Neodrešena domovina. —r Učiteljsko dništvo za goriški okraj je imelo dne 6. novembra v Gorici pri »Treh kronah« svoj redni letm občrsi zbor s sledečim vzporedora: 1. Razgovor o ureditvi plač. 2. Volitev društvenega vodstva. 3. Razni predlogi. Po ohširnem ponočiki tajnikovem o delovanju dništva v zadhjcm poslovnem letu prešlo se j€ takoj k prvi točki dnevnega reda. 1. Z zakonom z dne 6. juKja 1919 št 1239 sb se uredile v kraljevini na novo učiteljske plače. Po tem zakonu se pričnt; plačevati tudi učitetjstvo v zasedeneni ozemljii vn. sicer s 1. januarjem 1920 daljo z veljavnostjo od 1. maja 1919. Do 1. januarja se je zavezala italijanska vlada dagati na račun nove plače mesečno po 100 lir predujma. Poleg tega pa dobiva vse učiteljstvo še 80 odstotkov bivše avstrijsks draginjske doklade. Ker je občni zbor mntnja, da se bo še več časa odlašalo s konečno ureditvijo, zato se sklene, da se naprosi politični komisarijat, da zadevo nove regulacije čimpreje uredi. V živahni debati, ki se je pri tem razvila, se je pritegnil v razgovor tudi itallianski učiteljski pokojninski zakon. Ta jc za učiteljstvb v zasedenem ozemllju ntspreieml|iv. Da doseže učitelj po tem preapotopnem zakonu pravico do penzije, mora služiti najmanj 25 let. Učitelj, ki hoče imetr polino penzijb, mora služiti polnih 45 let ali pa dokazati doseženih 65 Iet syojje starosti. Gbriško učiteljstvo je tozadevno mnenja, da velja v okupacijskem ozemljit še vedno stari t. j. avstrijski zakon. Izrekla se je želja, da se vloži na deželni odbor (komisarijat za avtonomne zadeve) prošnjo, da raziasni odbbr učiteljstvu, kako on tolmači to zadevo. Kar se tiče vprašanja penzijskega zakona vsega učiteljstva v zaseden^n ozemlju, je sklenil občni zbor bdstopiti zadevo snujbči se Zvezi slovenskih m hrvatskih učiteljskih društev, da ona doseže končno rešitev. 2. Prešlo se je k drugi točki t. j. k voHtvi društvenega vodstva. Izvdjeni so bili sledeči tovariši: Ignacij Križman pre<jsednik, Ivan Zorn podpredsedinik, Jakofo Rojic tajnik, Franc Mermolja blagajnik. Alojzij Verč, Anton Arigler in tovarišica Otilija Strelova pa bdborniki. 3. Razni predlbgi. Pavšal, ki ga dobiva učiteljstvo -z* kurjavo (drva stanejo 100 kg 9 lir, 100 kg premoga 40—50 lir) in snaženje šoJsikSit prostorov, je za sedanje čase pfenizko onmerjen, vsled česar se sklene vložiti pro6~ nio za povišek. Merodaini faktorji so ooIjubili. da se žadosti ^opravičeni zahtevi. Gmotni položaj učiteljic ženskib r*>criih del je skrajno žalosten. Njihova me~ seena plača znaša pbvprečno 40 lir. UCfteiljsko društvb je vložilo prošnjo na j>nstoino mesto za ureditev plač tudi tetr stanovskim tovarišicam. Ker ne delujejo okrajni šolski sveti, ;codbor posetil novega okrajnega šoisk^a nadzornika Bonesa ter mu tzrazfl željo, da bi se v vseh zadevah, ki se tlčejo šo?e.. vprašalo učiteljstvo za svet. Nadzornifc Bones je to odboru obljubil. Po uvedbi italijanščine v ljudske 5oŁe v zasedenem ozemlju bi se moralo od&topiti v vsakem razredu po 4 ure šol ur~ nika temu predmetu. Učiteljstvo ne marft. da so drugi predmeti vsled tega prikrafšani in je zato sklenilo, naj se one 4 urs doda šblskemu urniku, da ne trpe dnage slovenske nre. Na ta način bo seveda za mladino 4 ure učne obveznosti več na teden. To slednjo žrtev pa bodo starši kak»r otroci z veseljem doprinašali. Obširnejše se je razpravljalo o novife šolskih berilih, katere je sestavil ravnateU idrijske realke dr. Michelli. Učiteljstvo {e> bilo v navzočnosti zastopnika p(dltičn6 oblasti enbtnega mnenja, da so nove knii^e naravnost škandal za šolo in vse tiste. ki so knjige izdali. Sestavljalec dr. Michellt je pokazal s temi berili temeljito neznanie našega jezika. Taki ljudje nai puste naS© stvari pri miru. Učiteljsko društvo pro*estira proti takim pedagoškim poizkusovn. Snujoči se Zvezi v Trstu se toplo priporoča, da vzame uredbo in izdajo sloveaskih šolskih knjig v svoje roke. Povdarjalo se je nadalje važnost kmetijskih nadaljevalnih šol, za katerih ustanovitev se učiteljstvo povsod zavzemj z. vsemi svojimi močmi! Grajalo se je zabrbtno pbstooaaje nekaterih učiteljev, ki hočejo z intrigami in nepoštenim natoteevanjem škodovafi drugira tovarišem. Posebno se je ožigosalo slučaj, da je hotei aeki tovariš-nadučitelj odriniti zaslužoo starejšo definitivno učiteljico iz kraja, v katerem služi ta slednja že deseto leto, Graje vredno je, da se nekateri tovariši ¦^gibajo društva in nosijo glavo strašno \isoko baje zato, ker so bili pred dobritn levom c. in kr. praix>rščaki. Učiteljštvo v okupiranem ozemlju vršistrogo svo>o stanovsko dolžnost. Kafo)t kulturni faktor ne izpusti izpred o^i nobene stvari. ki bi imela korstiti namiu, Dobro ve, da se bo le z dovoijtio izobrazbo mogoče vzdržati in si pridoblti v novil; razmerab dostojno življenje in potrefcnospoštovanje. Z lepo zahvalo za mnogobrojn-o u<tetežbo je zakljti^il predsednk Križman te^ uspeli občoii zbor. —r Ustanoritev Zveze slovenskih ke hrvatskih uditeljKklh društev v zasedeaem ozemlju. Dne 20. decembra so zbor<A-aJi v Tretu zastopntki vseh slovenskih in hrvatskih učiteljskib društev v svrho itstanovitve Zveze učiteljskih družtev v zaseilenem ozemljiu. Predsedoval |e šolskj msdzornik Turk iz Logatca, poročal pa Covariš Grmek iz Sv. Ivana pri Trstu, Debate so se udeiežili tovariši Hreščak, Pahor, Križman. Možina, Medvedič, Vemurini in drugi. Po spreietju pravfl se Je naložilo odseku: Grmek, Venturini, Daner. Pahor in Ribičič nai ukrenejo \rse potre!?no, da se Zveza čimpreje udejstvi. Najkasneje v januarju se vrši prvo delegacijske zborovan}e. Novi Zvezi želimo najlepših uspefcov v prospeh učiteljstva in5olstva! Živi. cw~ (i, rasti nied narodom za narod! -r Slovenščina na pripravnici za uStteljišča v Tolralnii. Na tolminski pripravnici se uče gojenci novo slovenščino m je več tako, kot smo je bili vajeni doslei. To nam spričuje naslednji stavek, ki ga je prestavil učitelj gojencem iz italijaaižčine: »Dettato: Oggi nol cominciamo un nuovo anno scolastico. Noi tutti abiamo una grande voglia dt imparare. per cib siamo venutl a scuola. Naloga: Danes m i bomo začeli novo šolsko leto. Mi vsi imamo e n o v e 1 i k o vojlo z a s e u č i t i, zato sn*> pritšli v šblo.<* — Z vso upravičenost.jo povpražuje »Gori.^ka Straža«: »K>oliko 5a» bodo trajale te razmere in zakaj se na slovenske Šole ne tmer.uje slovenskih učnSb inoči? Kaj porečejo starši teh otrok? So ;ih li mari poslali v šolo, da se tam nauče zaničevati materni Jezik?« —r Slovensko planinsko drtištvo. Hi občnetn zbom slovenskega planinskega drtt§tva, ki se je vrSl v soboto dne 27. tle- cembra, spbmnil se je predsedmik dr. Tominšek v krasnih besedah slovenkih planin, ki so dancs po laški okupaciji Iočene od osvobojene domovine ter izvajal: Odtrgala se nam je divna Trenta z njenimi mogočnimi vrhovi Kanjavcetn, Razorom, Prisojnikom, Jalo\rcem, Bovškim Grintavcem ter nogc rje Man^aita in Knia. Nižje doli po Goriški in Krasu se je uničilb in onemctfočib vse naše do!o. Je to najteinnej.ša doba za naše planinsko društvo. Srčno nniko trpimo in jo bnmo trpeli, dokler nam bodo vztte ?,oriške in urinorske krajine, in n i k d a r ne bomo pozabili, da živi tam zavedno slovensko ljudstvo in da je tam miša zemlja. Ne odrečemo se upanju, da bomo tudi tani še mogli delovati in ¦/ato f.nio tudi pri sliodu delegatov sklenili, da se obdrži obstnj vseh podružnic, kakor >-,o rnška. :<oriška. cerkljanska, ajdovska, vipavska, tvžaška, istrska iai ilirsko-bistriška podruž-nica. O b s t o j t e h podružr.ic n a rri b o d i ve.d n o o pnmin. d a s e n e odrečemo n ik d a i t e \\\ u , k a r j e b i 1 o naše. — Te zadnje besede naj si zlasti dobro zapommi g. popravlialec Paikovega zemljepisa za srednie šole. r Glasbea šola v Gorici. Občni zbor »Pevskega in giasbenega društva« y Gorici se je vršil 15. oktobra ob veliki udeležbi. Dpanje jc. da se kmalu sestavl.pevski zbor "in odprc glasbena šola. --r Strokovne šole. Pod tem naslovom piše »Ooriška Straža«: Slišimb, da je po deželi več strokovnih šol, ki še niso pričele s poukom. Pozivamo torej vse merodajne činitelje po deželi, da se pobrinejo za otvoritev tch šol. Potrebna je prošnja na generalni civilni komisarijat v Trstu, da dovoii otvoritev šole, ozifoma, ako je fola dotirana iz državnib sredstev, da šolo otv€ri. Tudi županstva so poklicana, da vlbžijo prizive. Spnroči naj se nam vsak slučaj. kjei šola še ni otvorjena, kakor tudi naj se nam pošlje prepis vsake prošnje, ki se vloži! Omcnjamo, da je politični komisarijat za goriški okrai že dobil nalbg, da otvori vse strokovne šole v okraju. —r Šole na Tolminskem. Kakor lam, ;ako je tudi letos imiogo vasi orez šolskcsa pouka. Vzrok teniu je pon.anjkanje šolskih prostorov in tu pa tam učiteljskih moči. V celem okraju manjka okoli 35 učiteljskih oseb. Glede šclskih prostorov so oblasti ponekod poškodovana šolska .'joslooja priredile v prave palače z vsenij mbgočnimi okraski, niso pa imele po mnogih vaseh toliko časa, da bi zbile skupaj priprosto barako za silo. Tako bodo, kakor kaže. nekateri kraji še eno leto brez šolskega pouka. -r Gospodinjski tečaj v Tomaju. V zavodu šolskili sester v Tomaju na Krasu se je otvoril lOmesečni gospodinjski tečaj. Poučuje se v računstvu, spisju, vzgojeslovju. šivaoiju, kuhanju m v drugih k- gospodiirjstvu spadajočih delih. Za pouk, Ivano ip naru vanje se plača mesečno 100 lir.  i Na goriški deželni gluhcnetnnic! se je pričela šcla oktobra rneseca. —rNa državni gimnaziji v Idriji so se  otvorili — kakor že znano — prvi trije razredi. V prvem razredu je vpisanih 18, v drugcm 2 in v tretjem 6, torej skupaj 26 reci ¦ dvajset in šest učencev. Slovenska gimnazija v Oorici jc itnela leta 1915. v petih razredih 478 učencev — vsekakor li.sen db!az, da spadajo srednje šole v.na- roJnc kulturno ^redišče, torej tja, kjer so že bile! —r Smrlna kosa. Dne 10. novembra je preminula po dolgi in neozdravljivi pljučni bolezni g. Malka Ceij, bivša učitcIjica v Lipi na Krasu. Blag ji spomin! —r Zrelcstni izpiti v zasedem ozemIju. Meseca oktobra so se vršili v G o r i c i zrelostni izpiti za g i m n a z i j c e, katere je položilo 12 slovenskih dijakov im ena dijakinja. — N a i d r i j s k i r e a 1 k i je napravilo zrelostni izpit pet sedmošolcev. — Istcčas<jio so se vršili vGorici zre1 o s t n i i z p i t i na starem slov. učiteljišču pod predsedstvom pnof. Giov. Lorenzoniia. Za zrele so bili proglašeni sledeči slov.enski kandidati: Carli Alqjzij, Čebokli Peter, Čekada Miroslav, Fakin Franc, Kodeja Franc, Komac Vi ibald, Kosmina Ivan, Peršič"Vladimir, Slokar.Rasti?lav, Sovdat Franc, Skiolariš Josip, Štib .losip, Štnrm Anton in Viler Albert; da!je slovenske kandidatinje: Čubej Marija, Ferfolja Hennenegilda, Ferlat Ladislava. Novmc Roza. Plahnta Boleslava, Štnbej Pavla in Uršič Pavla. Učiteljica Anuncihta Travani je položila izpit iz italijitn^činc kot rrcdmet. -r Šolski syet, za Jul'jsko Benečijo, J)i'. Tiuna. ki je zastopal Slo\rence v oficijelnem šolskem_svctu pri jreneralnem kon'i'-arijatu v Trstn. ie odložil to čast iz'dosedai neznanc^a vzroka. Na predlog poli'Jčne?a društva »Fdinosti« je bil irnenovan na ntegrovo me«fto tr-žaški odvetnik dr. J o s i d A g n e l e tt o. Agneletto je istrski Slovenec iz Trušk pri Marezigah v koprškem okraju. —-r V Mirniku na Gcriškem je umrl 25. septembra pret. 1. nadučitelj tovariš Jožef Erzetič. Maturiral je 1. 1900. v Kopru ter služboval ves čas med slovenskimi Brici ob stari italijanski državni meji. Pogreb se je vršil ob ogromni udeiežbi idrijskih Slovencev. Počivaj v miru! —r Potovalna ljudska knjižnica -tolminskega učiteljstva. Tovariš Josip Rakovšček, nadučitelj pri Sv. Luciji ob Soči, pricbčuje v 13. številki »Goriške Straže« ta-le poziv: Tclminsko učiteljstvo je imelo prcd vojno dobro urejeno potovalno ljudsko knjižnico, ki je bodrila in poučevala naše Ijudstvo. Imenovana knjižnica je obse^ala 20 serij izbranih knjis:, katere je zalotila vojna vihra na raznih krajih tolminske?a okraja. Da nam bo mogoče zbrati razkropljene ude. ki osok:;lijo duha, pro^im vse tolminsko učitelistvo, da neinui.loma poroča podpisainemu o usodi posamezrnih serii, katerim ie morda vrvna biu^ohotno prizanesla. —r Urad r? zaščito beguncev. Uia-jpm nared.be deželne vladc za Slovenijo od 22. d.ci"cmbra št. 826. obiavljenc v ^Uradnem listu« od 30. decembra št. 185. se je pri predsedništvu deželne vlade za Sl-oveniio uptanovil pbseben, neposredno predr.ed.niku deželne vlade .podrejen urad za zaščito bcPtmccv v LjubHani. Ni.ega Iindrcčfe ?.e razteza na vse ozemlje dcželue vlade za SIoveniio..Na ta.urad so prešli vsi posli nredpedništva ('eže!'ne vlade In poverieništva za socialno skrbs.tvo, ki se nainašaio na zaščito begunccv in izseliencev z juposli^vansk-cfa o^enslja. zasede-nem no ItairamJi in Av?-tri.iQili. Ta urad za za^čito be?un^ev m komisiia. za mirovno 1 ninferenco, katerima načeliuje okrajni ?Ia\'ar dr. Franc Vodopivec, sta se nreselila iz posbpia dcželne vlade na Turiaški trg. št 3, II. nadstr.