližnji mednarodni kongres o narodnostnih manjšinah v pripravi tržaške pokrajine. V uvodu seje je svet počastil spomin umrlega člana Josipe Terčona.
V poročilu je med drugim receno, da je glede stanja na slovenskih šolah svet obžaloval, da se ob za-te.ku vsakega šolskega leta nakopiči veliko problemov, kateri bi se dali predhodno rešiti z nekoliko večjo pozornostjo in pravočasnim posegom s strani pristojnih oblasti. To velja predvsem za nove razrede in odprtje novih otroških vrtcev. Svet je dal nalogo šolski komisiji ter svojim izvoljenim predstavnikom, naj interve-
z vojaškimi tovornjaki po naslednjih progah: Barkovlje — Milje (progi št. 6 in 20), Rumena hiša — Sv. Alojzij (proga 26), Opčine — Trst (progi 2 in 4), Sv. Ivan — Campi Elisi (proga 9), Lovec — Ul. Mercato Vecchio (proga 11), Skedenj — Trg largo Giardino (proga 29), Rovte — Stara mitnica (proga 37), S. Cilino — Borzni trg (proga 17), Lonjer — Ober-dankov trg (proga 35), Trebče — Ba zovica — Ul. Cicerone (proga 39) ter Campanelle — Stara mitnica (proga štev. 33).
DIJAŠKA MATICA obvešča, da bo v torek, 30. oktobra 1973 ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Trst, Ul. Ceppa 9
REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1. Poročila. 2. Volitve. 3. Razno.
Razstave
• Predsednik deželnega sveta Ber-zanti je včeraj v Trstu sprejel na poslovilnem obisku dosedanjega a-meriškega konzula v Trstu T. E. Russela. Na poslovilnem obisku pri Berzantiju je bil pozneje tudi načelnik tržaškega luškega poveljstva kontraadm. G. Cittadini.
• Generalni vladni komisar prefekt Di Lorenzo je včeraj sprejel na poslovilnem obisku konzula ZDA v Trstu Tbeodora E. Russela.
• Občinski svetovalec KPI Morgutti je naslovil na občinskega odbornika za urbanistiko pismeno vprašanje, v katerem sprašuje, ali ne namerava občinska uprava s semafori urediti prometa na nekaterih križiščih pri Sv. Jakobu, kjer je promet zelo gost. Morgutti je mnenja, da občinska uprava ni upoštevala posle die, ki so zaradi preureditve prometa v mestnem središču nastale v predmestjih.
OBČNI ZBOR SINDIKATA SLOV. ŠOLE
Odbor sindikata slovenske šole v Trstu vabi člane na 19. redni občni zbor, ki bo v petek, 26. oktobra, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu.
Dnevni red: otvoritev, volitve delovnega predsedstva, branje lanskega zapisnika, poročila: tajnika, referentov, blagajnika ter nadzornega odbora in razsodišča, razprava in sprejem poročil, razrešnica odboru, volitve novega odbora, predlogi in razno.
Priporočamo točnost in številno u-deležbo.
ODBOR
SEJA ODBORA SINDIKATA SLOV. ŠOLE
Danes, 24. oktobra 1973 bo ob 17. uri odborova seja. Vabimo na sejo vse odbornike glavnega in ostalih odborov, ker je zadnja seja pred občnim zborom. Na dnevnem* redu bo: občni zbor.
TAJNIŠTVO
Miljo Gombač naj prejme čestitke z najboljšimi željami za svoj polstoletni rojstni dan od športnega združenja «Union».
Danes se v Padričah poročita VOJKA GRGIČ in
FABIO FERLUGA Prosvetno društvo «Slovan» in športno združenje «Gaja» jima želita mnogo sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti.

OD DANES DAUE
Spremembe na mnogih progah avtobusnega podjetja ACEGAT
Spremembe so bile potrebne zaradi novih prometnih ukrepov
Zaradi nove hitre enosmerne prometne povezave med Nabrežjem Mandracchio in Ul. Commerciale, ki jo bo občinska uprava uvedla danes, bodo nastale tudi mnoge spremembe na progah mestnih avtobusov. Spremembe se tičejo kar 11 prog, niso pa zelo pomembne, saj gre le za manjše novosti, ki so strogo povezane z novo ureditvijo prometa. Avtobusi navedenih prog bodo odsjlej vozili takole.
PROGA 5: Trg Perugino ... Ul. Mazzini, Ul. S- Spiridione, Ul. Filzi, Trg Dalmazia, Ul. Martiri della Libertà ... Rojan. V nasprotni smeri Rojan, Ul. Udine, Ul. Rittmeyer, Ul. Ghega. Ul. Roma itd. Novi postaji sta v Ul. Filzi št. 1 in št. 23.
PROGA 9: Elizejske poljane ... Nabrežje 3. novembra. Ul. Mazzini, Ul. Imbriani, ... Sv. Ivan. Novi postaji sta v Ul. Mazzini 1 in na Trgu Republike 1; odpravljena je postaja ob prefekturi na Nabrežju
3.	novembra.
PROGI 10 in 11: Odpravljena je postaja ob prefekturi.
PROGA 17: Borzni trg, Korzo Italia, Ul. S. Spiridione, Ul. Filzi, ... S. Cilino. Nova postaja je v Ul. Filzi 1.
PROGA 18: Začetno postajo so premestili z Borznega trga pred CC Bar.
PROGI 24 in 30: Sv. Just (Elizejske poljane) ... Ul. Diaz, Ul. dell’Orologio, Trg Unità, Nabrežje Mandracchio, Nabrežje 3. novembra, Ul. Mazzini, Ul. Filzi. ... Trg Libertà. Nove postaje: Ul. Mazzini 5, Ul. Filzi 1 in Ul. Filzi 23.
PROGI 26 in 38: Kjadin (Ul. Beccarla) ... Trg Dalmazia. Ul. Martiri della Libertà ... Rumena hiša (Sanatorij) ... Ul. Rittmeyer, Ul. Ghega, Ul. Roma, Ul- Milano ... Kjadin (Ul. Beccarla). Nova postaja je na Trgu V. Veneto 1.
PROGA 28: Kolonja ... Ul Ghega. Ul. Roma, Ul. Mazzini, Nabrežje 3. novembra. Trg Tommaseo,
Ul. della Borsa, Borzni trg. Povratna vožnja: Borzni trg, Korzo Italia, Ul. S. Spiridione, Ul. Filzi, Trg Dalmazia ... Kolonja. Nove postaje so v Ul. Mazzini 8, na Borznem trgu, v Ul. Filzi 1 in Ul. Filzi 23.
Veliki iiapisl že neka] dni opozarjajo na današnje novosti v prometnem ustroju na tržaških ulicah
Foloamaterski tčsck kulturnega krožka pristaniške ustanove (Gruppo Fotoamatori CRAL Ente Porto) razstavlja v Pristaniški postaji slike članov novogoriškega Foto kino kluba.
Razstava bo odprta sleherni dan do 27. oktobra in sicer z umikom od 17. do 20. ure ob delavnikih ter od 10. do 12.30 ob praznikih.
V	Tržaški knjigarni je razobesil svoje najnovejše slike Boris Zuljan. Vljudno vabljeni na ogled razstave, ki bo trajala do konca oktobra.
V	galeriji Tommaseo v Ul. Canal Piccolo so odprli razstavo del avstrijskega slikarja Roberta Zeppel-Sperla, ki bo odprta do 2. novembra.
V	občinski galeriji na Trgu Unità razstavlja tržaški likovnik Vittorio Cossutta. Razstava bo trajala do
25.	t. m.
V	galeriji «La Lanterna» je odprl razstavo Anton Lehmden, ki prireja to razstavo v sodelovanju z italijansko - avstrijskim kulturnim krožkom in omenjeno galerijo. V Trstu bo avstrijski slikar razstavljal do 9. novembra.
V	umetnosti dvorani «Cesare Sofia-nopulo» na Trgu Papa Giovanni 6 razstavljata nagrajenca mednarodnega slikarskega natečaja «Italia 2000» Alfa Carati iz Bologne in Michele Buduli iz Milana. Razstava bo odprta do 30. oktobra in sicer ob delavnikih od 18. do 20.30 in ob praznikih od 11. do 13. ure.
Razna obvestila
Mladinski krožek «Vesna» organizira tečaje za ples, ki jih bo vodil profesor iz Ljubljane. Za razne informacije vam bo na razpolago odbornica Pia Cah, ob ponedeljkih in sredah od 20. do 22. ure in ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure v prostorih dvorane «Albert Sirk».
KASTA organizira tečaj srbohrvaščine. Vpisovanje do 10. 11. 73 pri Norči (SPZ), Ul. Geppa 9. Cena tečaja za člane 10.000, za nečlane 12.000 lir.
Tržaški partizanski pevski zbor obvešča pevce, da bo vaja v petek,
26.	t. m.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu sporoča, da bo tudi letos dopolnilni tečaj za absolvente učiteljišča. Tečaj daje možnost vpisa na vse fakultete italijanskih univerz. Trajal bo od 19. novembra 1973 do 15. junija 1974. Zak. Ijučni kolokvij bo od 1. do 19- septembra 1974. Potrebne informacije da-■e ravnateljstvo.
Prosveta
Taborniška organizacija ROD MODREGA VALA priredi letos ob 20. obletnici obstoja redni občni zbor, ki bo v Gorici v nedeljo, 28. oktobra ob 9. uri v dvorani SPZ v Ul. Verdi 13. Vabljeni bivši in sedanji člani ter starši. Odnod iz Trsta z vlakom ob 7.18. Taborniški srečno.
Mali oglasi
Iščemo zares vešče šivilje za ročno šivanje krzen. Najvišja plača. Javiti se v trgovini za krzno ZILIOTTO — Ul. Milano 16-1. nadstr.
,Ì5SÉ$
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. V; FILZI 10 f u 3B-101, 3B-04S
URADNI TEČAJI BANKOVCEV
Ameriški dolar	596,10
Funt šterling	1.457,—
Švicarski frank	198,20
Francoski frank	140,50
Nemška marka	248,—
Avstrijski šiling	33,60
Dinar: debeli	39,—
drobni	39,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 24. oktobra RAFAEL, ELKO
Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 17.05 — Dolžina dneva 10.32 — Luna vzide ob 4.43 in zatone ob 15.52.
Jutri, ČETRTEK, 25. oktobra DARJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,2 stopinje, najnižja 8,6, ob 19. uri 11,4 stopinje, zračni pritisk 1022,3 mb, stanoviten, veter 4 km na uro, vzhodni - jugovzhodni, vlaga 58-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18,2 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 23. oktobra 1973 se je v Trstu redilo 7 otrok, umrlo pa je 9 oseb.
Umrli so: 74-letni Raoul Visnovich, 63-letna Marija Komar por. Zivic, 86-letna Amalia Mondo vd. Vascotto, 75 letna Maria Muggia, 58-letna Maria Pellis, 48-letna Otilija Zenic por. Jugovič, 89-letna Luigia Medeot vd. Mosetti, 73-letna Anna Maria Fasano vd. Benedetti in SS-letna Maria Gla-vina por. Pecorella.
GLASBENA MATICA — TRST Otvoritveni koncert abonmajske koncertne sezone 1973-74
Jutri, 25. oktobra 1973 ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu
PEVSKI ZBOR
IVO LOLA RIBAR
iz Beograda
Dirigent: IVO DRAŽINIČ Solisti: Dušica Obradovič. sop»an Predrag Matič, tenor
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
Gledališča
DNEVNA T,ZBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
All'Angelo d’Oro, Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due Lucci, Ul. Ginnastica 44: Miani, Miramar-ski drevored 117 (Barkovlje).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Dott. Gmeiner, Ul. Giulia 14: Manzoni, Largo Sennino 4; INAM . Al Cedro, Trg Oberdan 2; Ai Gemelli, Ul. Zorutti 19/c.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE
Gostuje danes, 24. t. m. ob 19.30 in jutri, 25. t. m. ob 17. uri v Ptuju s predstavo A. P. Čehova «češnjev vrt».
KULTURNI DOM
Jutri, 25. t. m. ob 21. uri koncert Glasbene matice — gostovanje pevskega zbora «Ivo Lola Ribar» iz Beograda.
V petek, 26. t. m., ob 16. uri za abonma red H — mladinski: A. P. Čehov «Češnjev vrt».
ROSSETTI
Zaradi stavke na italijanskih letališčih včeraj ni mogel prispeti v Trst igralec Renato Rascel. Včerajšnja predstava v gledališču Rossetti je zato odpadla. Igro «Kapetan iz Koepenicka» bodo ponovili v soboto,
27.	t. m. ob 16. uri; za to predstavo so veljavne vstopnice in rezervacije včerajšnje uprizoritve.
Kino
Nazionale 17.00 «Il ponte sul fiume Kwai», William Holden, Alee Guinness, Jack Hawkins. Barvni film.
Excelsior 15.00 «La proprietà non è più un furto». Igrata Ugo Tognazzi in Daria Nicolodi. Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Contratto carnale — contact». George Hilton, E. M. Salerno in F ranco Gionelli. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.00 «Anastasia mio fratello». V glavni vlogi Alberto Sordi. Barvni film.
Eden 16.00 «Cinque matti allo stadio». Igrajo Charlots. Barrai film.
Ritz 16.00 «Bisturi, la mafia bianca». E. M. Salerno, G. Ferzetti in S. Berger. Barrai film.
Aurora 16.30 «L’emigrante». Barrai film z Adrianom Celentanom.
Capitol 15.00 «Ludwig». Barrai film. Igra Helmut Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.30 «Il grande valzer». Barvni film za vsakogar.
Impero 16.00 «L’erede». V glavni vlogi Jean Paul Beimondo. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Violenze erotiche in un carcere femminile». Den-nis Price in Genevieve Deloir. Barvni film. Prepovedano mladini ood 18. letom.
Moderno 16.00 «Il Padrino». Igra Marion Brando. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Sette orchidee macchiate di rosso». Marisa Mei in Rossella Falk. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.15 «Rio Conchos», Stuart Whitman, Richard Boone, Tony Franciosa.
Abbazia 16.00 «I 4 di Chicago». Barvni film. Igrajo Frank Sinatra, Dean Martin, Sammy Davis, Barbara Rush.
Astra 16.30 «Le inibizioni del dott. Gaudenzi, vedovo con il complesso della buonanima». Carlo Giuffrè. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Radio 16.00 «Il mostro della California». Don Megovan. Črnobeli film.
Ariston 20.30 Začetek sezone 1973/74 krožka «U. Barbaro» s predvajanjem filma «Cile: Il rame in mano al popolo — Intervista ad Allende».
Essnssi
Namesto cvetja na grob Otilije Jugovič darujejo Anica in Marčelo Malalan 5.000 lir za PD Tabor, Valerija in Bruno Sosič 2.000 lir za ŠD Polet in 2.000 lir za PD Tabor, Anica in Felice Ostrouška 5.000 lir za ŠD Polet in 5.000 lir za PD Tabor.
SOŽALJA
Sošolci 2. B razreda trgovskega tehničnega zavoda izrekamo iskreno sožalje Gabrijeli Jugovič ob izgubi drage matere
Zveza partizanov z Opčin izreka globoko sožalje Rudiju Jugoviču bi otrokoma ob hudi izgubi drage žene in mame.
Zveza demokratičnih žena z Opčin izreka globoko sožalje Rudiju Jugoviču in otrokoma ob hudi izgubi drage žene in mame.
Dne 22. t. m. je preminila naša draga
Otilija Jugovič roj. Zenic
Pogreb bo danes, 24. oktobra, ob 14. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Opčinah.
Potrti naznanjajo žalosto vest mož, otroci, bratje, svakinje, nečaki ter drugi sorodniki
Trst, 24. oktobra 1973
Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C
GORIŠKI DNEVNIK
RESOLUCIJA KRI V DEŽELNEM SVETU
S pravočasnimi preosnovami proti naraščanju življenjskih stroškov
Komunisti predlagajo ustanovitev deželnega odbora za cene in sklicanje širšega posvetovanja o draginji
Včeraj je zasedal deželni svet in je razpravljal o vprašanjih, ki so jih v zadnjem času sprožili pripadniki posameznih svetovalskih skupin, tako na primer o delnih naročilih miljske ladjedelnice «Cantieri Alto Adriatico» v Jugoslaviji, o napovedanem povišku luških tarif v Trstu in podobno. V drugem delu seje je deželni svet obravnaval resolucijo, ki so jo vložili predstavniki komunistične svetovalske skupine o nenehnem naraščanju življenjskih stroškov, in podobno resolucijo, ki jo je zadnji trenutek vložila skupina MSI.
V tem sestavku obravnavamo to zadnje vprašanje, o katerem se bo razprava nadaljevala na današnji seji, o drugih obravnavanih problemih pa poročamo na drugem mestu.
Resolucijo KPI o gospodarskem in družbenem položaju v naši deželi, kakršnega je ustvarilo nenehno naraščanje življenjskih stroškov, je podrobneje obrazložil svetovalec Pascolai. Govornik je naglasil, da je položaj zelo pereč, tako da zahteva vrsto nujnih in učinkovitih ukrepov v obrambo kupne noči in življenjske ravni vsega prebivalstva, zlasti pa deželanov iz revnejših slojev.
Krivdo za stalno slabšanje položaja v državi in v naši deželi, je treba po Pascolatovem mnenju iskati predvsem v naslednjih dejavnikih: v političnih zmotah prejšnjih vlad, v popuščanju do močnih zasebnih tvorb v gospodarstvu in v odpovedi do napovedanih preosnov. Rumor-jeva vlada, je nadalje dejal Pascolai, je sicer prevzela nekaj učinkovitih ukrepov za zajezitev inflacije: tako smo danes priča rahlemu naraščanju vrednosti domače valute in industrijske proizvodnje. Ni pa mogoče trditi, da bi bila vlada odpravila osnovne inflacijske težnje v gospodarstvu, kakor tudi ni videti, da bi bil kakorkoli zmanjšan pritisk, ki ga izvajajo velekapitalisti. Komunisti nadalje negativno ocenjujejo povišanje cene bencina in zadnje vladne sklepe glede državnega proračuna za leto 1974. KPI se tudi ne strinja z vlado, ko se ta zavzema za okrepitev gospodarstva v dveh fazah (najprej zajezitev inflacije in šele nato izvajanje preosnov). Komunisti so mnenja, da bi se morala vlada takoj odločiti za preosnovo vsaj tistih področij, pri katerih bi bilo nadaljnje odlašanje najbolj škodljivo.
Kar zadeva položaj v deželi Furlaniji - Julijski krajini, je Cascolai naglasil, da zahteva KPI ustanovitev posebnega deželnega odbora za nadzorstvo nad cenami, priznanje deželnih podpor za brezplačno šo-
lanje mladine do 14. leta (učbeniki, prevoz, itd.), in določitev večjih finančnih sredstev za ljudske gradnje po zakonih 167 in 865. Posebno pozornost pa naj bi deželni organi posvetili kmetijstvu in zlasti živinoreji. Nadaljnje področje, kjer bi morala dežela nemudoma nastopiti, je področje male trgovine, kjer je treba zaustaviti prodiranje velekapitala in monopolističnih tvorb. Končno se resolucija zavzema za to, da bi deželna uprava sklicala širše posvetovanje o problemih, ki zadevajo naraščanje življenjskih stroškov, pri katerem naj bi sodelovalo čim več predstavnikov stanovskih in sindikalnih organizacij ter demokratičnih sil.
Resolucija MSI, ki jo je obrazložil svetovalec Morelli, dolži za sedanji gospodarsko - družbeni položaj v Italiji in v naši deželi predvsem
vlado, nato pa še sindikate in levičarske stranke. Rešitev iz stiske vidijo misovci — vsaj kar se naše dežele tiče — v izredni finančni pomoči iz osrednjih blagajn po členu 50 deželnega statuta.
V razpravo, ki je zajela hkrati obe resoluciji, so na včerajšnji seji posegli svetovalci Pascolai (KPI), Morelli (MSI), Bertoli (PLI), Erma-no (PSI), Parigi (MSI), Puppini (MF) in Ginaldi (KD). Iz izvajanj svetovalcev, ki pripadajo strankam levosredinske koalicije, lahko sklepamo, da bosta obe resoluciji na današnji seji najbrž zavrnjeni, ne bo pa večina zavrnila vabila za temeljito razpravo o gospodarskem in družbenem stanju v naši deželi. To vprašanje naj bi deželni svet obravnaval čez kakšen teden, ko bo na dnevnem redu razprava o deželnem proračunu za leto 1974.
•iiiiiiiHiiKiiiiiiiMiHiiimHitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniniii
ZARADI PONOVNEGA ZEMEUSKEGA USADA
Zaskrbljenost prebivalcev gornjega dela UL Cistern one
Zrušil se Je zid, ki je podpiral temelje hiše štev. 112
niiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiujiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiin
VESTI Z ONSTRAN MEJE
V Postojni so se srečali planinci treh sosednih dežel
Na sporedu Radia Koper spet «Naši kraji in ljudje»
tez soboto in nedeljo je bilo v Postojni srečanje planincev treh dežel — Slovenije, Furlanije - Julijske krajine in Koroške. Na delovnem sestanku so se pogovorili o nadaljevanju medsebojnih stikov, ki so bili že do zdaj dobri, ter o raznih skupnih akcijah. V imenu Planinske zveze Jugoslavije je pozdravil udeležence predsednik te organizacije Božo Škrlj, ki je med drugim tudi povedal, da bo prihodnje leto veliko planinsko slavje na Platku nad Reko ob stoletnici organiziranega planinstva v Jugoslaviji. Pokroviteljstvo nad to nrireditvijo je prevzel predsednik SFRJ Tito.
Udeleženci planinskega srečanja treh dežel so tudi poslušali predavanje Jurija Kunaverja o kraških pojavih in Aleša Kunaverja o jugoslovanski ekspediciji na Himalajo. Udeleženci srečanja so si ogledali tudi prirodne in turistične zanimivosti Postojne in okolice, pri Pivki jami pa so se udeležili piknika.
« » «
Radio Koper je v jesenski programski shemi ponovno uvedel oddajo za zamejske rojake — Sosedni kraji in Iji dje. Oddaja je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri na Radiu Koper, hkrati pa jo lahko poslušate na prvem programu RTV Ljubljana, na srednjem valu 257 metrov ali 1169 kilohercov, in sicer ob 13.10. Tako bodo prišli na račun tudi tisti, ki se ob nedeljah popoldne odpravPajo na izlete in jim je 17. ura prekasna za poslušanje.
V oddaji Sosedni kraji in ljudje bomo Iflf-ko poslušali vrsto zanimivih posnetkov iz življenja naših rojakov v zamejstvu, gospodarske in športne preglede, humoristični kotiček, glasbo itd.
• • •
Na Reki je izšla prva številka informativnega časopisa Italijanske unije za Istro in Reko z naslovom «Unione degli Italiani». Tekst je izšel v slovenščini in v hrvaščini z namenom, da bi bili občani obeh republik, v katerih živi italijanska narodnostna skupnost, to je Slovenije in Hrvatske bolj podrobno seznanjeni z življenjem in delom te skupnosti, pa tudi z njihovimi problemi. Prva številka obravnava položaj in vlogo italijanske narodnostne skupnosti v luči novih ustavnih sprememb ter kako občinski statuti narodnostno mešanih občin obravnavajo pravice in dolžnosti italijanske narodnostne skupnosti.
• • •
Na obali so tudi letos slovesno proslavili dan prosvetnih delavcev. V
portoroškem avditoriju je bilo ob tej priložnosti zborovanje, na katerem je pozdravil udeležence predsednik piranske občinske skupščine Ivan Bažec, na sporedu pa je bilo tudi več strokovnih referatov. Potem ko so zaslužnim prosvetnim delavcem razdelili priznanja so zborovanje zaključili s kulturnim programom. Z zborovanja so tudi poslali protestno pismo proti izraelski agresiji in proti napadu na demokracijo v Čilu.
CGIL proti povišanju pristaniških tarif
Pred dnevi se je sestal izvršni svet tržaške CGIL, ki je obravnaval težki finančni položaj, ki je nastal v pristaniški ustanovi. Deficit ustanove je namreč narasel za nadaljnjih 4,5 milijarde lir in dosegel skupno vsoto 11 milijard lir Svet se je odločno izrekel proti namera-vanirn poviškom 'iristamških ii'lug za 50-60 odst. Poseči morajo javni organi — predvsem vlada, ki mora izpolniti svoje obljube in obveznosti. Istočasno bo CGIL opozorila poslance ob priliki ponovnega finansiranja gradnje suhega doka. ter tržaško delavstvo, ki se bo moralo še enkrat postaviti v bran svojih upravičenih interesov.
PRVE ONI NOVEMBRA
V Miljah razstava ptičev in ekologije
Tržaško ornitološko združenje bo v sodelovanju z miljsko občino priredilo v času od 1. do 4. novembra H. ptičjo i i ekološko razstavo z naslovom «Milje 73». Razstava ima namen prikazati razne vrste ptičev, poudariti nujnost ekološke zaščite in prikazati vprašanja ekološkega ravnoseja v naravi. Na razstavi bodo sodelovali gojitelji ptičev iz tržaške in drugih pokrajin ter iz sosednih področij onkraj meje. Predvidene so razne nagrade. Posebne nagrade so namenjene dijakom, ki se bodo izkazali z najboljšimi deli (spisi, risbami, itd.) z ekološko tematiko. Uradno odprtje razstave bo
2.	novembra ob 18. uri v občinski telovadnici v Miljah, Ul. D’Annunzio 6.
• Tržaški župan je zaradi popravil odredil začasno prepoved parkiranja ob bivšem Domu železničarjev v Ul. Gazzoletti.
Prebivalci zgornjega dela Ul. Cis-ternone so še vedno zelo zaskrbljeni. V nedeljo je namreč prišlo ponovno do zemeljskega usada. Deževje prejšnjega tedna je razmočilo tla in od stene se je dobesedno utrgal železobetonski podporni zid, ki je podpiral temelje stavbe št. 112.
Skrb se je za prebivalce dveh hiš v Ul. Cisternone na Greti, stavbe št. 112 in št. 114, začela pred enim mesecem. Takrat je po večdnevnem dežju zemeljski usad prisilil 6 družin, da so zapustile dom in se zatekle k znancem in prijateljem. V tem mesecu so potekala dela za u-trditev temeljev hiš dokaj hitro, vendar pa tako, da bi ne ovirala nove stavbe, ki bo stala na kraju, kjer se je zrušila zemlja. Kopanje temeljev za novo stavbo je povzročilo zemeljski usad. Zato je zelo čudno, da je vsa «zadeva Cisternone» šla mimo oblasti skoraj nemoteno. Nismo izvedeli, kaj je tam nameravalo graditi (in, kot kaže, še vedno namerava graditi) podjetje Laganis.
Tudi sosedje nam tega niso znali povedati, saj so nekateri trdili, da bo šlo za majhno vilo, drugi pa. da bodo tam zgradili večstanovanjsko zgradbo.
Kakorkoli že, dejstvo je, da preti resna nevarnost hiši št. 112. Prebivalci se še niso mogli vrniti na svoj dom, saj so po zadnjem usadu ori-šli na dan temelji in je sedaj rešitev stavbe le še v^^šanje časa. če bodo delavci p t 'vili podporni zid. preden bodo temelji povsem izpodkopani, je še nekaj možnosti, da bo hiša ostala tako kot je, če pa bo kmalu spet močno deževalo, ne bo nobenega upanja več. Nedeljski u-sad je še poslabšal stanje, kajti velik železnobetonski, blok, ki se je zrušil v nedeljo, je uničil zidarski oder in debele žice, ki so bile že pripravljene za gradnjo železobe-tonskega zidu. Tako bo treba z vsem začeti od kraja in delo bo trajalo precej dolgo.
Nobene nevarnosti pa ni več za večjo stavbo št. 114, na desni strani usada, kjer je podporni zid že zgrajen. Treba je le še zapolniti odprtino med zidom in pobočjem, da bodo temelji te stavbe bolj varni. S tem pa ni bilo še vse opravljeno. Taki primeri se šal vse prepogosto ponavljajo in oblasti bi ne smele več izdajati gradbenih dovoljenj, dokler ne proučijo strukture zemljišča, na katerem bi morale stati nove zgradbe.
Združenje primarijev in asistentov tržaške bolnišnice se je pred dnevi sestalo na izredni seji in odobrilo resolucijo v zvezi z vedno večjo pristojnostjo univerzitetnih klinik v bolnišnici sami. Poudarili so, da je najvažnejše zdravljenje bolnikov in da se temu morajo podrejati interesi vseh, tudi univerzitetnih zdravnikov, ki vse prevečkrat odvračajo bolnike, ker niso «klinično zanimivi».
Zato so postavili odgovornim organom vrsto zahtev, obenem pa so napovedali, da v kratkem utegnejo napovedati stavkovno gibanje.
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI	J
Svetovalci odobrili strošek 850 milijonov lir. za gradnjo kolektorja in čistilno napravo
Demokratična javnost obsoja fašistično provokacijo v Ljudskem vrtu
Dve zadevi, premirje na Bližnjem vzhodu in fašistična provokacija v Ljudskem vrtu, sta dali ponedeljski seji občinskega sveta v Gorici povsem politični značaj, tako da se je oblastveno telo spremenilo v pravcati mali parlament. O dogodkih na Bližnjem vzhodu smo poročali včeraj, danes pa bi želeli nekoliko opisati odmeve fašistične provokacije v Ljudskem vrtu. Vprašanje je sprožila komunistična svetovalka prof. Pirella, ki je bila nezadovoljna zaradi občinske odločitve, da dovoli fašistični mladinski organizaciji fotografsko razstavo v Ljudskem parku, ki je bila v celoti in na ogaben način usmerjena proti vsem progresivnim, komunističnim, socialističnim in katoliškim silam. Kakor je izjavil župan De Simone, stoji za to odločitvijo ves občinski odbor. Na izrecno vprašanje, če je kakšen odbornik ločil svojo odgovornost, župan ni odgovoril. Po izjavah Pirelle občinske uprava ne bi smela fašistom dovoliti razstave, ker jim ustava ne priznava demokratičnih pravic. Naglasila je, da nekateri opravičujejo fašistično provokacijo in jo imajo za odgovor na nedavni antimi-litari&t’éni pohod, katerega udeleženci so se ustavili tud’ v Gorici ter ob tej priložnosti naieoili svoje lepake v Ljudskem vrtu in po mestnih zidovih. Svetovalka je o-pozorila, da je bilo demokratično prebivalstvo globoko nezadovoljno zaradi fašističnega izzivanja v Ljudskem vrtu ter da je obstajala nevarnost spopadov, ker demo-b-atične sile ne bodo več dovoljevale takšnih provokacij, niti ne bodo več mimo spremljale odločitev krajevnih ustanov, da odstopajo javne dvorane fašistom, ki sp po ustavnem redu izven zakona. Svetovalka je na koncu zahtevala politično preverjanje med strankami okoli vprašanja poživitve fašistične dejavnosti v Gorici. Razpravi je prisostvovalo izredno veliko število mladine, ki je ob sklenitvi govora Pirellijeve zaploskalo. Zaradi takšnega obnašanja je župan pozval občinstvo, da bo prisiljen v skladu z občinskim poslovnikom izprazniti dvorano, če bi se to še ponavljajo.
K temu bi veljalo na kratko opisati nedavno razpravo goriškega občinskega sveta o protimilitaristič-nem pohodu, okoli katerega so fašistični svetovalci zagnali velik krik In vik, pritiskajoč na župa-
pan v zemljo. Po njem se bodo stekale fekalne vode in deževnica v bazene pri Sovodnjah, ki bodo zgrajeni na površini okoli 15 tisoč kv. metrov. Izračunali so, da v Gorici porabimo poprečno po 120 litrov vode na osebo in da bo čistilna naprava zgrajena za 250 litrov.
Kakor smo o tem že poročali, sta občini Gorica in Sovodnje dosegli soglasje glede izbire lokacije za to napravo nekje na kraju razmejitve med obema občinama.
Tudi v Novi Gorici že delj časa gradijo kolektor proti Vipavi, kjer bodo zgradili čistilne naprave za vse fekalne vode novogoriškega območja.
• V tržišči ladjedelnici se je včeraj ponesrečil 20-letni Roman Devetak iz Vrha. Mladeniča so v tržiški
bolnišnici sprejeli za 15 dni na zdravljenje zaradi poškodbe na levi nogi.
Stavka osebja trgovinskih zbornic
Zastopnik sindikatov LGIL, CISL in UIL in avtonomnega sindikata uslužbencev trgovinske zbornice so porazdelili letak, v katerem je rečeno, da ni hotel deželni odbornik za trgovino in industrijo na sestanku 18 t.m. dati zagotovil, da bodo vprašanja osebja štirih trgovinskih zbornic rešena tako kot zahtevajo sindikati.
Zaradi tega bo tako danes kot jutri v vseh štirih trgovinskih zbornicah naše dežele stavka vsega osebja. Če ne bodo dosegli uspeha, bodo sindikati napovedali še na-daljno stavko.
KUITURNA VEST I ONKRAJ MM
Novogoriška umetnika se uveljavljata na tujem
Slikar Komel razstavlja v Benetkah, industrijski oblikovalec Kogoj pa na Danskem
Dva Novogoričana te dni razstavljata v inozemstvu: v Benetkah slikar Silvester Komel, v glavnem mestu Danske pa industrijski oblikovalec Oskar Kogoj.
Komelova razstava v prostorih tOuerini Stampalia* * v Benetkah je prerasla krajevni okvir in je zaradi pomena, ki so ji ga organizatorji prisodili ter udeležbe uglednih osebnosti zadobila značaj mednarodne kulturne manifestacije.
Takšno vsebino je ta dogodek dobil po volji ljubitelja slovenske kulture Giuseppa Mazzariole. ki ima poleg Komelove razstave v načrtu še druge kulturne prireditve, med katerimi naj omenimo predavanje Oskarja Kogoja v Benetkah in razstavo beneškega slikarja Maria Di Luigija v Novi Gorici.
Prizadevanja za krepitev medsebojnih kulturnih in človeških stikov sta poudarila oba predstavnika oblasti, podžupan iz Benetk Rigga
NiiiiHiimiiiiniiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiiiiiiiHi4i"4iiiiiiiiiii
DREVI DEBATA V OBČINSKEM SVETO
V tržiški industrijski coni napovedana skorajšnja gradnja nekaj novih tovarn
V njej bodo zaposlili predvsem moško delovno silo
V tržiškem občinskem svetu bodo drevi razpravljali o gradnji dveh novih tovarn v industrijski coni. Pravzaprav bodo svetovalci najprej govorili, nato sklepali o podelitvi : emljišča, na katerem naj bi zgradili ti dve tovarni. Gre sa dva jeklarska kompleksa, ki ju nameravajo zgraditi v bližini sedanje jeklarne SIMO. Tu naj bi za predelavo uporabljali v glavnem staro železo pridobljeno iz starih avtomobilov, ki bi ga prevažali z ladjami v tržiško pristanišče. O tem bo nocoj na seji občinskega sveta poročal občinski svetovalec Nazario Romani, ki je istočasno tudi predsednik konzorcija za industrijsko cono. Brez dvoma bo prišlo do obširne debate in bodo svetovalci raznih strank povedali svoje mnenje o celotnem delovanju industrijskega konzorcija. Marsikdo namreč ne soglaša z gradnjo teh jeklarn, ker se boji prevelikega onesnaženja. Sindikati pa zahtevajo večje varnostne ukrepe v teh to-...	. , ,	,	..	. varnah in prav v že delujoči jena. zakaj je izdal dovoljenje za;	je bilo že več protestnih àk-
uporabo Ljudskega vrta in če so organizatorji	nrot'militarističnega
pohoda poravnali škodo, ki so jo povzročili na gredicah. Za temi čisto nedolžnimi vprašanji se je skrivalo hudo nasorotovanje mi-sovcev proti udeležencem oohoda kakor tudi proti vsej politiki, da lahko iz razlogov vest: nočeš v vojaško suknjo, da zahtevaš demokratizacijo vojske itd.
Edina pomembna točka dnevnega reda, ki so jo svetovalci odobrili v ponedeljek zvečer, se nanaša na razpis natečaja za oddajo gradbenih del na čistilni napravi v Sovodnjah. Predlog so svetovalci odobrili, županstvo pa ga je sedaj poslalo v odobritev deželnemu uradu.
Po sedanjem izračunu bo tri kilometre dolg kolektor med Gorico in Sovodnjami stal okoli 350 milijonov lir, čistilna naprava pa pol milijarde. Odbornik za javna dela Agati je poročal o tem pomembnem objektu, ki bo velikega pomena v prizadevanjih za reševanje ekoloških vprašanj okoli naših vod. Dejal je, da imamo sedaj dva kolektorja, po katerih se odplake stekajo v Sočo; enega pri Safog, drugega pa pri namakalnem jezu pri Štandrežu. Vse te vode bodo speljali v kolektor, visok od 120 do 180 cm, ki bo ponekod tudi 9 metrov globoko vko-
ODPRT OTROŠKI VRTEC V RUPI
cij prav zaradi pomanjkanja teh varnostnih ukrepov.
Pred nekaj dnevi pa so že pričeli na Lisertu pripravljati teren za gradnjo večje tovarne, v kateri bodo izdelovali kovinske plošče za vodovodne cevi in za druge specialne potrebe. Podjetje, ki bo zgradilo in nato upravljalo tovarno, bo za gradnjo te velike tovarne vložilo 12. milijard lir. Polovico denarja so dobili kot posojilo iz rotacijskega sklada po znižani obrestni meri, za ostalo pa bo najbrž pomagala deželna uprava na podlagi zakona ki določa pomoč za gradnjo industrijskih objektov. Tovarna bo pričela z delom jeseni leta 1975. v njej naj bi v začet.i fazi zaposlili 120 delavcev, so ra možnosti za povečanje proizvodnje in seveda tudi povečanje zaposlenih. Podjetje, ki bo izdelovalo te kovinske plošče, že zalaga s temi proizvodi večino italijanskih tovarn, 1 se s predelovanjem teh plošč ukvarjajo.
Omenimo naj še, da nameravajo v Tržiču podvojiti kapaciteto sedanje termoelektrarne, ki že sedaj daje veliko električne energije. To bi pomenilo nov vir energije za številna podjetja in potrošnike v naši deželi in tudi izven nje. Pomenilo bi tudi več dela v tržiškem pristanišču. Tudi s tem niso vsi soglasni, ker menijo, da bi bil tu pravi vir onesnaženja zraku.
Tržiška industrijska cona se vse-
kakor lepo razvija in v njenih tovarnah najde zaposlitev predvsem moška delovna sila. Te pa že primanjkuje in odgovorni činitelji iščejo izven naše dežele moško delovno silo, ki pa ima ta handicap, da ni namreč specializirana ali kvalificirana.
Solidarnost SDZ in SS s koroškimi Slovenci
Vodstvi SDZ iz Gorice in Slovenske skupnosti iz Trsta sta poslali protestni brzojavki Evropskemu svetu v Strasborgu in avstrijskemu zveznemu kanclerju na Dunaju zaradi nasilja nad koroškimi Slovenci. Izraze rolidarnosti sta poslali tudi predsedniku Narodnega sveta koroških Slovencev.
V telegramu Evropskemu svetu, kjer je za tajnika bivši avstrijski zunanji minister . Tiasncic, pozivajo ta organ, naj stori korake v korist Slovencev nariJCoffoškern, k»: terih osnovnei. prgyice še vedno ogrožajo neonacistični in nacionalistični napadalci. Zveznemu kan-
clerju Kreyskemu izražajo zaskrbljenost zaradi nasilstva nad koroškimi Slovenci ter ga pozivajo, da zatre šovinistične akcije in zagotovi manjšini vse pravice. Predsedniku NSKS dr. Tischlerju v Celovcu pa izražajo solidarnost ob protislovenskih izbruhih.
Začasna zapora pokrajinskega muzeja
Vodstvo pokrajinskega muzeja v palači Attems v Gorici sporoča, da bo ostal muzej zaprt za občinstvo od 3. do 27. oktobra, ker pripravljajo v njem razstavo «Slikarski mojstri 18. stoletja v Venetu».
V tem času bodo delovali samo vodstvo muzeja, knjižnica, zgodovinski arhiv ter podružni muzej na goriškem gradu.
•	1	. '	_	”... .
•	Vodstvo državne knjižnice sporoča, da bo otroška čitalnica, ki
prta vsak dati bd lo. do 19. ure. Ob sobotah bo zaprta.
iiiiiiiiiiiiiinfiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiiiiinmf nini uiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiviiiiiiiiiiiiniiui
ŠTEVILO AVTOMOBILOV VSAK DAN VEČJE
V Gorici že čez nekaj dni registrska številka 80.000
V tem letu bodo registrirali 6000 vozil več
čez nekaj dni bomo imeli v Gorici registrsko avtomobilsko tablico GO 80.000. Včeraj smo se pogovarjali z ravnateljem goriškega avto-kluba dr. Sassasom in ta nam je povedal, da so včeraj registrirali tablico GO 79.886. Smo torej pred rekordno številko.
V teh dneh uslužbenci inšpektorata za motorizacijo stavkajo in to bo morda zakasnilo izdajo tablic in ustreznih dokumentov.
Če bodo na Goriškem registrirali avtomobile z enakim tempom kot v vsem letu (nekaj man' avtomobilov so registrirali v prvih mesecih, ker niso v italijanskih tovarnah izdelovali zaradi stavke kovinarjev običajnega števila avtomobilov) bomo ob koncu tega leta 'ahko rekli, da je bilo v enem letu registriranih več
Malčki iz Rupe, Peči in Gabrij obiskujejo od ponedeljka dalje prenovljeni otroški vrtec v šolskem poslopju v Rupi. Medtem ko se je v tem poslopju šolsko leto pričelo redno 1. oktobra je bilo treba še nekaj napraviti v prostorih, ki so namenjeni otroškemu vrtcu.	|
Notranjost je precej velika, poleg kuhinje, stranišč, kopalnic in skla-1
diščnih prostorov imajo naši malčki na razpolago dve prostorni sobi, v katerih se bodo lahko igrali. V vrtec je vpisanih 27 otrok, verjetno pa se bo število povečalo, kajti v ta vrtec bodo hodili vsi otroci s področja na desni strani železniške proge, v Sovodnjah je namreč otroški vrtec prenatrpan.
Tako otroci osnovne šole kot o-
troškega vrtca bodo imeli na razpolago tudi lepo igrišče. V teh dneh dokončujejo nekatera dela na zunanjem delu stavbe, šolsko poslopje pa bodo uradno odprli 18. novembra. Za popravljalna dela so porabili nad 13.000.000 lir. Veliko večino denarja je dala iz svojih skladov sovo-denjska občina, približno ciya.rTiilijo na pa je dala na razpolago država
kot 6.000 avtomobilov. Januarja smo bili namreč na kvoti 74.000, do konca leta pa bomo presegli število 80 tisoč.
Obvestilo Kmečke zveze
Vinogradnike goriških Brd obveščamo, da morajo tudi letos prijaviti vse količine grozdja, ki so ga prodali. Kdor prijave ne bo izpolnil, ne bo imel pravice do zaščitnega znaka visokokvalitetnih briških vin in ga kot takega ne bo mogel prodajati.
Kmečka zveza obenem opozarja vinogradnike, ki so pridelali več kot 50 hi vina, da morajo, na podlagi ministrskega dekreta z dne 27.8.1973, oddati tropine in drožje žganjamam in to po naslednjih količinah na hi predelanega vina:
0,95 1 alkohola za navadna namizna vina;
0,38 1 alkohola za visokokakovostna bela vina z zaščitnim znakom;
0.76 1 alkohola za visokokakovostna črna vina z zaščitnim znakom.
Za vsa pojasnila in izpolnitev prijav se lahko zainteresirani obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2, v uradnih urah.
Pridržana prognoza za upokojenca iz Krmina
V Koprivnem se je včeraj okrog 12.30 hudo ponesrečil 64-letni upokojenec Andrej Perdič iz Krmina, ki se je vozil v fiatu 850 GO 42236 namenjen proti domu.
Iz še neznanih vzrokov je upokojenec nenadoma zavozil na drugo stran ceste in čelno trčil v avtomo bil, fiat 128 GO 67782, ki ga je upravljal 41-letni Paolo Gallarotti iz Ulice Duca D’Aosta. Pri tem sta se ponesrečila oba voznika, hujše posledice pa je dobil Perdič ki so ga iz goriške bolnišnice prepeljali v nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice. Tu so mu zdravniki ugotovili hud notranji pretres in številne zlome; pridržali so si prognozo.
Gallarottija so sprejeli v krminski bolnišnici, kjer bo ostal 15 dni zaradi lažjega možganskega pretresa m drugih udarcev.
ter predstednik novogoriške skupščine Šimac. Izmenjavi pozdravnih nagovorov in daril je prisostvovalo 100 ljubiteljev slikarske umetnosti, od katerih vsaj 30 iz Jugoslavije in med njimi generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž, tajnik kulturne skupnosti Slovenije Štefan BIo-žič. ravnatelj Moderne galerije it Ljubljani Zoran Križišnik. umetnostni kritik Aleksander Bassin in mnogi drugi. Ob tej priložnosti so objavili večbarvni katalog z dvema spremnima besediloma. Mezzana-lovega v italijanščini in Bernikovega v francoščini.
Želo zapažena je v Kopenhagnu razstava Oskarja Kogoja iz Mirna, industrijskega oblikovalca, ki je za svoje izvirne ideje prejel mednarodna in domača priznanja. Razstavo njegovih del v tej državi, ki kakor vse ostale skandinavske države že dolgo let uspešno prenaša v industrijsko proizvodnjo sodobne oblikovne prijeme, mu je omogočil si e-tovalec za gospodarske zadeve ort jugoslovanskem veleposlaništvu inž. Oleg Vratačnik. Njemu je pripadala tudi čast, da je razstavo odprl. Na njej razstavlja svoje izdelke, ki Hm je originalno obliko navdihnil Oskar Kogoj, kar pet primorskih podjetij. Meblo prikazuje svoje počivalnike, Jadran Ciciban iz Mirna «n-ranžni element», igračko ki je zaslovela zaradi svoje enostavnosti v številnih državah, kobariški TIK je prispeval svoje originalne izvijače. Poligalant iz Volčje drage na plastični jedilni pribor. Lipa iz Aj-dovščine je prikazala osnutek Kogojeve sodobne kuhinje.
Drevi na gradu koncert dunajskega orkestra
V dvorani deželnih ustanov na Goriškem gradu bo drevi ob 21. uri prvi koncert jesenske - zimske sezone, ki jo prireja ustanova za kulturne prireditve EMAC. Nocojšnji gost bo dunajski orkester «Wiener Kammer Orchester». vodi ga dirigent Carlo Zecchi, solista sta Donatella Failoni in Manfred Geyrhalter. Izvajali bodo tri Mozartove skladbe.
Razstave
Slikar Demetrij Cej je odprl samostojno razstavo v občinski galeriji v Šempetru ob Soči. Razstava bo odprta do 4. novembra vsak dan od 18. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure.
V galeriji Pro Loco v Pasaži, na Verdijevem korzu, razstavlja te dni svoja najnovejša dela goriški rojak Robert Faganel. Gledalcem je razstava odprta vsak dan v uradnih urah.
Izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 11. novembra popoldne tradicionalno martinovanje v hotelu «Soča» na Mostu na Soči. Vpisovanje sprejemajo na sedežu SPD, Ulica Malta 2, najkasneje do 31. oktobra vsak delavnik od 9.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30.
SPD opozarja zainteresirance naj se čimprej vpišejo, kajti imajo na razpolago še nekaj prostorov.
Kino
(i or ir n
VERDI 16.45-22.00 «Mattatoio 5». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
KORZO 16.45—22.00 «Un ufficiale non si arrende mai. nemmeno di fronte all’evidenza. Firmato colonnello But-tiglione». J Dufilho. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Le diavolesse». M. Auminn in D. Del Pier. Barvni film Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.15-22.00 «Piazza pulita» T. Anthoni in L. Lowe. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15-21.30 «Sgarro alla camorra». Silvia Dionisio in Saro Urzi. Barvni film.
Iršič
AZZURRO 17.30—22.00 «Grazie signore p...». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00 «La morte dietro il cancello». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Psyco». Barvni film.
A orti Corica
SOCA «Zvezda z juga», ameriški barvni film — ob 18. in 20.
S\ OBODA «Vroči diamant», ameriški barvni film — ob 18. in 20.
DESKLE «Bil je nekoč policaj», francoski barvni film — ob 20.
PRVACINA «Puščice strupenega pajka», angleški barvni film — ob 20.
RENČE Prosto.
KANAL «Bitka na Neretvi», jugoslovanski barvni film — ob 20.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72340.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči ie dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89. tel. 2443.
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA:	Roberto Ferrino, Ste-
fano Gattonar, Alessio Perini, Mi-chela Bemobich. Elisa Marega, Francesca Moretti, Elisa Rogelja.
SMRTI: upokojenec 84-letni Iginio Beltram.
0 ČEM RAZGLABLJAJO ANGLEŽ!
Kako živeti in delati boljše in udobnejše
Razmišljajo o bodočnosti in se zavzemajo, da naj se otoško prebivalstvo ne množi več, kar da bi za vse bilo zelo koristno
«Eksplozija prebivalstva» je eden od znamenitih pojmov naše dobe. V njem je zapopadena ena od glavnih bojazni sodobnosti, razen, seveda, če omenimo blazne možnosti jedrskega spopada.
Ta bojazen se nanaša predvsem na to, da se bo človeštvo nekega dne, ki ni več tako daleč, enostavno znašlo pred dejstvom, da ne bo dovolj hrane za vse.
Vrh tega so z elektronskimi računalniki tudi že izračunali, kdaj bo prebivalstvo Zemlje postalo težje od planeta samega, kar da tudi ni več tako daleč, kot bi se komu zdelo.
Angleži so znani, da so hladni misleci, kar jim tudi v tem primeru koristi. Tudi so praktični, zato začenjajo vsak problem najprej re-ievati pri sebi. V tem primeru pravijo: dobro bi bilo zmanjšati poprečje novorojenčkov, obenem pa povečati poprečno delovno dobo že zrelih ljudi.
Sicer Velika Britanija od te strani še ni resno ogrožena, saj njen prirastek ni kdo ve kakšen. Statistični podatki pravijo, da ta pada, nepolno desetletje je znašal 18,6 novorojenčka na tisoč prebivalcev, zdaj je ta odstotek padel na 14,8. Natančna raziskovanja pa so pokazala, da imajo sodobni zakonski pari otroke kasneje in da jih imajo manj kot nekoč. Nekdaj, v viktorijanski dobi na primer, so na Angleškem bile v modi velike družine, tudi med najrevnejšimi, kar je njihovo bedo še povečalo. Danes je drugače, danes so v modi manjše družine. K temu ljudi spodbujajo tudi takoimenovani «planerji prebivalstva». Na sploh je danes očitna težnja, da bi Anglija ostala pri istem številu prebivalstva, ki naj bi znašalo kakih petdeset milijonov. Seveda bi se v tem primeru britanski odstotek novorojenčkov moral še znižati, znašati bi moral samo kakih 13,5 na tisoč prebivalcev. Strokovnjaki na tem področju, demografi, imajo pri tem svoje pridržke, češ, kaj pa bo, če bo med Britanci zavladala moda vse manjših in manjših družin in se bo ta minimalni odstotek samoobnavljanja še znižal. Sicer pa sami takoj pripominjajo, da vprašanje ni tako alarmantno in da je bolj teoretičnega značaja.
V stvarnem življenju se izvedenci zavzemajo za takšen prirastek, ki bi Veliki Britaniji zagotovil stalno število prebivalstva. Zaradi tega so tudi za to, da bi se delovni čas podaljšal in ne skrajšal. Enkrat že prihodnje leto — opozarjajo demografi in sociologi — bo šestina prebivalcev Velike Britanije starejša od 64 let. Pretežni del jih je, zahvaljujoč dosežkom sodobne medicinske znanosti, pri naravnost sijajnem zdravju. Obenem pa jih je večina že upokojenih. Večina teh, nadalje, izraža željo, da bi še naprej delali, ne da bi za to zahtevali večjo nagrado od penzije, ki jo prejemajo.
Da bi nam bilo to bolj jasno, je treba še povedati, da je najvišja penzija v Veliki Britaniji dosegljiva v državni službi s 65., a v industriji s 60. letom starosti, pri ten je ta meja za žene za pet let nižja, vtem ko britanski sindikati zahtevajo, da se še zniža tako za moške kot ženske.
Vse to se Angležem zdi povsem logično in nujno tako pri njih samih kot na svetu sploh, saj je prav grozljiva misel na propad, ki u-tegne priti, če bo svet v tem pogledu nadaljeval kot doslej: v dobrem četrtstoletju, nekje okrog leta 2.000, bo na Zemlji okrog 7,5 milijarde ljudi, dvakrat več kot danes. Zavladala bo prenatrpanost, katere posledic si danes niti zamisliti ne moremo.
Pa dajmo mi na Angleškem dober primer — je zapisal eden od teh izvedencev — kako se je treba v taki potrebi obnašati, kaj je treba storiti, da bi se prirastek novih Britancev zmanjšal in bi se podaljšala delovna doba že obstoječih otočanov.
«Kot je znano, uvažamo danes polovico hrane, ki nam je potrebna», pravi ta strokovnjak. «Manjše prebivalstvo bi nas osvobodilo tega bremena in stroškov, ob predpostavki, da nam bo potrebna hrana kasneje tudi dostopna... Usta-
iniiiiHiiiuuiiimmnmiiHimiMHH»»»""'»»»'
Ijeno število prebivalstva bi nam prineslo še druge koristi. Povečale bi se nam možnosti, da se uspešneje spoprimemo z vprašanjem pomanjkanja hiš in stanovanj. Ne bi bilo več potrebno graditi novih mest, pa tudi potreba po cestah bi se zmanjšala. Prav tako bi se zmanjšala gradnja šol. A če bi ljudi pripravili do tega, da bi delali še po 65. letu, nam vsi dokazi zagotavljajo, da bi ti živeli dlje in in bolj zdravo. V nadaljnjem razvoju bi to utegnilo privesti do tega, da bi se skupna delovna sila povečala, namesto da bi se zmanjšala. V tem primeru bi bilo mogoče tudi razmisliti o človeški delovni dobi, ki bi mogla trajati tudi 60 let. Namesto, da skupna nacionalna proizvodnja pada, bi ta ob istem številu prebivalstva lahko rastla...»
Tako o tem mislijo Angleži. Zanimiva razglabljanja. Kdo ve, če se jih bodo lotili tudi drugje?
Cerkvica sv. Uršule v Logu
(Foto M. Magajna)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiMiKitiiiiiuuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
OB 400-LETNICI ZGODOVINSKEGA DOGODKA
Augustinčičev spomenik Gubcu in kmečkemu uporu
Konkretnih dokumentov o uporu je malo - Kaj je velikemu kiparju služilo za osnovo pri njegovem velikem delu - Krleža na reliefu
Matija Gubec v vsej svoji veličini
Ko jo uberete iz Zagreba proti severu po tako imenovani zagorski magistrali v smeri Kumrovca in pri tridesetem kilometru krenete proti Donji Stubici, boste vozili še štirinajst kilometrov in prišli na kraj, kjer se je pred 400 leti vodila slovita stubiška bitka. Govoriti danes o stubiški bitki, na dolgo in široko, bi bilo odveč, saj smo letos slavili v več primerih velike kmečke punte, ko sta se slovenski in hrvaški kmet uprla gospodi. Kljub temu nekaj besed ne bo odveč.
Stubiška bitka je ena prvih bitk v sklopu kmečkih puntov in na področju, kje" se danes raztezajo vinogradi in sadovnjaki, st se 28. januarja 1573 spoprijeli «na življenje in smrt» dve vojski, vojska
ItlllllllimilHIIIIMIIMIIIIIIIMHHHMIIIIIHIIHIN
Horoskop
•VEN (od 21.3. do 20.4.) Skute sami doseči to, kar vam eka sreča. Za dosego cilja bo rebnih precej naporov.
UK (od 21.4. do 20.5.) Pazite pred človekom, ki hoče od vas jti denar. Ne obljubljajte ni-nur podpore.
)VOJČKA (od 21.5. do 21.6.) šlo bo do poskusa, da bi vas »rožili. Preveč ste radodarni.
tAK (od 22.6. do 22.7.) V svo-i delu si čimprej začrtajte pot. dsebojno spoštovanje bo podia-prijateljstva.
,EV (od 23.7. do 22.8.) Neko-3 vzburkani trenutki. Da bi «prečili tuje posege, bodite Iržani.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) odni pogoji za koristne investi-e. Prejeli boste simpatično va-o.
fEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Prenehajte z dejavnostjo, od ka-tere nimate koristi. Vzdušje med vami in ljubljeno osebo bo napeto.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) V svojem delu boste doživeli presenečenje. Pokažite večje razumevanje do osebe, ki je potrebna pomoči.	,
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Dan je ugoden za one, ki se ukvarjajo s trgovino. V neki zadevi boste naleteli na odpor.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Podprite finančno pobudo sodelavca. Ne dovolite, da bi vas premagala utrujenost.
VODNAR (od 21.1. do 18.2.) Ne govorite preveč o svojih bodočih načrtih. Manjše nevšečnosti v družini.
RIBI (od 20.1. do 20.3.) V novih okoliščinah se boste oprli na koristna zavezništva. Utrdili boste družinsko srečo.
tlačenih in izkoriščenih kmetov ter do zob oborožena plemiška vojska. Bitka se je začela ob 4. uri zjutraj, okoli 10. ure pa je bilo že vsemu konec, kajti goloroka kmečka raja ni mogla zdržati silovitih napadov močno oborožene in hkrati tudi strokovno vodene in iz-vežbane plemiške vojske, ki je kosila na desno in levo in pobila, kar se je pobiti dalo, požgala pa na širšem območju sleherni dom. Hkrati je plemiška vojska polovila vse voditelje kmečkega upora, med njimi tudi legendarnega Matija Gubca.
To so zgodovinska dejstva, okoli katerih se je v poznejših dobah marsikaj spletlo. Ker težnjam kmečkih upornikov dolgo ni bilo ugodeno, so se k resničnim, zgodovinskim dogodkom dodajale še «mnoge želje», ki so se iz generacije v generacijo prenašale in postale pogosto legenda. K temu je pripomoglo tudi številno slovstvo, ki je opisovalo tedanja dogajanja, saj imamo tudi Slovenci veliko literarnih del, ki govorijo o kmečkih uporih. Dobršen del tega slovstva je romantično obarvan.
In vendar je ostalo na kmečke upore in tudi na stubiško bitko nekaj konkretnega dokaznega materiala, ki omogoča vsaj približno zgodovinsko rekonstrukcijo dogajanj. Res je, da je tega malo, vendar obstaja nekaj dokumentov v dunajskem cesarskem arhivu, nekaj dokumentov pa je tudi v arhivih v Zagrebu in Varaždinu. Posamezne predmete, obleke, orodja, razne znake tedanjega življenja pa hranijo v zagrebškem etnološkem muzeju. Pa tudi v sami Donji in Gornji Stpbici je nekaj objektov iz tedanje dobe. Ohranjenih je celo še nekaj avtentičnih hiš iz 16. stoletja nekateri predmeti pa so v teh starih domovih še vedno v rabi.
Rekli smo, da imamo Slovenci več literarnih del, ki opisujejo kmečke upore, v glavnem sloven-
ske kmečke punte. Tudi Hrvati i-majo veliko tega. Pogosto so ta dela plod fantazije, pa čeprav temeljijo na povsem določenih zgodovinskih dogajanjih. Nekatera naša dela pa so skoroda zgodovinska dela. V hrvaškem slovstvu imamo tudi nekaj takšnih del o kmečkih uporih. Za razliko od romantično obarvanih del sta Miroslav Krleža in Krsto Hegedušič ustvarila podobo, ki jo zgodovinarji umetnosti smatrajo za «avtentično umetniško rekonstrukcijo duha kmečkega upora». Gre za Krleževe «Balade Petriče Kerempuha» ter za Hegedušičevo «Stubičko bitko».
Gornji dve deli sta služili hrvaškemu umetniku Antunu Augustin-čiču kot idejna osnova za spomenik kmečkemu uporu in Matiji1 Gubcu, ki so ga odkrili pred dobrimi desetimi dnevi ob navzočnosti velikanske množice in predstavnikov najvišjih jugoslovanskih oblasti s samim predsednikom Titom na čelu.
Nad Donjo Stubico na višini kakih 380 m nad morjem je griček Samci. Na tem griču je postavljen spomenik kmečkemu uporu, ki je 20 metrov dolg in 7 metrov visok, obrnjen pa proti zahodu. Je to prav gotovo eno najmonumen-talnejših del, kar jih je bilo postavljenih v Jugoslaviji po osvoboditvi, hkrati pa je tudi najmo-numentalnejše delo tega hrvaškega kiparja.
Spomenik kmečkemu uporu iz 1573. leta se sestoji iz treh ločenih delov. Kot ozadje je velikanski relief, ki se deli v dva dela, hkrati pa predstavlja celoto. V enem delu reliefa je prikazana stubiška bitka, pač v smislu že omenjene stubiške bitke Krste He-gedušiča, na drugem delu reliefa pa vidimo del zgodovine Zagorja. Nekaj metrov stran od te osnove tega «zaledja» pa stoji na širokem podstavku, na obsežnem platoju velikanski kip Matije Gubca z razširjenimi rokami in z drzno vnaprej molečimi prsmi, tako da ima človek vtis. kot da se je ta junak iz kmečkih uporov iz januarja 1573. leta dvignil iz svojega Zagorja in tudi iz same bitke pri Stupici, da bi povedal, da bi zakričal svojim nasprotnikom, valptom in vlasteli v obraz svoj upor. Na desni strani ob samem začetku reliefa pa stoji spomenik legendarnemu Petriči Kerempuhu, ki na lutnji spremlja svoj spev o borbi kmeta proti gospodi.
Skulptura in celotna struktura tega spomenika deluje mogočno. Antun Augustinčič je upodobil dva motiva — kmečki upor in zgodovino hrvatskega Zagorja — mojstrsko. V same like upornikov pa je vključil tudi nekaj znanih obrazov, med drugimi tudi samega hrvaškega pisatelja Miroslava Krležo ter neke druge svoje znance, u-metnike.
Ko so Antuna AVgustinčiča vprašali ,kako si je zamislil in izdelal to monumentalno delo. je rekel: Menim, da mi je v delu, posebno pa še pri izdelavi reliefa zelo veliko koristilo to, kar je Miroslav Krleža napisal v svojih «Baladah Petriče Kerempuha». Zdi se mi, da če bi bil Krleža napisal le te rvoje balade, bi bilo dovolj, da se njegovo ime zabeleži v svetovni literarni zgodovini. Skušal sem i-zogniti se romantičnim in folklornim navdihom in hotel prikazati Matijo Gubca kot krepkega odločnega kmeta, ki se «e «predrznil» upreti se tlačiteljem in krivici. V reliefih sem skušal podati vse, plemiče in kmete, majhne in velike ljudi, vendar pa le tisto, kar je najbolj bistveno in vsi ti naj se vrtijo na istem kolesu, na kolesu zgodovine. Petriča Kerempuh pa gleda na vse t. nekako s strani in sproti ustvarja ljudsko izročilo, ki je pozneje postalo zgodovina».
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Zuljanova platna v Tržaški knjigarni
Po osamljenem slikarskem nastopu Klavdija Palčiča in kmalu za nastopom Roberta Faganela je bil Boris Zuljan, pravzaprav skupaj z njima, med začetniki novega, svežega zagona v našem domačem slikarstvu, do zagona, ki je privedel do današnje bogate in obilne likovne ustvarjalnosti v slovenskem zamejskem slikarstvu. Bil pa je Boris Zuljan tudi prvi iz nove, povojne generacije slikarjev, ki se je v še mladih letih zavestno usmeril v slikarski študij in dokončal šolanje na državnem zavodu za umetnost v našem mestu. In verjetno prav od tod izvira njegova resnost v delu, s katerim se javno predstavlja že skoraj poldrugo desetletje. Razen na njegovi prvi samostojni razstavi se je na vseh poznejših razstavah in prireditvah kazalo njegovo iskanje vedno bolj osebnega in dodelanega dojemanja sveta in vnašanja tega v njegova olja in tempere.
Boris Zuljan je doživel nato nagel prehod iz šablonsko šolskega v osebno občutje predmetnosti sveta. Poševno k vrhu strmeče živahne poteze, ki pričarajo bolj ali manj pravilne pravokotnike barvnih ploskev je postalo kompozicijsko ogrodje Zuljanovih podob, o-grodje, na katerega z znatno umetniško domiselnostjo povezuje najrazličnejšo motiviko od tihožitij do interjerja in pokrajine.
V tej smeri se je izčiščeval njegov odnos do oblikovnosti predmetov, rastlin in narave, vtem ko je izpuščal živa bitja, ki se s svojo spremenljivostjo v gibanju le stežka vključujejo v zgoraj omenjeno kompozicijsko ogrodje črt in ploskev. Je pa v poslednjem slikar dosegel zavidanja vredne vrhunce, ki se še niso kakovostno izčrpali, niti ne upadli.
O tem priča njegova sedanja razstava v Tržaški knjigarni, posebno še njegova trilogija tCvetje v Čilu». Prav v teh treh slikah se nam zdi, da je najbolj izkristalizirana sinteza Zuljanovega dojemanja oblikovnosti. V najčistejši slikarski poenostavitvi dejanske resničnosti, ki postopoma prehaja že v skoroda abstraktnost, prikazuje tragedijo začasnega zatona čilske demokracije, ki v pr' i sliki bohotno cvete, v drugi žalostno odmira, ko se barvno krči, v tretji pa vendarle še ostaja v zemlji skrita korenina, ko se mračna črnina noči širi skoraj čez vse platno.
Skupina umetnikov z Gardskega jezera
Galerija Trittico skupno z «Italijanskim likovnim centrom za leve umetnosti» nadaljuje s seznanjanjem tržaškega občinstva s slikarji z drugih področij države. Tokrat ima v gosteh dela 25 slikarjev, združenih v «Gruppo artistico erbese», ki deluje sicer v krajih okoli Gardskega jezera. Cela množica slik polni tri velike prostore. toda izbirčno oko zahtevnejšega obiskovalca bo izbralo le posamezne slike. Danes se je slikarstvo tako razbohotilo, da je slikarjev veliko, zato je tudi razumljivo, da niso in ne morejo biti vsi na visoki ravni. Slik je tu torej veliko, kot cvetja na pomladni poljani, toda med temi so tudi cvetke, ki pritegnejo našo pozornost. Isto je s posameznimi slikami na tej veliki razstavi.
Zares odlični sta n. pr. veliki sliki ljudi, ki jih Mario Bogani s slikovitimi prebliski potez zelo sodobno podaja v plemeniti skladnosti barv. Giacomo Santoni pa je po našem med temi najmočneiša ustvarjalna sila, ki z razgibanim čopičem ustvarja bolj bistvo krajine, kakor pa nje dejanski videz Soroden mu je v sliki konj inkrajev ob jezeru Enrico Frigerio, z razliko da poslednji ljubi starinsko rjavkaste barve.
Izredno drzen je zamah lopatice, s katero Giovanni Brambilla slika svoje pokrajine v gosti barvi. Nasprotno pa gradi Fausto Castelli svoje hiše ploskovno kakor barvna okna, skoraj mozaično, ko-smičasto pa slikata dobri Eugenio Corti in Enrico Ascorti. Iz prejšnjih razstav že znana Maria Grazia Bomman kaže v oljih krepak napredek, posebno v podajanju likov žena med hišami.
Posebnih slogovnih odmikov od oblikovnega dojemanja sveta ni o-paziti, se pa Alessandro Giongo odlikuje po slikarsko tehnični izdelavi svojih tihožitij, po umerjenih barvah in po svojstvenih oblikah.
Med tolikerimi slikarji pa sta le dva kiparja in sicer Gino Telone in Bruno Luzzani. Poslednji je odličen v izvajanju svojih del v poroznem bronu in kamnu, hkrati pa je tudi dober grafik.
Milko Bambič
Najboljši filmi v sezoni 1972-73
Tudi letos hočemo napraviti kratek obračun zaključene filmske sezone 1972/73. Ne bomo ponavljali stvari, ki smo jih pisali že lani; le na kratko bomo opozorili, kako je Trst zapostavljen v filmskih sporedih. Tudi letos namreč ni prišlo do nas nekaj pomembnih filmov
Filmski krožki skušajo te pomanjkljivosti deloma kriti, toda ne Cappella ne Tržaški kinofo-rum ne moreta predvajati vseh filmov, ki bi jih bilo treba. In to predvsem iz finančnih razlogov. Brali smo, da bo s sezono 1974/75 državno podjetje Italnoleg-gio vzelo v najem 30 kinematografov v vsej Italiji, od katerih bi morala biti dva tržaška; sporedi bodo vsebovali filme tega podjetja, ki pogosto ne najdejo dostopa do kinematografov, in «kvalitetna dela drugih podjetij». V pričakovanju na to iniciativo se splača omeniti še, da bo letos tudi kino Moderno (poleg dvoran Aurora, Capitol, Cristallo) predvajal filme v prvi reprizi v povezavi s premierami kinematografov skupine ECI. Upamo, da bo tudi to prispevalo k hitrejšemu širjenju filmov. Kar r,e tiče krožkov, jim bomo posvetili posebne članke.
Tudi letos najavljata Kinoforum in Cappella nekaj premier in pomembnih pobud; poleg že znanih «jezikovnih» krožkov upamo, da bomo končno imeli tudi slovenski filmski krožek in to na pobudo Slovenske prosvetne zveze.
Preidimo sedaj k najboljšim filmom pretekle sezone 1972/73. Seveda upoštevamo le dela, ki so jih predvajali v Trstu in ki so v komercialni distribuciji (tudi če so jih včasih predvajali krožki). Mejnika sezone sta, kot predlaga A GIS, od 1. avgusta 1972 do 31. julija 1973, razen nekaterih izjem: upoštevali smo tudi nekaj filmov, ki jih lani po pomoti nismo vključili v lestvico, in nekaj drugih, ki so jih predvajali avgusta 1. 1973, a očitno spadajo še v prejšnjo sezono. To je torej po našem, lestvica najboljših filmov prejšnje sezone:
1.	Luisa Bunuela «Le charme discret de la bourgeoisie (R fascino discreto della borghesia) in Stanleya Kubricka «A Clockwork Grange» (Arancia meccanica).
3.	Miklosa Jancsoja «Egi Bara ny» (Agnus Dei).
4.	Alana J. Pakule «The Sterile Cuckoo» (Pookie), Roberta Mul ligana «Summer of 42» (Quell’estate del 42), Johna Frankenheimerja «I Walk thè Line» (Un uomp senza scampo), Marca Ferrerija «La ca *na». Valeria Zurlinija «La prima notte di quiete».
9. Roberta Altmana «McCabe and Mrs. Miller» (I compari). Billyja Wilderja «Avanti!» (Che cosa è successo tra mio padre e tua madre?), Irvina hershnerja
«Loving» (Loving gioco crudele) in «Up thè Sandbox» (Voglio la libertà), Sidneya Pollacka «Jere-miah Johnson» (Corvo rosso non avrai il mio scalpo), Johna Boor-mana «Deliverance» (Un tranquillo week-end di paura), Georga Cukorja «Travels with My Aunt» (In viaggio con la zia), Johna Hustona «Life and Times of Jud-ge Roy Bean (L’uomo dai 7 capestri), Blaka Edwardsa «Wild Ro-vers (Uomini selvaggi), Sidneya Lumeta « The Anderson Tapes » (Rapina record a New York) in «The Offence» ^Riflessi in uno specchio scuro), Richarda Brook sa «Dollars» (Il genio della rapina), Michela De villa «La femme en bleu», Clauda Sauteta «César et Rosalie» (E’ simpatico, ma gli romperei il muso). Marca Belloc-chia «Nel nome del padre», Lui-gija Magnija «La Tosca».
25. Alfreda Hitchcocka «Frenzy» (Frenzy), Sama Peckinpaha «The Getaway» ( Getaway! ). Francisa Forda Coppole «The Godfather» (H padrino), Bernarda Bertoluccija «Strategia del ragno» in «Last Tango in Paris» (Ultimo tango a Parigi), Boba Fossea «Cabaret» (Cabaret), Boba Kelljana «The Return of Count Yorga» (Vampire story).
Sedaj bomo navedli brez vrstne ga reda še najboljše filme, ki smo jih videli v kulturni distribuciji (se pravi na festivalih, v krožkih, po televiziji) v preteklih dveh sezonah (razen filmov, ki smo jih že navedli v lanskem pregledu: seveda bodisi tu kot v zgornjem seznamu ne upoštevamo del, ki smo jih zamudili): Daryusha Mehrjuia «Gav», Daltona Trumba «Johnny Got His Gun», Franca Brogija Ta-vianija «La sostituzione», Oshimo-vi «Gishiki», «Nihon Shunka-Ko», «Nihon no Yoru to Kiri», «Natsu no Imooto», «Shonen», Wajdov «Br-zezina», Mikhalkova - Končalovske-ga « Pervij učitel », Zanussijev «Struktura krzysztalu», (stopil je tudi v uradno distribucijo), Troel-la in Widerberga «Pojchen och dra-ken», Benija Montresorja «Pilgri-mage». Krsta Papiča «Mala seoska priredba» (kratki) in «Predstava Hamleta u Mrduši Donjoj», Nedeljka Dragiča «Tup-tup» (kratka risanka), Dana Wolmana «Floch», kolektiva Winterfilm «Winter Sol-dier», Leona Hirszmana «Sao Bernardo», Bressonov «Quatre nuits d'un reveur». Šote in Nodarja Ma nagadze «Teplo tvoih ruk», Ro-chov «Barravento», Skolinowskega «King Queen Knave», Lalouxa in Topora «La planete sauvage» (risanka), Borisa Kolarja «Utopia» (kratka risanka), Bacsoja «Kito res», Jancsoja «Meg ker a nep».
Morda pa bi bilo treba navesti še stare filme, ki smo jih «odkrili» zadnje čase: pojem aktualnosti se nam namreč zdi relativen; včasih je star film aktualnejši
Sergij Grmek
SREDA, 24. OKTOBRA 1973
v italijanski litera-roman «Zaročenca»
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost:
Nacionalizem v Evropi
13.00	Neznana obzorja CELINA BREZ MEJA
13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	Spored za najmlajše
17.15	TOLOVAJ RUNDRUM Češki risani film
17.30	DNEVNIK
17.45	Program za otroke MEDVED NAPO Slikanica
18.15	Pustimo jih živeti MESTA ŽIVALI
18.45	TV razprave
19.15	Poljudna znanost:
Monografije
19.45	ŠPORTNE VESTI
Ital. kronike, V parlamentu in Vremenska slika
20.30	DNEVNIK
21.00	ALESSANDRO MANZONI Poezija in roman
Z velikim italijanskim literatom smo se mogli zadnjič po-bliže spoznati v tem smislu, da smo sledili njegovi življenjski poti in krajem, koder je živel. Danes se bomo z njim spoznali kot s pesnikom in pisateljem; začenši z njegovimi mladinskimi deli, ki so prišla v roke Vincenza Montija, pa vse do poznejših velikih del, n.pr. vse do Adelchija, ki ga je Manzoni napisal v letih 1820-1822, nakar se je veliki pisatelj lotil «Zaročencev», temeljnega dela turi in tudi v svetovnem slovstvu, saj je prvi roman nasploh.
22.15	ŠPORTNA SREDA
23.00	DNEVNIK
Danes v parlamentu, Vremenska slika in Šport
DRUGI KANAL
21.00	DNEVNIK
21.20 LA BATTAGLIA PER LA BOMBA ATOMICA Film je režiral Titus Vibe Mueller
Čeprav smo rekli, da je film iyžiral Mueller, je tudi res da so film delali kar trije režiserji, da bi kar se da vero dostojno prikazali vsa dogajanja in vse pomembne datu me zadnje vojne. Dva režiserja sta bila Francoza, zaključ no delo pa je čakalo na Muellerja. Film, o katerem je go vor, je prišel tudi v Benetke, kjer so ga 1948. leta predva jali in ga je kritika dobro sprejela, v poznejših letih pa je šel film v pozabo in to po krivici, predvsem zaradi tega, ker poprečna publika gleda najraje filme z neko linearno vsebino, kar se ne mo-e reči za film La battaglia ver la bomba atomica. Sicer pa je neki znani ital. filmski kritik o tem filmu med drugim zapisal, da je posebna vrednost zaradi tega filma v tem ker predstavlja pravo dokumentacijo sle hemega posebnega in pomembnega dogodka in ker se ves film dogaja prav v krajih, kjer so se ti dogodki v resnici dogajali in ker imajo pri tem glavno besedo tisti, ki so bili resnični protagonisti dogajanja.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
in 11.00 TV ŠOLA
Slavonija, Litine, Molekularne sile, Dela J. Barkoviča, Matematika, Romantika itd.
Otroci naše šole RISANKA Obzornik
Od filma do filma Arhitektura in družba:
Reprezentirati pomeni ponovno predstaviti. Vsaka stavba nekaj reprezentira. To predstavljanje ali hoteno kot n.pr. pri slavolokih, cerkvah ali vladnih palačah, mnogokrat pa je le videti tako. Kadar primanjkuje prosto-a, moramo graditi v višino in zgodi se, da upravno poslopje neke družbe pre seže višino ostalih gradenj. In prav ta višina, to visoko po slopje vsiljivo reprezentira gospodarsko moč družbe oziroma gospodarstva nasploh. Reprezentativnega značaja pa nimajo posamezne stavbe, pač pa ga lahko imajo tudi mesta. Sicer pa kai več nocoj KAJ HOČEMO:
Ob ustavnih in kongresnih razpravah ogledalo
DNEVNIK F'im. tedna P'i'KEL V MESTU
Film Pekel v mestu naj bi na ljubljanski televiziji počasti' soomln pokojne Anno Magnani, ki je pred nedavnim pod legla hudi bo'ezni. Odveč bi bilo Ano Magnani predstavljat' našemu občinstvu govoriti o meni izredni sposobnosti. Roberto Rosselkni je bil prvi režiser, ki ji je dal možnost, da se uveljavi. Nato je zablestela tudi drugod, kot n.pr. v čudovitem ameriškem fi’mu «Tetovirana reža».
Film Pekel v mestu ie no^el Renato Caste"ani pred 15. let' Neorealiaem ie že m-mo. filmska u-tv^-ialnost je v krizi in v tej nič kaj spodbudni situaci«' je f"m Pekel n mostu bleščeča točka, predvsem zvadi Anne Magnani in odlične Giuliette Masine
22.15	JC-o.-ni ooklorno JOŽR SPACAL
22.30	POROČILA
KOPP«KA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	RISANKA
20.15	POROČILA	i
20.30	NOGOMET
22.00	Glasbeno - zabavna oddaja
8.20
17.45 18.00 18.10 18.12
18.45
19.20
19.45
20.00
20.40
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost; 18.30 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.29 Zbor in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Koncert; 21.05 Nove knjige; 21.50 Nežno in tiho; 22.05 Zabavna glasba.
TRST
12.10 Plošče; 14.30 Deželne kronike; 15.10 Glasbeno govorni spored; 16.20 Koncert; 19.30 Deželna kronika.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Popevke; 9.40 Orkestri; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Prisluhnimo jim; 11.45 Orkester; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Samoupravna praksa; 14.10 Plošče; 14.40 Juke box; 15.00 Enciklopedija; 15.15 Simf. glasba; 16.40 Vrstijo se pesmi; 17.00 Narodno zabavna glasba; 17.45 Gojenci tržaške G M.; 18.00 Popevke; 19.00 Operna glasba; 20.00 Glasba v večeru; 20.45 Ritmi; 21.00 Literarna oddaja; 22.00 Jazz.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.30	Popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Četrti spored; 15.10 Program za mladino; 17.05 Popoldanski glasbeni spored; 17.55 Nadaljevanka; 18.40 Spored za otroke; 19.10 Kronike Juga;
20.30	Koncert; 22.00 Pesmi izpred nekaj let.
II.	PROGRAM
7.30. 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po ročila; 7.40 Fred Bongusto in Mia Martini; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.50 Tri-stan in Izolda; 10.05 Popevke; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče: 15.40 Glas-beno-govorni spored; 17.30 Reportaža; 17.50 Telef. pogovori; 20.10 Sestanek petih; 21.10 Nogometna tekma Milah-Rapid.
III.	PROGRAM
9.30 Vivaldijeve skladbe; 10.00 Koncert; 11.00 Tartinijeve sonate;
11.30	Schubert, Sibelius itd.; 20.20 Sodobna ital. glasba; 14.30 Carissimi: Jefte; Scarlatti; Judita; 15.55 Bostonski simf. orkester; 18.00 Violina in klavir; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.15 Zahod sodobna Kitajska; 21.30 Bachovi koncerti.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila, 6.50 Rekreacija;
8.10	Glasbena matineja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...;
14.10	G. Bizet: «Carmen»; 15.40 Pianist Backhaus igra Mozarta; 16.00 «Loto vrtiljak»; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Aktualnosti; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.00 Melodije; 20.30 Studio Zagreb; ob dnevu «Združenih narodov»; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno.
SPORT SPORT SPORT
KOTALKANJE
V SOBOTO IN NEDELJO NA OPČINAH
Izreden uspeh mladih tekmovalcev Poleta ki so nepričakovano osvojili prvo mesto
Lepa uveljavitev šole trenerja Petra Brleča - Poletovci so v osmih kategorijah osvojili kar pet prvih mest
V soboto popoldne in v nedeljo ves dan se je na openskem kotalkališču odvijalo tekmovanje v umetnostnem kotalkanju, veljavno za «2. trofejo Poleta». Domače športno društvo je v organizacijo vložilo precej truda, saj je «Trofeja Poleta» ena njenih najvažnejših prireditev. Vabilu za nastop se je odzvalo kar 7 drugih društev iz naše dežele, s skupno 88 tekmovalci. Če tem prištejemo še 30 kotalkarjev Poleta, je razumljivo kakšne tehnične in organizacijske težave je imelo vodstvo Poleta. Tekmovanje, ki naj bi se prvotno odvijalo samo v nedeljo, je bilo treba razširiti tudi na soboto popoldne.
K tekmovanju so se prijavila sledeča društva: Scating Club Porde-non, Scating Club Junior Porde-non, Enal Ronke, Pattinaggio Artistico Jolly iz Trsta, Dopolavoro Ferroviario iz Trsta, Associazione Nazionale Combattenti e Reduci iz Palmanove, Circolo Ricreativo Aziendale Italcantieri iz Tržiča in seveda Športno društvo Polet z Opčin.
Sodniškemu zboru je predsedovala mednarodna sodnica Lia Camelli iz Trsta. Sodniki so bili: Giuliana A-vian Vatta iz Trsta, Olindo Cescon iz Oderza in Ljubo Stelè iz Trsta. Zapisnikar: Donatella Bassani iz Trsta. Prisotni so bili tudi izredni komisar in zvezni svetovalec italijanske kotalkarske federacije, inž. Dino Ferale, deželni predstavnik sodniškega tehničnega odbora Giuliano Ciabatti.
Za uspelo organizacijo se je treba zahvaliti predvsem tehnični komisiji, ki je skrbela za napovedovanje, predvajanje plošč in trakov ter tipkanje, kakor tudi materam Poletovih kotalkarjev, ki so pripravile in delile kosilo nastopajočim tekmovalcem.
Tekmovanje se je odvijalo na visoki ravni. Lahko trdimo, da je bilo malo deželno prvenstvo.
Kot prva je bila v soooto na sporedu kategorija naraščajnikov. Najprej so se kotalkarji pomerili v obveznih likih. V moški konkurenci je svoje ambicije pokazal Franco Fagotto, član Skating Giuba, sledil pa mu je Andrej Sedmak (Polet).
Pri naraščajnicah je nastopilo kar 42 tekmovalk. Čla.iice Skating Giuba in Dopolavora Ferroviaria so takoj posegle po višjih mestih, pole-tovke pa so se dobro branile, saj so se kar v Šestih uvrstile med prvih 15 mest. Po obveznih likih so sledili prosti.
Med naraščajniki je drugo mesto pripadlo Andreju Sedmak i in če bi bolj vneto treniral, bi mu tudi prvo mesto ne smelo uiti. Tretje mesto je zasedel Guštin Franko, Polet, četrto pa je le za las ušlo poletov-cu Mariju Caravella Vsekakor dobra uvrstitev poletovcev.
Tudi pri naraščajnicah so prosti liki potrdili že oblikovno lestvico
pri obveznih likih. Zmagala je odlična Astrid Semez, Dopolavoro Ferroviario, ki je za las premagala predstavnico Skating Giuba De Stefano CìnZio. Najboljša poletovka je bila zopet Maruška Grgič: presenetila pa je z odličnim šestim mestom Jadranka Košuta.
Že pozno v noč se je začelo zadnje sobotno tekmovanje: dvojice naraščajnikov. Tu je prišlo do nepričakovanega presenečenja: z odlično in ubrano vožnjo sta Maruška Grgič in Andrej Sedmak zasedla prvo mest j pred mnogo bolj kotirano dvojico De Stefano - Fagotto.
V nedeljo se je tekmovanje nadaljevalo že zgodaj z obveznimi liki za začetnike in mladince. Pri začetnikih je bila premoč Poletovcev takoj očitna, pri začetnicah pa so obratno prevladovale predstavnice Scating Giuba in Jollyja. Pri mladincih se je Pavel Sedmak predvidoma uveljavil v obveznih likih. Presenečenje dneva pa je bila vsekakor uveljavitev Zdenke Hrovatin in Morane Sosič, ki sta v hudi konkurenci dosegli prvo in drugo mesto. Poletovci so se vsi spraševali, če bosta Zdenka in Morana obdržali uvrstitev visoko v popoldanskih prostih likih. Če bi šlo za Polet vse kot po olju, bi lahko društvo proti pričakovanju celo premagalo Scating Club in se uvrstilo na prvo mesto!
Po kratkem premoru za kosilo, ki ga je ŠD Polet ponudilo vsem nastopajočim tekmovalcem in sodnikom, se je ob 14. uri tekmovanje nadaljevalo. V prostih likih so najprej nastopili začetniki. Med moškimi je Polet zopet potrdil, da nima nasprotnikov v deželnem merilu. Boris Škrk je zasedel prvo mesto, ostali člani Poleta pa še drugo, tretje in četrto. Med začetnicami je zmagala Franca Pascal. (Scating Club). V hudi konkurenci je bila najboljša poletovka, Adrijana Sosič, šesta.
Med mladinci je brez težav zmagal Pavel Sedmak pred Pierluigijem Merlom (Scating Club). Ivo Volpi in Peter Filipčič sta zasedla tretje in četrto mesto. Največje zanimanje je seveda vladalo za tekmovanje mladink. Tekmovanje je pokazalo, da jutranja visoka uvrstitev Poletovih kotalkaric ni bila le slučaj. Z elegantno in tehnično težko vožnjo je Zdenka Hrovatin še povečala svoj naskok ter neoporečno zasedla prvo mesto. Tudi Morana Sosič je z lepim nastopom zgubila le eno pozicijo in je drugo mesto za las prepustila predstavnici Scating Giuba, Carosijevi. Scating Club je zasedel še četrto, peto, šesto in sedmo mesto. Navdušenje pri Poletu je prekipevalo.
Za občinstvo, ki je v velikem številu prisostvovalo tekmovanju, je bilo seveda najlepše tekmovanje v kategoriji dvojic mladincev. V tej
miiiiiiiiiiiiiiuHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiuiiuMmiimmiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiii
NOGOMET
V OKVIRU 13. SSI
Drevi na Proseku finale med Zarjo in Juventino
Srečanje za 3. mesto je iz tehničnih vzrokov odloženo
Drevi ob 21. uri bo na Proseku finalno srečanje nogometnega turnirja letošnjih 13. Sšl.
Prvotno je bilo predvideno, da bodo odigrali dve tekmi, namreč tudi srečanje za osvojitev 3. mesta. Sinoči pa je nepričakovano prišlo do nepredvidenih tehničnih težav, zato so bili organizatorji prisiljeni današnji spored skrčiti za eno tekmo, v kateri se bosta med seboj pomerili Zarja in Juventina za osvojitev 1. mesta.
Čeprav se slovenske enajsterice z
Goriškega in Tržaškega v zadnjem času večkrat srečujejo med seboj, pa bo drevišnja tekma še posebno zanimiva. Po sredi bo namreč borba za osvojitev naslova najboljše zamejske slovenske enajsterice in ker so podobna srečanja na prejšnjih Sšl vedno privabila vrsto navijačev ter zbudila veliko pozornost, ni nobenega dvoma, da bo tudi drevi tako.
Vodstvo Juventine poziva svoje i-gralce in navijače naj se za odhod na Prosek zberejo na trgu v Štan-drežu do 20. ure.
tekmi Poletova dvojica Hrovatin — Sedmak ni imela nasprotnikov in je z navdušujočim nastopom dokazala, da zasluži tretje mesto, ki ga je osvojila v vsedržavnem merilu. Presenetljivo dobro je vozil par Conti — Padoan (Italcantieri), ki je zasedel drugo mesto.
Pravo zmagoslavje za Polet torej, ki je v ekipni lestvici premagal favorita Scating Club Pordenon. Ostala društva so ostala daleč zadaj.
Peter Suhadolc
LESTVICE: (v oklepaju število nastopajočih)
ZAČETNIKI (6)
1.	Škerk Boris, Polet	17.80
2.	Purič Klavdij, Polet	15.30
3.	Zaccaria Mitja, Polet	13.10
4.	Renar Mauro, Polet	12.40
ZAČETNICE (22)
1.	Pascali Franca, Skating C. 21
2.	Cancian Antonella,
Skating C.	19.60
3.	Deluca Lorella, Jolly	19.45
6.	Sosič Adriana, Polet	18.50
NARAŠČAJNIKI (10)
1.	Fagotto Franco, Scating C.	22.25
2.	Semak Andrej, Polet	21.25
3.	Guštin Franko, Polet	16.60
4.	Caon Emanuele ANCR	15.55
NARAŠČAJNICE (42)
1.	Semez Astrid, Dopol. Ferr.	21.95
2.	De Stefano, Scating C.	21.80
3.	Babuin Paola, Scating C.	21.26
5.	Grgič Maruška, Polet	20.35
DVOJICE NARAŠAJNIKI (7)
1.	Grgič-Sedmak, Polet	24.20
2.	De Stefano-Fagotto,
Skating C.	23.40
3.	Gregori-Cuccinella, Jolly	21.70
4.	Serri-Di Grazia, Jolly	21.30
MLADINCI (6)
1.	Sedmak Pavel, Polet 125.15
2.	Merlo Pierluigi, Skating C. 111.15
3.	Volpi Ivo, Polet	108.60
4.	Filipčič Peter, Polet 100.35 MLADINKE (28)
1.	Hrovatin Zdenka
2.	Carisi M. Pia
3.	Sosič Morana
4.	Occhielli Alessandra DVOJICE MLADINCEV (6)
1.	Hrovatin-Sedmak, Polet 27.5
2.	Conti-Padovan, Italcantieri 24,2
3.	Zanet-Fagotto, Skating C. 23.8
4.	Andreini-Miniussi, Enal 22.3 EKIPNA LESTVICA
1.	POLET Opčine	120
2.	SKATING CLUB Pordenon 110
3.	PA JOLLY Trst	32
4.	ENAL Ronke	16
5.	DOPOLAVORO FERR.	15
6.	CRA ITALCANTIERI Tržič 9
7.	ANCR Palmanova	5
8.	SKATING CLUB JR. Pordenon 0
ATLETIKA
V	Gorici ustanovili mladinski center
V	Gorici bo, deželna federacija za atletiko ob sodelovanju CONI ustanovila atletski center za otroke, stare od osmega do trinajstega leta. Center bo namreč nudil mladim atletom prve napotke za nadaljnje športno udejstvovanje v 'atletiki. Tečaje bodo vodili trener, ki ga bo določila italijanska atletska federacija ter profesorja telovadbe Ezio Romano in Nereo Tavagnutti.
Center bo pričel delovati v začetku tega meseca. Če bo vpisanih več kot 100 mladih atletov jih bodo razdelili v skupine po 25.
Vpisnina znaša 2.000 lir na mgsec. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani obrnejo na sedež CONI vsak delovnik od 17. do 18. ure.
NOGOMET
V četrtek, 1. novembra bo v Gorici mednarodna nogometna tekma amaterskih državnih reprezentanc Italije in Jugoslavije za turnir UEFA. Srečanje se bo pričelo ob 14.30.
DANES V EVROPSKIH POKALIH
Za reprezentancami zopet na vrsti klubi
Nastopili bodo tudi Milan, Lazio, Crvena zvezda in Beograd
V prvenstvu deklic je sinoči v Trstu Bor premagal S. Giacomo z 2:0 (15:0, 15:2).
F. V.
Danes bodo na sporedu prve tekme drugega kola velikih evropskih nogometnih turnirjev. Povratna srečanja pa bodo na sporedu 7. novembra. Po tednu, ki je bil posvečen srečanjem državnih reprezentanc, smo se tako vrnili h klubskim tekmovanjem.
Pokal prvakov
Beograjska Crvena zvezda bo igrala doma proti Liverpoolu, ki je v angleškem nogometnem prvenstvu trenutno na osmem mestu. Trenutno je nemogoče predvidevati kdo bo zmagal, saj predvajata obe ekipi povsem različen nogomet. Na domačem igrišču pa so vseeno nekoliko večji favoriti Beograjčani.
V osminah finala bo končno nastopil tudi evropski prvak Ajax, ki bo igral proti bolgarski ekipi CSKA iz Sofije, ki ni prav nevaren nasprotnik, vendar pa je sposoben pripraviti dovolj preglavic nizozemskim prvakom. Najzanimi-
Oiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii*iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii|iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininmi
NOGOMET
NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
Tri ekipe Brega osvojile pet točk
Zmagala je tudi Mladost, točko pa sta prinesla domov še Union in Gaja
MLADINCI
Mladost — Fogliano 2:1 (1:0)
MLADOST: Boscarol, Devetak, Černič, Cijan, V. Gergolet, L. Gergolet,
Zuljan (v 37. min. d. p. M. Marušič),
Uršič, Cotič, Jarc in A. Marušič.
FOGLIANO: Bertuso, Nurra, Spada,
Maier, R. Gallo, Trevisan, Cocchiata,
Čebula, Spanghero, Calligaris in M.
Gallo.
Strelci: v p. p. v 31. min. Zuljan (M) ; v d. p. v 32. min. Čebula (F) in v 40. min. A. Marušič (M).
Sodnik: Guerrato iz Tržiča. Gledalcev: 70.
S to težko zasluženo zmago so si Doberdobci priborili prvi točki letošnjega prvenstva. Domači mladinci so dali vse od sebe, da bi bili enakovredni močnim nasprotnikom. Najbolj se je potrudil Armando Jarc. Domačini so prišli v vodstvo v 31. min. p. p. po zaslugi Zuljana, ki je izkoristil podajo A. Marušiča in je z
lepim strelom poslal žogo v levi kot _	^	_____________ „.
vrat. Tri minute kasneje je sodnik igrišču 'ves prifci‘polčas in je prvi
odredil enajstmetrovko za Lahe, ki pa jo je Calligaris zgrešil. Ko pa je že kazalo, da bo rezultat ostal nespremenjen, je sodnik 8 minut pred koncem tekme ponovno dosodil nasprotnikom enajstmetrovko, ki jo je Čebula uspešno izvedel. Proti koncu so se «rdeči» pogumno vrgli v napad in so v zadnji minuti izbojevali zasluženo zmago. Vratar Mladosti Boscarol je odbil žogo čez sredino igrišča do Cotiča, ki jo je takoj podaljšal do A. Marušiča. Ta je preigral branilca in poslal žogo v mrežo.
K. F.
Gaja — Breg	1:1
GAJA: Škabar, Milič, Grgič, Milkovič, Križmančič (k). Davanzo, Kralj D. in M., Ražem, Brass in Guštin, 12. Ghezzo.
BREG: Ota (k). Zobec, Košuta, Šterni, Žafran, Paoletti, Stranj, Lo-vriha P., Berzan, Lovriha M. in Jež.
STRELCI: v 20. min. Berzan (Breg) in v 24. min. d.p. Davanzo enajstmetrovka (Gaja).
GLEDALCEV: približno 50.
KOTI: 6:5 za Breg.
SODNIK: Dozzi iz Trsta.
Opomba: v 11. min. d.p. je bil izključen igralec Brega M. Lovriha.
«Zeleno - rumeni» so nastopili na domačem igrišču s svojo standardno postavo. Brežanom pa sta manjkala dva ključna igralca. Začetni udarec je pripadal Brežanom, a prvo zrelo priložnost za gol so imeli domačini. D. Kralj je za las zgrešil brežan-ska vrata. Pri domačinih je bilo
skim prostorom. To so seveda izkoristili «plavi» in v 20. minuti jim je uspelo povesti s strelom od daleč. Kriv za gol je vratar Škabar, ker se mu je usnje zakotalilo v mrežo kar pod nogami. V nadaljevanju se je spet izkazala domača obramba.
Tudi po odmoru se igra bistveno ni spremenila. Sredi polčasa, ko so Dolinčani izvedli prosti strel je sodnik nepričakovano poslal v slačilnice «plavega» napadalca M. Lovri-ho zaradi ugovarjanja. V tem delu igre je «zeleno - rumenim» uspelo izenačiti z enajstmetrovko.
Po sodnikovem žvižgu so domačini zasluženo slavili remi. Brežani so morda nasprotnika podcenjevali.
Darko Grgič
NARAŠČAJNIKI
Juventina — Audax 1:2 (1:0)
Juventina ni zaslužila poraza, ki
ga je doavela v nedeljski tekmi prOtf Auftexp. ..Prevladovala je
dosegla zadetek (z Mučičem v 16. minuti). Pokazala je lepo igro in izvedla mnogo dobrih akcij. Ta način igre je razvila tudi v drugem polčasu, le za dve minuti je nekako zgubila povezavo med posameznimi člani, to pa je zadoščalo; da je ekipa Audaxa izvedla edini dve akciji celotnega srečanja ter dosegla dva zaporedna gola (v 5. in 6. mimuti). Juventina se je takoj spet zbrala in je nadaljevala z napadi. Igra je ponovno prešla na Audaxovo polovico igrišča in se od tam ni premaknila. čeprav je bil vratar Štan-drežcev Maraž popolnoma nezaposlen, Juventina le ni prišla več do zadetka. Mogoče je temu krivo dejstvo, da je bilo premalo podaj. Tako je Audax odšel z igrišča kot zmagovalec, čeprav ni pokazal nikakršne posebne igre.
Za Juventino so nastopili: Maraž, Colia Mozetič, Bajc, Malič, Frassina, Paškulin, Tomasin, Mu-čič, Plešnicar H, Tomažič. Najbolje sta igrala Mučič in Tomažič.
D. R.
Union - Demacorl
0:0
UNION: Dussi, Deros, Malalan, Čepar, Ballarin, Blokar (Turk), Ancona, Koc, Sassi, Colja, Krevatin.
Union je v torek le remiziral, ker se je predstavil na igrišču v zelo okrnjeni postavi, brez vratarja For-nasara in brez branilcev De Busca in Denčiča. Tako je bilo ne-I mogoče pričakovati, da bi podlo-čutiti premalo medsebojne povezave, I njerski igralci napravili kaj več, akcije so se končale že pred kazen- saj so morali vsi stalno paziti na
nasprotni napad.
V	prvem polčasu je bila igra počasna in se je odvijala na sredini igrišča, z redkimi napadi na obeh straneh. Drugi polčas pa se je pričel s hitrimi akcijami Uniona, ki je večkrat ogrožal nasprotnikova vrata, vendar se je dobro izkazal vratar Demacorija. Vendar pa bi Union zaslužil več kot neodločen rezultat, saj je imel v drugem polčasu vajeti igre stalno v svojih rokah.
V	nedeljo se bodo Podlonjerci srečali s tržaško ekipo Giarizzole, ki je v nedeljo premagala vodečo e-najsterico CGS. Igra bi morala biti zelo zanimiva, saj Podlonjerci še niso izgubili vseh upov za uvrstitev v finale.
Mauro
Don Bosco — Breg
2:4
BREG: Polese, Coretti, Kalin, Novello, Grizonič, Žerjal, Klun, Krevatin, Ferluga, Kuret, Perosa.
DON BOSCO: Coloni, Pecalli, Caputo, Triglav,. .Brusini, Zudeh.^[Elefante, Camocino, Ritossa, lurada.
precJa
STRELCI: Ferluga (2), Novello,
Klun, Preda in Camocino.
Brežanski naraščajniki so popol- Rosandra — Breg noma nadigrali nasprotnika, toda' r? a xttid a . t ;— morali so dati prav vse od sebe, da so premagali protivnika in še posebej sodnika. Sojenje je bilo namreč zelo slabo. Poleg tega je sodnik
prepovedal našim fantom govoriti slovensko. To pa je še bolj spodbudilo naše fante.
Potek tekme je bil v uvodnih minutah dovolj regularen, postopoma pa je sodnik (pri stanju 1:1) začel s svojimi muhami in je dosodil brez vsakega vzroka Don Boscu e-najstmetrovko in je s tem dal srečanju svoj pečat. «Plavim» dalj časa ni uspelo izenačiti. Ob koncu prvega polčasa so domačini vodili z 2:1.
Drugi • polčas je bil zanimiv Naši igralci so se takoj po žvižgu pognali v napad. Sodnik je stalno prekinjal igro in žvižgal v korist domačinov. Sredi polčasa je našim končno uspelo izenačiti s Klunom, ki je silovito streljal izven kazenskega prostora. Kmalu nato je sodnik nerazumljivo izključil igralca Brega Dina Kureta, rekoč «espulso perchè faceva dello spirito in campo». Da bi to napako popwwt’^e kasnaje dosodil Bregu 11-metrovko, ki jo je realiziral Novello. V zadnji minuti je Ferluga dosejj^^e četrti gol za ve» po prostem strelu GrizoniČa.
IST
ZAČETNIKI
0:1
ROSANDRA: Ličen, Messidoro, Giannetti, Merda, Zol, Steffè. Picchieri, Trocchia, Russi, Sorci, Som-madossi.
BREG: Mauri, Grizonič, Kocjan-
čič, Ražem, Klabjan, Divis, Škrjan, Lovrečič, Kralj, Prašel, Viola. STRELEC : Lovrečič.
SODNIK: Sarti iz Trsta.
V	zadnjem kolu so se najmlajši Brežani pomerili na dolinskem pravokotniku z Rosandro. Njihov najboljši oddelek je bil sredina igrišča, kjer šo zaigrali bolj izkušeni igralci, kot n.pr. Kralj (ki je bil nedvomno najboljši), Prašelj in' Lovrečič.
V	začetku prvega polčasa so «domačini» hitro in nevarno napadali našo obrambo, 'ki se je vedno dobro izkazala. Nekajkrat je vratar Mauri z lepimi posegi popravil slab vtis prejšnje tekme. Naši fantje so se postopoma privadili igri Rosandre in se pogosteje poganjali v napad. Sredi polčasa je Kralj po lepi osebni akciji preigral vrsto branilcev ter silovito streljal proti vratom Lina, vendar je zadel prečko. Pet minut..med konstcBi polčasa je sod-nik iSosofljl 'Wkorist Brega prosti strel zuh?ri kazenskega prostora.
r-d! EB^ečič -^e hladnokrvno poslal žo-l ‘ J nešprotno mrežo. Po odmoru je- Rosandra skoraj ves čas napadala. «Plavi» obrambi so priskočili na'pomoč nekateri napadalci, tako da je Bregu uspelo obdržati vodstvo do konca. Ta je bila nedvomno najboljša tekma, ki so jo najmlajši Brežani odigrali v tem prvenstvu, zato zaslužijo vsi posebno pohvalo.
Jolo
vejša pa bo prav gotovo tekma med Bayernom in Miinchna in Dinamom iz Dresdna, ki je odpravil turinsko moštvo Juventus. Srečanje med ekipama iz obeh Nemčij bi moralo biti izredno zanimivo, čeprav ima manjšo prednost Dinamo. Ostala srečanja osmine finala so: Benfica — Ujpest Dozsa, Spartak Trnava — Zarja, Celtic — Velje, Burgas — Basel, Dinamo Bukarešta — Atletico Madrid.
Pokal pokalnih prvakov
Edino italijanski Milan ima v tem turnirju precej lahko nalogo, saj bo igral proti dunajskemu Rapida čeprav brez Rivere. Najzanimivejše pa bi moralo biti srečanje med Borussio in Rangersom iz Glasgowa, saj si bosta stali nasproti dve popolnoma različni šoli.
Pokal UEFA
Na tem turnirju bo na sporedu komaj šestnajstina finala. Jugoslovanske barve bo branil OFK Beograd, ki bo igral proti sovjetskemu Dinamu iz Tbilisija. Njegova naloga ne bo prav lahka proti trdemu nasprotniku. Za Italijo bo nastopal Lazio, ki bo v Angliji gostoval pri Ispwichu. Med zanimivejšimi tekmami pa bi morali biti še spopadi Leeds — Hibernian, Lokomotiv Plovdiv — Honved, Ruch Chorzow — Carl Zeis Jena.
KOLESARSTVO
CIUDAD MEXICO, 23. _ Danski kolesar Nils Fredborg je dlanes izboljšal v mehiškem glavnem mestu svetovni rekord v vožnji na en kilometer s časom r04"49. Prejšnji rekord je pripadal od leta 1967 Italijanu Sartoriju z 1’04”61.
* # *
DORTMUND, 23. — Kolesarski per Kemper - Gilmore vodi na šestdnevni kolesarski dirki v Dortmundu. Belgijska dvojica Merckx -Sercu pa je nazadovala na drugo
mesto s krogom zaostanka.
* « *
MILAN, 23. — Organizator kolesarske dirke za trofejo Baracchi je danes vložil tožbo proti francoskima kolesarjema Thevenetu in Dan-guillaumeju, ker se nista, kljub podpisu pogodbe, udeležila nedeljske dirke.
Naše nogometne enajsterice goje športne stike tudi s klubi na drugi strani meje. Tako sta se pred kratkim na Proseku pomerili tudi ekipi Primorja in Kopra. Gostje so prepričljivo zmagali z izidom 5:2
KOŠARKA
Na kvalifikacijskem turnirju v Šibeniku so članice ljubljanske ,0-limpije premagale vse svoje nasprotnice in so se uvrstile v 1. jugoslovansko zvezno ligo.
OBVESTILA
ZSŠDI sporoča, da bo finale strelskega tekmovanja za moške in ženske v	okviru	13. SŠI	v petek,	26.
t. m.	ob 21.	uri, na	stadionu	«1.
maj» v Trstu.
* * *
V	organizaciji ŠZ Bor bo v nedeljo,	28. t.	m. na	stadionu	<1.
maj»	finale	v igri	med dvema
ognjema. Začetek tekmovanja ob
9.	uri.
V	finale so se kvalificirali: Goriško področje: Sovodnje Zahodnokraško področje: Kras A Vzhodnokraško področje: Gaja Tržaško - brezam ko: Bor A
* * *
ŠD Breg sklicuje za jutri, 25. oktobra izredno sejo na svojem sedežu v novi občinski telovadnici v Dolini.
SPDT
vabi na
SMUČARSKI TEČAJ 1973 - 1971
v TRBIŽU in pri SV. ANTONU Tečaji bodo za začetnike, dobre smučarje, tekmovalce in tekače.
Prijave v Trstu, Ul. Ceppa 9/1, telefon 31-119 (urad ZSŠDI) do 31. oktobra.
SPECTATOR:
MAFIJA
VČERAJ in DANES 1
Lombardo je vladal tistim, ki so kuhali alkohol. Ljudje so mu morali plačevati davek za svoje sire in olivno olje. Del ropa in izsiljevanj, ki so jih plačali starši ugrabljenih otrok, kot tudi del zaslužka od alkohola je šel v politične blagajne. Moč, ki so si jo zločinci dobili v Chicagu, poslužujoč se zvez s politiki, škoduje slovesu tega mesta in povzroča splošno anarhijo, do katere bo prišlo, če ne bomo začeli z naglo in energično akcijo.»
Po smrti Lombarda je bil za šefa Unije, to je mafije, postavljen s pristankom Al Caponeja Joseph Locordo, prejšnji Lombardov telesni stražar, toda štiri mesece kasneje so tudi njega ubili (8. januarja 1929) v lastnem stanovanju, ko je sprejel in pogostil trojico skrivnostnih ljudi, ki so ga prerešetali s kroglami in izginili.
Ce govorimo po pravici je bil ves ta čas pravi šef mafije v Ameriki Al Capone, čeprav to ni bil formalno, ker ni bil Sicilijanec. Toda tudi to dejstvo nekaj pove: mafija, tako na Siciliji kot v Ameriki, je nekaj specifičnega. Vedno ohranja in poudarja svoje sicilijanstvo.
PROTIMAFIJSKA AKCIJA SENATORJA KEFAUVERJA
Po drugi svetovni vojni, še posebej pa od 1950. leta dalje, niso mogli o ameriškem gangsterstvu m mafiji pisati ali go-
voriti, ne da bi omenili nekega človeka: Estes Kefauver. Bil je ameriški politik, pripadal je demokratski stranki in bil je član senata v Washingtonu (umrl je avgusta 1963). Senator Kefauver bi enkrat moral kandidirati za predsednika ZDA, imel je razhčne zasluge in zavzemal ugleden položaj v ameriškem političnem življenju sploh, toda prišel bo v zgodovino vendar predvsem kot naj temeljitejši raziskovalec gangsterstva in a-meriške mafije, česar se je lotil z veliko ambicijo, da bi iztrebil to družbeno zlo. Njegovo ime je povezano z nekim poročilom, ki vsebuje 80.000 besed, ki ga je bil po dolgi preiskavi izdelal. Objavili so tudi knjigo s tem gradivom o gangsterstvu in mafiji. V to je vložil nekaj svojih najboljših let, toda na koncu je moral sam priznati:
«Posrečilo se mi je samo ogrebsti površino, toda to ni moja krivda. Krivda je pri tistih guvernerjih ameriških držav, pri tistih sodnikih, pri tistih politikantih in pri tistih policajih, ki za malo ali veliko dolarjev gredo na roke kriminalu.»
Preden je Kefauver začel delovati kot predsednik posebne senatne komisije za gangsterstvo v Washingtonu, ki je dolgo časa delala In zasliševala, je sam obiskal štirinajst najpomembnejših ameriških mest in na kraju samem zaslišali 450 oseb. Največ dela je imel v velikih središčih gangsterstva in mafije, v New Yorku in Chicagu. Njegova omenjena turneja je trajala 92 dni.
Marca 1951 se je za ameriško javnost začel veliki Spektakel, ki so ga milijoni spremljali na televizijskih zaslonih. Nekateri so zaradi teh oddaj celo puščali delo, da bi sledili veliki Kefauverjevi operaciji v senatni komisiji, pred katero so morali odgovarjati najbolj notorični ameriški člani mafije in gangsterji, toda tudi številni ugledni ljudje, ki so imeli zveze s podzemljem, pa policaji, sodniki itd. To je trajalo nekaj tednov. Kefauver si je še posebej prizadeval razkrinkati tisto, kar je sodil, da je temelj gangsterstva, to pa je sicilijanska mafija,
presajena v Ameriko. Marsikaj je ugotovil, toda ni mogel prebiti številnih zidov. Najbolj ga je presenetila omertà, famozni zakon molka.
Nekega dne so pripeljali na zaslišanje nekega Tonnyja Gizzo. Takšen dialog se je razvil :
Kefauver: Ali pripadate zdaj mafiji?
Gizzo: Kaj je to mafija, nimam pojma, kaj je to mafija...
Kefauver: Ali poznate Balestrerà, šefa mafije v Kansas City-Ju, kjer živite?»
Gizzo: Da, gospod, poznam ga.
Kefauver: Zdi se, da je vidni član mafije, mar ne?
Gizzo: Tako govorijo.
Kefauver: Kaj pa se govori, kaj pa ste slišali?
Gizzo: Isto, kar ste vi pravkar dejali.
Tako so se vlekli ven vsi veliki in mali člani mafije. Poglejmo drugo zaslišanje. Na vrsti je bil Filippo d’Andrea, telesni stražar Al Caponeja.
Kefauver: Ali bi vam ne bilo čudno, če bi človek vaše starosti, ki je tudi rojen na Siciliji, trdil, da ne ve, kaj je to mafija, da o njej nikoli ni ničesar slišal?
D'Andrea: Da, zares, če bi bil človek rojen na Siciliji, bi bilo to čudno. Pred mnogimi leti se je govorilo tudi v ZDA o mafiji v vseh družinah, ljudje so umirali od strahu, če so imeli kakšno hišico, da bd je jim kdo ne pognal z dinamitom v zrak, bali pa so se tudi izsiljevalskih pisem. To je bil položaj pred kakimi dvajsetimi leti.
Kefauver: Ali nam lahko poveste, če obstajajo kakšni zakoni ali načela, o katerih so govorili, ko ste vi bili mladi in kaj ste poslušali v družini?
D’Andrea: Glavno načelo je bilo, da je najbolje držati jezik za zobmi.
Kefauver: Mafija je predmet razgovora v italijanskih družinah v ZDA, mar ne?
D’Andrea: O, moj bog... Ne, gospod! Ne razpravljajo več
o tem, niti doma, niti izven njega...
Zaslišali so tudi Salvatora Morettija, profesionalnega hazarderja iz New Jersey a.
Kefauver: Ali veste, kaj je to mafija?
Moretti: Kaj ste rekli?
Kefauver : Vprašujem vas, ali veste, kaj je to mafija?
Moretti: Mafija? Ma-fi-ja, tako ste rekli? Zelo ml je žal, toda jaz za to stvar nikoli' nisem slišal, ne vem, o čem govorite ...
Kefauver: Mar zares niste nikoli slišali te besede? Ali berete časnike?
Moretti: Ne berem. Imam slab vid in zato ne berem veliko.
Na takšen način raziskovati mafijo zares ni bilo lahko in Kefauver je zares mučil muke. Kasneje je pravil:
«Nekatere priče, ki smo jih poklicali v prepričanju, da bi nam lahko marsikaj povedale, in to upravičeno, so sj prizadevale, da bi ustvarile vtis, kako so glasovi o obstoju mafije pravljica, s katero so na Siciliji strašili otroke. Vendar mafija ni nikakršna pravljica. Usodna stvarnost je, ki je umazala in ma-že podobo Amerike z madežem skoraj vseh tipov zločinskega nasilja, ki si jih je mogoče zamišljati, od umorov preko trgovine z mamili, tihotapstva, izsiljevanja in prisiljevanja, prodaje belega blaga, ugrabitve do racketa v sindikatih.»
Senatna komisija, ki jo je vodil senator Estes Kefauver, je dolgo delovala. Kefauver je s svojo preiskavo bil zelo pedanten in si je prizadeval, da bi vse zvedel in vse razkrinkal. Imel je precej uspeha, toda ne tistega uspeha, ki sl ga je želel. Vendar se je le samo obregnil ob mafijo in njeno moč, uničil pa je ni. Bila je tudi od njega močnejša.
Značilen je izkaz, ki ga je podal pred to komisijo M. C. Beasley, šef policije v mestu Tampa:
«Po mojem mišljenju o mafiji gre za Italijane, ki so prišli z južnih območij te dežele, s Sicilije.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
24. oktobra 1973
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v L|ubl|am 50101-603-45361
«ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207-
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpra trgovski 200. finančno -
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožaha 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Glavni urednik Stanislav Renko
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	Izdaja in tiska ZTT - Trst
SEJA GLAVNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE
Negativna ocena položaja Slovencev v deželi
(Nadaljevanje s 1. strani)
no stanje ni boljše in je celo obstoj tečaja ogrožen.
V deželnem in državnem okviru
Četrto poglavje obravnava deželne pobude in najpreje omenja razpravo v prvi komisiji deželnega sveta, kjer so bila po odločilnem pritisku PSI slovenska vprašanja prisotna, vse pa kaže. da se o njih ni govorilo niti na sestanku predsednikov dežel s predsednikom vlade Rumorjem, niti med obiskom ministra Torosa v Trstu.
Pozitivno so se zaključili razgovori članov izvršnega odbora upravnega sveta Stalnega slovenskega gledališča z deželnima odbornikoma za proračun in splošne zadeve Coloni-jem in za kulturo Dal Masom. Narejen je bil krepak korak za dokončno publicizacijo SSG in za u-reditev trenutnih finančnih zadreg.
Negativen je odnos dežele v zvezi s koroškimi dogodki, ko odbor ni imel za potrebno, da na konkreten način pokaže svoj odnos do slovenske manjšine v opreki s tem. kar je naredil lani ,ko so prav v zvezi z uničevanjem dvojezičnih napisov na Koroškem odobrili zakon, ki določa 75-odstotni prispevek za postavljanje dvojezičnih napisov pri nas.
Zaskrbljujoča je vest, da je prišlo do odložitve obiska predsednika deželnega odbora Comellija v Ljubljano in je bilo uradno sporočeno, da bo do tega obiska prišlo šele prihodnje leto.
* # *
Glede parlamentarne dejavnosti je bilo ugotovljeno, da je senat sore-jel šolski zakon Belci — škerk, vendar s popravki, tako da bo potrebna nova odobritev poslanske zbornice. Izraženo je bilo pričakovanje, da bo to čimorei usnelo slovenskemu poslancu KPI Škerku in da bo tako končno rešeno vprašanje, ki v bistvu odstranjuje samo eno izmed diskriminacij slovenskega šolstva in šolnikov.
Zakonska osnutka o alobalni zaščiti pa v poslanski zbornici nista niti na dnevnem redu prve komisije in kljub podpori celotne poslanske skupine KPI ter načelnika Natte, ki izpolnjuje obveze, ki jih je sprejel med obiskom v Trstu, vse kaže. da o tem zakonskem predlogu v komisiji letos sploh še ne bo govora.
Zaključki
Poročevalec je zaključil:
«Iz številnih dejstev na ravneh krajevnih uprav, dežele in Rima pade v oči, da stvari stagnirajo in da je po Colombu res prišlo do pravega posta, ko se je vse ustavilo.
Politična ocena položaja in stanje naše manjšine je neugodna, nič se ne rešuje in opažamo celo nekatere znake nazadovanja.
Zaradi tega ne preseneča dejstvo, da je matična domovina upravičeno zaskrbljena, kar je prišlo odgovorno do izraza v izjavah najvidnejših predstavnikov. Podpredsednik republike in istočasno predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije tov. Mitja Ribičič je v slovenski skupščini na proslavi trideset letnice kočevskega zbora med drugim dejal:
«Jugoslavija ne postavlja nobenih nemogočih zahtev, želi samo, da se spoštujejo mednarodne obveznosti in da se Slovencem v zamejstvu ustvarijo pogoji za svobodno izražanje narodnostne zavesti in čustev. Če se to ne bo zgodilo, bomo morali dvigniti svoj glas proti mraku in zlu v tem delu Evrope, bomo morali zastaviti svoj prestiž in ugled pri Združenih narodih za var-
stvo temeljnih človeških in narodnostnih pravic.»
Odločna skrb za usodo Slovencev na Koroškem in Slovencev v Italiji, ki veje iz izjave, priča tudi o zaščiti matičnega naroda, v katero smo bili vedno prepričani in ki nam je danes še posebej potrebna. Pričakujemo učinkovitost naporov Jugoslavije, da se stvari na primeren način urede v dvostranskih, in če ni drugače v večstranskih, odnosih, saj je rešitev naših vprašanj v interesu miru, sodelovanja ter vsestranskega demokratičnega razvoja ne samo pri nas, temveč na splošno na svetu.
Poslabšanje političnih odnosov pa zastavlja tudi pred nas, in še zlasti pred nas, celo vrsto nalog in novih odgovornosti.
Naloge
Iz tega pa sledita dve osnovni nalogi :
1.	Okrepiti našo akcijo. Okrepiti akcijo Slovencev na splošno in še posebej okrepiti akcijo SKGZ in v njo včlanjenih organizacij.
Okrepiti je treba predvsem našo politično akcijo na raznih ravneh. Poročilo na raznih mestih poudarja obstoj velikih možnosti, podčrtuje dejstvo, da obstajajo številne pozitivne sile v strankah, v krajevnih upravah in da je kljub neugodnemu ozračju možno in nujno marsikaj doseči.
Potreben je skratka še večji politični posluh, natančno preučevanje vsakega konkretnega vprašanja, ohranitev že obstoječih stikov in odnosov in med njimi odnosov SKGS z vsemi strankami ustavnega loka. Še zlasti pa je važna podpora delu vseh izvoljenih krajevnih uprav, ki lahko prav v tem prelomnem razdobju mnogo narede.
2.	Nujen je skupni nastop vseh Slovencev po vzorcu nastopa pri takratnemu predsedniki, vlade Colombu.
Enoten nastop vseh Slovencev za globalno zakonsko zaščito je nekaj več kot gola politična akcija v središču države. Je predvsem širša perspektiva za nas, istočasno pa je pričetek širše politične razprave o nas in mobilizacija širokih demokratičnih sil v naši deželi in v državi v kateri bivamo.»
Razprava
Po branju obeh poročil je sledila razprava.
Prvi je posegel v razpravo predsednik Boris Race, ki je ugotovil obstoj protislovja, saj je padla An-dreottijeva vlada desnega centra in je bilo pričakovati izboljšanje. Vendar pa smo žrtev kompromisa v večinski stranki, kjer je prišlo do določenega vpliva desnice.
Stanislav Renko je pripomnil, da poročilo ni upoštevalo znane resolucije, ki jo je sprejel tržaški občinski svet z ogromno večino glasov na seji 2. februarja letos, saj s to edinstveno resolucijo vsi — razen fašistov — demokratično izvoljeni tržaški občinski svetovalci «obvezujejo občinski odbor, da bo deloval za priznanje celovitega izvajanja državljanskih in demokratičnih pravic državljanov slovenske manjšine tudi glede specifičnih pristojnosti in oblasti»; iz poročila pa zgovorno izhaja, da sta bila kršena duh in črka te obveznosti, poleg tega pa resolucija zelo prepričljivo pobija vse tiste jalove izgovore osrednjih oblasti v državi, češ da bi se večina italijanskega dela tržaškega prebivalstva uprla izvajanju vseh pravic Slovencev: zato je Renko predlagal naj izvršni odbor stori vse, kar je v njegovi moči, da bi podobne re solucije izglasovali tudi: goriški občinski svet in vsi trije sveti po-
krajine, v katerih živijo Slovenci j letih napravljen delen premik v od-kakor tudi deželni svet dežele Fur- nosih do Beneške Slovenije, saj smo lanije - Julijske krajine, saj smo prešli iz obdobja nasilja in trditev.
ob objavi resolucije v našem Prim. dn. upravičeno poudarili, da gre za važen politični akt tržaškega občinskega sveta, ki obvezuje vse stranke ustavnega loka.
Renko je nato obžaloval, da je ostal brez pravega odziva poziv predsednika SKGZ ob prvi obletnici obiska pri Colombu in ugotovil, da se sedaj bliža že druga obletnica. Nato je opozoril, da pri preverjanju ne smemo pozabiti na izjave in obljube najvišjih predstavnikov države ob podpisu londonskega sporazuma in na dejstvo, da se bliža 20. obletnica sporazuma, kot je treba tudi omenjati razne izjave in obljube italijanskih in jugoslovanskih državnikov med medsebojnimi obiski in jih primerjati z dejstvi. Pri tem je omenil še dejansko ignoriranje Slovencev v znanih važnih govorih predsednikov Leoneja in Rumorja.
Posebej je Renko poudaril pravico do pritožbe pri sodišču za človečanske pravice v Strasbourgu in je menil, da naj izvršni odbor prouči to možnost.
Stanislav Bole je najprej govoril o šolskih vprašanjih in o važnosti slovenskega strokovnega zavoda, nato pa je obravnaval gospodarska vprašanja. Bole je poudaril veliko vlogo slovenskih gospodarstvenikov pri ustvarjanju poti za sodelovanje z Jugoslavijo, ki so utrle nadaljnje možnosti na oblastveni in politični ravni. Obžaloval je, da niso pravilno delovale razne dvostranske strukture kot so skupni regionalni odbori, v katerih je prišlo do popolne stagnacije in kar je delno tudi krivo obstoječih težav v izmenjavi. Bole je menil, da bodo morali slovenski gospodarstveniki ponovno nekaj ukreniti v tej smeri in zaključil ,da raven dobre politične volje žal ni v sporedju s potrebami in zahtevami gospodarstva.
Izidor Predan je dopolnil poročilo o Beneški Sloveniji in predvsem podčrtal velik uspeh beneških kulturnih srečanj, oziroma prvega predavanja, ki je bilo v petek v škrutovem. Tudi ta važna kulturna prireditev je morala biti v zasebnih prostorih, ker so zavrnili prošnjo za javne prostore s prozornim izgovorom «nevarnosti» kolere, ko pa je znano, da je za nekatere najhujša kolera poučevanje slovenščine.
Karlo Primožič je ugotovil, da se je stanje poslabšalo in da je treba razmisliti, da bo naš poseg čim bolj pravilen in učinkovit, za kar bi bilo prav preučiti nove načine akcij. Treba je na energičen način opozoriti na neizpolnjevanje obljub in proučiti Renkov predlog glede pritožbe.
Razpravo sta zaključila predsednik	Race	in	poročevalec	Samsa
Race je dejal, da naj se poveri preučitev možnosti pritožbe na sodišču v Strasbourgu referentu raziskave šiškoviču in podčrtal nujnost	naporov	za enotni	nastop.
Samsa pa	je	ugotovil, da je po
njegovem mnenju izhod iz stanja samo v poročilu že navedenih zaključkih: v večji politični aktivnosti in v skupnem nastopu vseh Slovencev. Poročilo in zaključki so bili	nato,	ob	upoštevanju	priporo-
čil iz razprave, soglasno odobreni.
Pomoč Ben. Sloveniji
Druga točka dnevnega reda seje glavnega odbora SKGZ je bila posvečena razpravi o obveznostih tržaških in goriških organizacij do Beneške Slovenije. V svojem uvodnem poročilu je tajnik SKGZ Darij Cupin ugotovil, da je bil v zadnjih
da v Beneški Sloveniji ni Slovencev, do tega, da tudi večinska stranka KD priznava vsaj delno obstoj Slovencev v Beneški Sloveniji in do njenih izjav, da je pripravljena podpirati kulturno in narodnostno delovanje beneških Slovencev, kolikor bi Benečani sami potrjevali svoj obstoj. Tajnik Cupin je dejal, da seveda ni nič lažjega kot izjavljati nekaj takega, potem ko so Benečani že nad sto let podvrženi najhujšemu raznarodovalnemu pritisku. Prav tako pa je tudi ugotovil, da smo kljub temu iz leta v leto priča kako beneški Slovenci svojo narodnostno pripadnost vedno bolj odločno in množično manifestirajo. Dokaz temu so emigrantski dnevi v Čedadu, prireditve na Matajurju in Kamenici, delovanje prosvetnih društev «Trinko, «Rečanj» in društvo v Brdu, delovanje Društva beneških izseljencev v Švici in drugih evropskih državah itd. Spodbudno in značilno je tudi, da se vedno bolj širi krog mladih beneških intelektualcev, ki se vedno bolj zanimajo za probleme Beneške Slovenije in ki se zbirajo v okviru društva «Nediža».
Spričo tega kvalitetnega premika v delovanju in v zavesti ljudi v Beneški Sloveniji je tajnik Cupin dejal, da se moramo ostali zamejski Slovenci vprašati ali smo doslej dovolj naredili za beneške Slovence, ali smo jim dovolj pomagali pri njihovem boju. Res se zavzemamo za njihove narodnostne pravice, vendar pa je treba najti tudi nove oblike sodelovanja.
Tajnik Cupin je v tej zvezi poročal o razgovoru, ki ga je vodstvo
bila prav pomoč beneškim Slovencem. Na tem razgovoru je prišlo do vrste konkretnih pobud s strani Slovenske prosvetne zveze, Slovenskega gospodarskega združenja, Glasbene matice, Slovenskega gledališča, Kmečke zveze, Mladinskih krožkov v Trstu in Gorici, do izraza pa je prišla tudi umestnost, da se stiki z beneškimi Slovenci ne odvijajo le na ravni društev in organizacij, ki naj imajo seveda avtonomne oblike, pač pa tudi na povsem individualni osebni ravni. Prav ta človeški element mora v teh stikih najti svojo veljavo.
Prelomnica
Poročilo tajnika Cupina je najprej dopolnil predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko» Izidor Predan. Prikazal je težave in napore s katerimi se je srečavalo društvo v prvih letih svojega delovanja in ugotovil, da je bilo z vztrajnim delom precej narejenega, predvsem pa, da danes društvo ni več samo in edino delujoče slovensko društvo v Beneški Sloveniji. Nastajati so začela tudi druga društva, ki imajo sicer drugačna nazorska izhodišča, vendar pa vse druži isti smoter: boj za narodnostne pravice beneških Slovencev.
Izidor Predan je nato govoril o občnem zboru društva «Ivan Trinko» ki bo prihodnjo nedeljo in dejal, da bo ta občni zbor predstavljal pravo prelomnico v življenju društva z vstopom številnih mladih ljudi in intelektualcev v njegovo vodstvo. Poudaril je pozitivnost prizadevanj kroga okrog društva «Nediža» in v tej zvezi omenil uspeh, ki ga je doživelo prvo predavanja v okviru tega društva s škrutovem.
SKGZ imelo s predstavniki svojih | Prav tako je z zadovoljstvom pou-članic in katerega glavna tema je daril uspešno delovanje katoliške-
liiiiiiiiiniiiimiiiiiiiHHiiiiMiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
GLAVNI TAJNIK CK KP ČEŠKOSLOVAŠKE HUSAK V BEOGRADU
Prisrčen sprejem in pogovori s predsednikom SFRJ Titom
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — Glavnega tajnika CK KP češkoslovaške Gustava Husaka. ki je danes dopoldne prispel na uradni in prijateljski obisk v Beograd, so na beograjskem letališču pozdravili tajnik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič, zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, drugi visoki državni in partijski funkcionarji. Na poti od letališča do rezidence — dvora na Dedinju. kjer je Husaka pričakal in pozdravil pred sednik republike Tito, je visokega gosta iz češkoslovaške pozdravilo več tisoč Beograjčanov.
Neposredno po prihodu je Husak položil venec na grob neznanega junaka na Avali, zatem pa je v parku prijateljstva v Novem Beogradu za sadil drevesce miru. Popoldne je predsednik skupščine Beograda Branko Pešič izročil visokemu gostu v spomin na njegov obisk v Beogradu zlato plaketo Beograda. Ob 17. uri *o se v Belem dvoru na Dedinjo pričeli uradni in politični razgovori med predsednikom Titom in glavnim tajnikom CK KP češkoslovaške Gustavom Husakom in njunimi sodelavci. Po razgovorih je Tito priredil v čast
Husaka in članov češkoslovaške delegacije slovesno večerjo, med katero sta Tito in Husak izmenjala zdravici.
B. B.
Leone na uradnem obisku na Holandskem
AMSTERDAM, 23. — S prihodom v Amsterdam je predsednik italijanske republike Leone danes začel celotedenski obisk v državah Beneluksa. V Amsterdamu sta Leoneja in njegovo soprogo sprejela nizozemska kraljica Julijana in princ Bernard. Po tej prvi uradni slovesnosti je predsednik Leone odpotoval v kraljevo palačo, zatem je položil venec na narodni spomenik, pozneje na je obiskal Amsterdamskega župana. Poleg Nizozemske, bo Leone obiskal še Luksemburg in Belgijo.
PALERMO, 23. - Tukaj se je danes začel 8. vsedržavni kongres Zveze italijanskih kronistov, ki se bo zaključil v soboto. Odprtje kongresa je bilo « dvorani trgovinske zbornice. Slovesnemu odprtju je predsedoval minister za javna dela
Lauricella ob navzočnosti najvišjih deželnih in krajevnih oblasti.
Le Due Tho zavrnil Nobelovo nagrado za mir
HANOI, 23. — Severnovietnam-ski pogajalec na pariški mirovni konferenci o Vietnamu Le Due Tho, ki so mu letos skupaj z a-meriškim zunanjim ministrom Kis-singerjem dodelili Nobelovo nagrado za mir, je izjavil, «da ne more sprejeti dodeljene mu nagrade» za radi še vedno resnega položaja Južnem Vietnamu, ki ga povzročata Saigon in ZDA.
BEOGRAD, 23. - V Beogradu se danes pričeli razgovori med zvez nim tajnikom za zunanjo trgovino dr. Emilom Ludvigerjem in ministrom za industrijo in trgovino Kanade Ale-stairom Gillespijem, ki je sinoči prispel v Beograd. Razgovori so nanašali na medsebojno gospodarsko sodelovanje. Pri tem je bila posebna pozornost posvečena sklenitvi novega trgovinskega sporazuma med Jugosla Vijo in Kanado.
Pogled na dvorano med zasedanjem glavnega odbora SKGZ
ga društva «Rečanj» in pri tem omenil pomemben uspeh nedeljske prireditve v Ljesah, na kateri so nastopili domači beneški zbori z izvirnimi beneškimi cerkvenimi pesmimi. S posebnim zadovoljstvom je omenil, da je na tej prireditvi nastopil tudi 50-članski zbor otrok, zbranih iz raznih dolin. Predan je nato dejal, da v okviru društva «Ivan Trinko» že dalj časa snujejo ustanovitev dramske skupine, da se pripravljajo na ustanovitev folklorne skupine, na ustanovitev mladinskega krožka za kar vlada med beneško mladino veliko zanimanje itd. Končno je izrazil svoje zadovoljstvo, da se organizacije in dru-
štva v okviru SKGZ zanimajo za Beneško Slovenijo in da so ji pripravljena nuditi svojo pomoč.
Predanova izvajanja je dopolnil z nekaterimi zanimivimi in spodbudnimi informacijami dr. Viljem Černo.
V razpravo so potem posegli Kapelj, Bole, Škerlj, Renko, šiškovič, Mo-relj in še nekateri drugi. Z upoštevanjem sugestij, ki jih je dala razprava, je glavni odbor poročilo
tajnika Cupina odobril.
* * *
Glavni odbor je nato v zadnji točki dnevnega reda razpravljal še o nekaterih šolskih vprašanjih in se zavzel, da bi šolske oblasti ta-
koj dodelile še eno učno moč slovenski šoli pri Sv. Barbari. Nadalje je v zvezi z 20-letnico delovanja taborniške organizacije RMV ocenil delovanje te organizacije za zelo dragoceno in vredno vsega priznanja in nadaljnje podpore.
Glavni odbor je razpravljal tudi o vprašanju Narodnega doma pri Sv. Ivanu v zvezi s predlogom, ki ga je dala Narodna in študijska knjižnica v Trstu, da bi se v tem domu uredil muzej. Stanislav Renko pa je dal nekaj kritičnih pripomb k anketi ustanove ISIG in k izvajanju prof. Valussija v Pordenonu glede števila Slovencev * naši deželi.
Dotaknimo se boleče točke
nove ureditve prometa
Zares, v prometu se vse spreminja, razen razpoložljivih parkirnih mest.
Stanje je bilo skrajno slabo pred pre-osnovo prometa in takšno je tudi ostalo.
Še več, ukinjena so bila nekatera parkirišča v središču.
Kako to, da ni bilo mogoče rešiti tudi tega tako po-me^bne^a vprašanja?
Zato, ker vsaj v središču neposredne in takoišne rešitve ni.
Ni novih površin, ki bi bile uporabne za parkiranje.
Absurdno bi bilo odpovedati se povečanju cestne zmogljivosti in torej hitrejšemu pretoku prometa, da bi s tem rešili kako parkirno mesto.
Vprašanja se je treba lotiti pri korenu. Privaditi se je treba uporabi in spoštovanju časovno omejenega parkiranja.
Pustiti vozilo parkirano
v centru osem ur, je sebično in antisocialno ravnanje, ki onemocroča parkiranje tistemu. tivMp. v sred’ ^ "o opravkih ali iz nujnih razlogov.
Tudi kratek postanek na enosmernih ulicah
:	,	j (	•	.	v V/ j . -, ".-
jemlje cesti prometno zmo-ebivost ene steze.
Stanje pa ima tudi svoje pozitivne plati.
Nov sistem, ki ie nrimarne ulice namenil tekočemu prometu, je snrostil stranske ulice in jih «mremenil v razpoložljive parkirne prostore.
j
>^a?«aasag8»^

Si
^is8sS58!SBȤgF|
Da se bomo laže vozili po Trstu
Tržaška občina, Odsek XIII, Oddelek za promet