^/adedaamo u pašo+ifatt.
Maštggi SMasnigi
Glasilo Udruženja p. t. L uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije v Ljubljani.
Letnik XI.
V Ljubljani, dne 15. novembra 1931.
22. štev.
Ntališee in predlogi za retini kongres Udruženja.
(Sprejeto na izredni skupščini sekcije, dne 25. oktobra t. 1.)
Glede na situacijo, ki je nastala po zad* njih dogodkih v udruženju, zlasti pa glede na postopanje centralne uprave napram Dravski sekciji, je prišla uprava sekcije do zaključka, da je treba revidirati tudi naše stališče k nekaterim vprašanjem ureditve udruženja. Predvsem bi bilo treba izpreme= niti stališče glede imovine udruženja od= nosno glede upravljanja in kompetence v odločanju in uporabljanju imovine. Izku> stva in borbe zadnjih časov nam dokazu* jejo, da velika večina članstva udruženja in prilike še niso dozorele za ureditev udru* ženja na idealni osnovi skupnih žrtev in dolžnosti ter skupnih pravic v uživanju moralnih in materialnih dobrin udruženja, kakor smo jo bili zasnovali in za katero smo se zavzemali doslej. Konsekventno iz* vodena kolektivnost v stanovski organiza* ciji je gotovo slej ko prej ideal vseh uvb devnih p. t. t. uslužbencev, do katere bo moralo nekoč gotovo priti. Toda zasedaj ta ideal še ni izvedljiv, vsaj brez ogorčene borbe ne. Naša sekcija je ta ideal prva po= stavila in se prva borila zanj. Zato nje ne zadene nobena krivda, če se to ni moglo tudi v resnici realizirati. Treba je prepustiti izvedbo tega ideala razvoju in bodočim ge* neracijam, če ne bo nastala med tem po* treba in zahteva po čisto novih oblikah organizačnega izživljanja in udejstvovanja.
Uprava sodi, da bi bilo za sedaj najpri* mernejše naslednje stališče, ki bi ga bilo treba zastopati pri ureditvi našega udruže* nju in pri sprejemu novih pravil:
Vsa imovina udruženja pravno sicer mora biti last celokupnega udruženja, ker se glede na to, da je dovoljena za p. t. t. osobje ena sama dn edinstvena organizacija za celo državo kot ena sama pravna oseba, to dejstvo ne da predrugačiti. Toda poraz* deliti se mora kompetenca do upravljanja in uživanja te imovine. Po zamisli uprave bi se dalo to urediti najpravičneje in naj* boljše takole:
V udruženju bi bilo treba razločevati
1.	skupno imovino,
2.	posebno imovino in
3.	zadužbinsko imovino.
Skupna imovina bi bila tista, ki bi jo zbralo celokupno članstvo udruženja z ena* kimi doprinosi. To imovino naj bi uprav* Ijalo, o njej naj bi odločevalo in jo uživalo enako celokupno članstvo udruženja. Upravljalo naj bi jo centralno vodstvo, to je vrhovni upravni forum udruženja, ki bi ga tvorili predstavniki vseh banovinskih sekcij in predsednik, tajnik An blagajnik centralne uprave. Centralno vodstvo bi upravljalo to skupno imovino po navodilih in sklepih kongresa.
Posebna imovina bi bila tista, ki bi jo zbralo članstvo samo ene banovinske sek* cije ali pa članstvo enega pododbora. To imovino naj bi upravljalo, o njej bi odlo* čevalo in jo uživalo samo članstvo dotične edinice, ki jo je zbrala. Nad to imovino bi imela ingerenco samo skupščina dotične banovinske sekcije odnosno samo zbor do* tičnega pododbora. Nad to imovino ne bi
imelo nobene kompetence centralno vod* j stvo in kongres. Ta imovina se ne bi mogla in ne bi smela niti odvzeti niti porabiti v j druge svrhe in namene, nego za tiste, za katere jo je določila skupščina dotične ba* j novinske sekcije odnosno zbor dotičnoga | pododbora, razen ako bi ‘skupščina odnos* no zbor pristal na to.
Zadužbinska imovina je tista, ki jo kdo pokloni kot zadužbino (legat) celokupnemu udruženju, in je s tem imovina udruženja, ! ali pa samo kaki edinici udruženja in je s tem posebna imovina. Vi ostalem se glede ! na to, ali je zadužbina za celo udruženje j ali samo za posamezne edinice, upravlja | zadužbina po istih načelih kakor skupna j oziroma posebna imovina, seveda pa po j željah in sklepih onih, ki so zadužbino po* j klonili. Vendar pa te želje in ti sklepi ne morejo biti taki, da bi bili v nasprotju z nameni, smotri in idejo udruženja ali pa da bi kakorkoli vezali svobodo njegove ideologije, politike in taktike, skratka po* segati ne smejo v suverenost udruženja.
Imovina bivšega Saveza p. t. t. uslužben* cev naj se odstopi beograjski sekciji kot zadužbina. Iz te imovine naj se odstopi dom v Skopi ju Vardarski sekciji, dom v Novem Sadu Dunavski sekcij’ in dom \ Sarajevu Drinski sekciji. Zoeske k: jih je da' bivši Savez za nakup odnosnu zgradi-lo\ teh domov, naj dotične sekcije, ki pre* vzamejo domove, vrnejo beograjski sek* ciji v korist zadužbine bivšega Save/a. Zneski, ki so jih dale te sekcije odnosno njihove predhodnice Obl. organizacije biv* šemu Savezu dz članarine in dohodkov do* mov, naj se od tega odštejejo v dobro ba* novinskim sekcijam. Če pa želi uprava biv* Joga Saveza imeti še poseben odbor, 'ki bi nadzoroval to svojo zadužbino, bi ta odbor ne smeli imeti nobenih vezi s centralno upravo udruženja, ampak samo z upravo beograjske sekcije, ki bi morala biti zato prav tako ločena An samostojna edinica, ko ostale banovinske sekcije. Seveda bi tudi za ta zadužhinski odbor morali-veljati gor* nji pogoji, ki veljajo za razmerje daroval* cev (zaveštačev) do svobode in suverenosti udruženja sploh.
Centralno vodstvo pa bi imelo pravico nadzorstva nad celokupno imovino, torej tudi nad posebno in zadužbinsko, toda sa» mo toliko, da bi kontroliralo, ali se s to imovino gospodari po sklepih dotičnih cdd* nic odnosno po željah darovalcev. Seveda pa bi se vsa imovina kot last udruženja morala izkazovati v bilanci udruženja in na kongresu ter bi se morala rekapitulirati v celokupnem budžetu udruženja.
Samo ob sebi se razume, da spadajo k imovini udruženja tudi domovi in okreva* lišča, za katera veljajo ista načela kakor za ostalo imovino in tudi ista porazdelitev v skupino skupnih, posebnih ali pa zaduž** binskih domov ozir. okrevališč.
Članarino določajo banovinske sekcije vsaka zase in za svoje potrebe. Od te čla* narine prispevajo banovinske sekcije en dd centralni upravi na ime skupne imovi* ne in en del pododborom za potrebe teh.
Ostalo obdrže za svoje potrebe. Koliko se prispeva centralni upravi, to bi določil kongres po proračunu, vendar pa bi mo* ralo centralno vodstvo skleniti to v spo* razumu z banovinskimi sekcijami prarvo* časno, da bi sekcije lahko dobile za to pri* stanek svojih skupščin odnosno da bi to upoštevale pri izglasovanju svojih bu* džetov.
Centralna uprava naj bi bila samo iz* vršni odbor, ki naj bi ne imela nobenih kompetenc večjega in važnejšega značaja. Glavna kompetenca bi pripadala central* nemu vodstvu. Delokrog in kompetenca mora biti v novih pravilih precizno začrta* na, da nc bodo mogoče nobene take zlora* be in nobena dvoumna tolmačenja, kakor se to dela po sedanjih pravilih, ki so se šele v praksi izkazala za popolnoma nemo* goča in pomanjkljiva. V ostalem naj bi ostala načda novih pravil ista, kakor jih vsebuje načrt pravil, ki jih je izdelala biv* ša ljubljanska obl. organizacija. Zlasti toč* no in natančno naj bodo v novih pravilih poudarjene pravice in dolžnosti banovin* skih sekcij in pododborov ter delokrog istih.
članstvu se mora dati v udruženju taka svoboda uveljavljanja in odločevanja, da bo izključena vsaka samovolja poodincev in uprav. Na zborih pododborov naj glasu* je in voli članstvo direktno ter naj voli tu* di delegate, ki bodo zastopali članstvo pod* odborov na skupščinah pristojnih banovin* skih sekcij. Za vsakih 10 članov pododbo* ra naj bo na skupščini en delegat. Na skup* ščinah banovinskih sekcij odločajo, volijo in glasujejo delegati pododborov. Skupšči* ne banovinskih sekcij naj volijo delegate, ki bodo zastopali članstvo banovinskih sek* cij na kongresu. Za vsakih 100 članov ba* novinske sekcije naj bo na kongresu po en delegat. Delegatke banovinskih sekcij naj odločajo, glasujejo in volijo na kongresu, ki je najvišji forum udruženja. Pooblastila naj se dopuste glede na finančne razmere in stroške, ki so zvezani z delegati. Na vsak način pa se mora uvesti na kongresih in skupščinah zastopstvo po proporcu, ki bo omogočal enakopravno zastopanje član* stva iz vseh krajev in delov države.
Banovinske sekcije bi poleg tega tvori* le po svojih predstavnikih centralno vod* stvo, pododbori po svojih predstavnikih pa vrhovno korporacijo v vodstvu bano* vinske sekcije.
V tem smislu naj bi se torej revidiralo stališče Dravske sekcije glede ureditve udruženja in njegove imovine in to naj bi bili predlogi, ki naj bi jih zastopali dele* gati naše sekcije na prihodnjem kongresu udruženja, ki bo to reševal. V smislu tega mandata naj bi nastopali delegatje Drav* ske sekcije na kongresu udruženja.
Ker bo ta kongres nepregledne in odlo* čilne važnosti, saj bo od tega kongresa od* visna bodočnost in usoda udruženja sploh, predlaga uprava skupščini, naj ona danes sklene, da odpošlje Dravska sekcija na ta kongres čim večje število delegatov. Če le mogoče, naj se udeleži Dravska sekcija
kongresa po delegatih v tolikem številu, kolikor delegatov ji bo -pripadalo po števU lu članstva, talko da bodo s pooblastili, ki jih predvidevajo pravila, zastopani po dc= legatih vsi člani Dravske sekcije. V to svr> ho je za kritje stroškov za delegate stavb la uprava potrebno pooblastilo tudi v pro* računske odredbe, ki bodo predložene
skupščini v sprejem pri 6. točki dnevnega reda v zvezi s sprejemom novega prora* čuna.
Določitev delegatov za kongres naj se prepusti novi upravi, ki naj izbere delega* te po predlogih pododborov odnosno glav* nih poverjeništev, kakor bodo to dopušča* le takratne službene in krajevne razmere
Glede povračila potnih stroškov delegatom za kongres predlaga uprava, da se prepusti določitev potnin novi upravi, ki naj uredi to takisto v sporazumu s pododbori odnosno glavnimi poverjeništvi. Nima pa uprava seveda ničesar proti temu, da določi to že sama skupščina ali pa da da novi upravi potrebna navodila v tem pogledu.
Proračun
Udruženja p. 1.1. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravske sekcije
v JLjuSiIjani,
sprejet na izredni skupščini, dne 25. oktobra 1931, za čas od 1. novembra pa do redne skupščine 1932.
Predpisi § 76. zakona o uradnikih, ki so posegli v organizačno življenje ptt. uslužbencev, niso spremenili samo pravnega položaja naše organizacije in njenih splošnih razmer, ampak so vplivali tudi na njene materialne in finančne odnošaje. Pod tem vplivom se je spremenilo stanje v naši organizaciji tako zelo, da se njeno gospodarstvo ne more več držati v smernicah proračuna, ki je bil sprejet na redni skupščini bivše Oblastne organizacije ptt. uslužbencev dne 12. aprila 1931 v Celju, in ki ga je prevzela po njeni izredni Skupščini dne 28. junija 1931 avtomatično tudi sedanja Dravska ekcija UPU.
Po določbah § 76. zakona o uradnikih oziroma po odločbi gosp. ministra za promet je izpadlo iz naše organizacije okrog 200 pogodbenih poštarjev, pa tudi nekaj članov zaradi upokojitev, smrti itd., tako da je kljub pristopu precejšnjega števila novih članov padlo celokupno stanje članstva naše sekcije na 800 : članov. S tem se je porušilo tudi proračunsko ravnovesje dosedanjega proračuna. Novo stanje zahteva torej, da mu brezpogojno prilagodimo proračun, ker bi sicer zašli v nekaj mesecih v zelo kočljivo finančno situacijo.
Zato je finančno ekonomski odsek Dravske sekcije UPU izdelal za današnjo skupščino nov proračun. Opozarjamo pa, da je tudi ta proračun, ki ga predlaga uprava današnji skupščini, samo provizoričnega značaja. Upoštevati je treba, da v neizvestnih razmerah, v kakršnih se nahaja naša sekcija glede na neurejene razmere celokupnega udruženja in glede na razmere, ki vladajo med ptt. uslužbenci dravske banovine, ni mogoče sestaviti stalnega proračuna za daljšo dobo. Uprava smatra za svojo dolžnost in potrebo, da skupščino brez olepšavanja in prikrivanja pravih dejstev opozori na to, da visi ravnovesje proračuna, ki ga predlagamo današnji skupščini, na nitki. Malenkostne spremembe v stanju članstva ga lahko docela zrušijo in uprava, ki bo izvoljena na današnji skupščini, bo postav-
Eiks|»oxe.
Ijena v težak in občutljiv finančni položaj. Če bo padlo stanje pod sedanji nivo, se bo moralo organizačno življenje Dravske sekcije postaviti na docela drugo osnovo in če sekcija ne bo našla kakih novih finančnih virov, bo morala svoje delovanje občutno zmanjšati in utesniti. Zmanjšati delovno možnost organizacije bi pa pomenilo nazadovanje, kar bi značilo za ptt. osobje dravske banovine v organizacijskem življenju nedogledne posledice.
Posebno pozornost bo treba posvetiti glasilu sekcije — »Poštnemu glasniku«, katerega proračun je komaj še realen, kljub temu, da so se zopet znižale nagrade piscem na zadnjo stopnjo možnosti. Nevarnost preti z novim letom glede inseratov, ki so se bili letos tako dvignili, da je bil list ne samo aktiven, ampak da so krili tudi vse izdaje na šestih in osmih straneh, ki so bile zadnje mesece zaradi izrednih potreb že kar obligatne. Toda gospodarska kriza, ki je med tem pritisnila, grozi, da bo listu z novim letom docela odvzela inseratni vir dohodkov. Če se to zgodi, potem bo treba ukreniti nekaj radikalnega, ali zvišati članarinske dajatve ali pa list skrčiti na enkratno izdajanje v mesecu.
Nič dosti boljših izgledov ni za proračun organizacije, kjer se bo treba nemara tudi odločiti za slično radikalno alternativo, ali zvišati članarinske dajatve ali pa ukiniti pisarno in sestanke ter sploh zmanjšati celokupno režijo organizacije.
Na vsa ta pereča dejstva opozarjamo že danes, hkrati pa tudi na to, da zahtevajo splošne in življenjske potrebe organizacije, da bi se pisarna povečala in razširila, ker uprava zmaguje le z največjim naporom in požrtvovalnostjo današnje potrebe že ob sedanjih sredstvih, ki ji stoje na razpolago. Treba je namreč upoštevati, da so današnje posebne .izredne in neurejene razmere podvojile delo uprave in pisarne. Da se je sekcija v takih razmerah mogla boriti in otepati na razne
strani za uveljavljenje svojih pogledov in načel, je bilo mogoče le na ta način, da se je delovna možnost podvojila.
S proračunskimi odredbami je bilo treba v čl. 1. seči po izrednih sredstvih in ukrepih, brez katerih obstoj in delovanje sekcije sploh ne bi bilo mogoče. Po pravilih udruženja znaša namreč članarina isamo 4 Din mesečno. Od tega dobi centralna uprava po 1 Din odnosno po 2 Din, — kjer ni pododborov, — po 1 Din pa dobe pododbori. Za potrebe sekcije bi preostalo komaj po 2 Din oziroma povprečno po 1.50 Din od člana. To bi ne zadostovalo niti za list. Za pisarno, potovanja in druge potrebe pa bi ne ostala na razpolago 'niti para. Jasno je, da tako nizka članarina ne more zadostovati za potrebe tako razvite organizacije kakor je naša. Ob teh sredstvih je popolnoma izključeno, da bi mogla organizacija v naši banovini obstojati. Zato smo posegli s proračunskimi odredbami po prisilnih sredstvih, ki nam omogočajo na pravni način ohraniti dosedanje stanje.
S proračunskimi odredbami je postavljen proračun na osnovo, ki je v naši organizaciji še nismo imeli, namreč na proračunsko osnovo dvanajstin. Tudi to je posledica in znak neurejenih in neizvestnih razmer, v katerih se mora organizacija uveljavljati.
Razna dalekosežna pooblastila, ki jih vsebujejo proračunske odredbe, so taJkisto nujna posledica in potreba izjemnih razmer, ker bi uprava brez teh pooblastil lahko prišla v zagate, iz katerih bi ne mogla najti izhoda ter bi organizacija vsled tega lahko utrpela nepopravljivo škodo. Po drugi strani pa je gospodarstvo in imovina organizacije zavarovana s proračunskimi odredbami do skrajnih mej možnosti, ki jih dopuščajo sedanje izredne prilike.
Uprava predlaga s tem ekspozejem izredni skupščini svoj provizorični proračun in prosi, da ga skupščina sprejme po možnosti brez izprememb.
Proračun za „Poštni glasnik66
za proračunsko leto 1931/32.
Dohodki.	K proračunu Dravske sekcije
Po- stav- ka	Predmet	Znesek	
		Din	P
1	Prispevek od članarine za 800 članov a 24 Din	19.200	—
2	Naročnina od posameznikov (200 X 24 Din)	4.800	—
3	70*/o ene strani Oglasov ........	13.440	
			l
	Skupaj . . .	37.440	
UPU od 25. oktobra 1931.	Izdatki.
Po- stav- ka	Predmet	Znesek	
		Din	P
1	Natisk (24 X 960 Din)		22.800	j,	
2	Poštnina (24 X 92 Din)		1 248	—
3	23% pnoviirija za miaibrane oglase (25% od		
	13.440 Din)	■	3.300	—f
4	'VVo provizija za 'inkaso oglasov (50/o od		
	13.440 Din) .	. . . . * . . .	672	
5	Davek na oglase		200	—
6	Pristojbina za 'Poštno hranilnico ....	150	—
7	Pisarniške potrebščine		500	-**
8	Nagrade uredniku. .'....		2.400	—•
,9	Nagrade upravniku 			1 800	. 	
10 ,	Nagrade ipdsfcein ., , . 			4 200	
11		110	
• •	Skupaj .' . . .	• 37.440	I ^
(Nadaljevanje prihodnjič).
Važno opozorilo glede loterije.
Dežela ima še 5 dni časa za prodajo loterijskih srečk Poštnega doma. Najlepše vas prosimo, zastavite te zadnje dni vse moči, da boste prodali vse srečke, kolikor ste jih prejeli v razprodajo. Od dobrega ali slabega izida naše loterije je odvisna nadaljnja akcija za zgradbo doma.
Najkasneje 21. novembra t. 1. morajo biti vse eventualne neprodane srečke vrnjene Zadrugi Poštni dom v Ljubljani. Za srečke, ki do tega dne ne bodo vrnjene, bo materialno odgovoren tisti, ki jih je prejel, to se pravi, da bo Zadruga Poštni dom smatrala vse srečke, katerih ne bo prejela do 21. t. m., za prodane in da bo z odpadajočim zneskom obremenila prejemnika srečk.
Hitite z razpečavanjem! Tekmujte med seboj!	»Poštni dom«.
Tovarišice in tovariši pri poštah v Ljubljani, Mariboru in Celju! Od vas je odvisen uspeh loterije Poštnega doma! Dežela je storila svojo dolžnost, saj je prodala 10.000 srečk. Ostalo je še 10.000 srečk in te morajo biti prodane v naših centrih: v Ljubljani, Mariboru in Celju! Tovarišice in tovariši! Prosimo vas, potrudite se, da bodo prodane vse do zadnje prejete srečke, žrebanje se bo vršilo nepreklicno dne 1. decembra t. 1. — Načelstvo »Ptoštnega doma .
Sport.
Oprema smučarke in smučarja
Od immoigilh sltrami smo prejela prošnja za ■nasvete glede smuioaflške 'Opreme in izdatkov za novopečenega smučarja. V nasledlnljem navajamo predmete, ' ki jih mora limeti vsak, ikldidr se misli posvetiti Ibetemu športu.
IBrez smuči seveda nič ni.. Biti morajo iz dolbrelga, izbranega jesenovega lesa, s pravilnimi lletniioanri tn brez grči Kako dolge smuči mora imeti smučar, je mnenje različno, prav iza prav pa morajo- ibiti tako -dolge, 'kolikor -meri smučar z 'iztegnjeno rolko im zaprto- petst-jo. Ozke »dil-ce« so samo -za tekmovalce, -za nas -so pa široke, talke, -ki merijo v sredini 7'—£ cm. Ali -so -smuči s hrbtom ali ploske, ni -važno toliko iza smučanje, Ikako-r za okus in cen-o. iJesen-ove, ploske, 2 m dolge smuči stanejo -okrog ili20 ID-in, s h-rbtotm iliz najboljšega j-eseh-ovega 1-esa pa -okrog 1180 Din.
iNove diloe Ije treba -najprej napojiti z ‘lanenim oljem, -potem Jih zvezati na -spodnjem kom-cu lin zgoraj, kjer se prične krivina, nato. pa razširiti v sredilni s tem, da se vtakne med diloe kos lesa, na zgornjem koncu pa v-stavi paličica, ki drži krivini narazen.
Stremena. Neverjetno -needini -so si smučarji glede tega, kate-ra vrsta -stremen je najboljša. Stremena s-o z-elioi važen del smučarske -opreme. Z n-jlilmi .namreč pritrdimo diloe na čevlje. IPri-trdSti jih moramio- tako, da s-e Čevelj ne premika Vstran in da ne tišči in -da -se z lahkoto pripemjaljo ozjro-mu odpenjajo. tz izkustev naših smučarjev so zelo dobra Seidl-ova -stremena, ki -so tudi najce-nejša, saj stanejo samo 85 —-90 Din.
-Palice so čisto -dobre mavadne- leskove,' ki stanejo -samo 50 Diln. Kdor pa lahko pogreša -nekaj kovačev več, naj si rajši kupi palice Tbrtkih, ki so Zeto trpežne im -rri-nogo lažje. Njih cena se -giblje -med 70 in 90 Din. Dolge naj bodo tako, da sežejo -od tal do- pod pazduhe..
Čevlji. -Često delajo irayinio- čevljjčvetike skrbi smučanjem hovincem, fot sicer z.a-tdp ker morajo Ibiti trpežni, pa so izato tudi) dragi. Upamo pa, da je -med našimi začetniki- veliko turistov, ki bodo svoje'gojzerce lahko upora-. Mii za -smučanje;. Kdor še -nima, primernih čevljeV, ■ maj si jih -da -delati iz Jcromov-ega-usnja, ki je''odporno prati vlagi im želo trpežno. 'Vlsakdo mora biti namreč pripravljen ma to, da bo pri tem športu prestal marsika-
I tero urico v snegu im najhujšem mrazu. Ra- ( zen tega morajo biti čevlji dovolj prostorni, da se me čuti v njih noben rob im da obujemo • vanje -z lahkoto dva para volmenilh nogavic. Čevlji iz prvovrstnega blaga in brezhibno izdelani stanejo 340 — 360 Din. V čevljarni naše Gospodarske zadruge naročite lahko vsak -čas -take čevlje.
Doslej omenjeni predmeti so neobhodno potrebni za smučanje. Dres (obleka) je s-i-cer tudi potreben, namesto njega je pa dobra 'tudi navadna Obleka. Veliko jih je med nami, -ki morajo štediti pri vsaki stvari, zaradi r;smučarske Obleke si pa le ni .‘-roba beliti glave. Saj so dobre vsake hlače, ki so lahko dolge ali pa kratke '(smučarkam svetujemo dolge), skavtska srajca- -in -s vi ter. Ta -oprema bo zadostovala za vsakega začetnika najmanj za prvo leto. -V naslednjem navajamo še -cene'oblekam iz pravega smučarskega blaga,. ki jili izdeluje -krojač g. Krajc v posu ipju Gospodarske zadruge, Pred P-rulami štev. 1:
Kompleten smučarski dr-es, jopič -in hlače: tz modrega	-lodna	po	230 Dim meter	Din	850
iz modrega	lodna	po	,175 D,in meter	Din	710
-Kompleten smučarski dres, jopič s pa--tentmim zapi-račem (brez -podloge) in hlače: m modrega	.Lodna	po	330 Dim meter	Din	800
■'z modrega	lodna	po	175 Din meter	Din	675
ra m-o hlače iz blaga po 230 Din meter Din 360 samo'Mače iz blaga po 175 Din meter Din 290 !
Dres po -naroči-lu izdala g. Krajc v 5 — 7 dneh.
iS tem smo 'Seznamih ljubitelja smu-čarstva z opremo, -ker je baš -sedaj ugo-den čas, da se vsak pripravi. Če bo med' poštarji dovolj 'zanimanja za našo družino, bomo -s -članki nadaljevali in polagoma seznanili člane z vsemi teižkcIČami in lepotami -smuča-rstva.
Zapomnite si ipa to, da je treba za sm-u-čanje sam-oi -dobre volje r!n .zanimanja, drugega na prav za prav nič. Sicer je treba tudi nekaj -demarja za -nabavo -opreme, pa ne veliko. iPa še -to: vse tu naštete predmete bodo člahi naše dralžlme lahko dobili na dolgoročne -mesečne obtoke.
Ker oa pravi ta ali oni1, da sa temu napornemu sortu ne mote posvetiti, češ da je prestar in pretežak, povemo, da to ni res. člolv-elk -se 'stara, star pa ni nikoli! K-dor pa čuti pezo (svojega telesa, naj kar p-ri-de med n-as po — vitko -linijo.
Smuk!
Poštarska smučarska družina.
Društvene vesti.
Z IX. rodne odborove sojo Dravske sekcije UPU od 6. XI. 1931.
Predisedniik tov. Čampa je najprej ugotovi-l sijajen potek in rezultat iiziredne skupščine s pripombo, da je centralna uprava udruženja o tem obveščena z o-bšiir.niiin dopi-som, kateremu je priložena na skupščini sprejeta resolucija. Centralno Upravo je sekcija prosila za odgovor do 2. novem-ura. Odgovora pa ni in ga najbrž tudi ne bo. Nadalje je- omenil, da bo sekcija s primernim dopisom podprla- akcijo banske uprave dravske banovine glede stanovanjske zaščite oziroma za znižanje najemnin. Nazadnje je pa še dostavil, da je v zadnjem »Poštnem glasniku« o poročilu o poteku izredne skupščine pomotoma izositaito to, da je bila na skupščini zaistopa-na tud-i ipošta Camko-va po vedno agiilnem dn zavednem tov. F-ramju Brumcu. Tov. Brumec naj sekciji to oprosti.
Po tem poročilu se je bavil odbor z raznimi drugii-nvi vprašanji lin doplsii, zelo obširno ee je pa pečal z dopisom glavnega poverjeništva v Celju In njegovim-i nasveti. ' 1
Na koncu je odbor odobril potovanje tov. predsednika v Beograd, kjer maj bi predvsem uredil vprašariije o sklicanju kongresa.
Op. ur. G, predsednik je na podlagi'tega sklepa Odpotoval 8. novembra v Beograd, kjer »e je' eestail s predsedmikii ostalih sekeij. O rezultatih, ki so jih predsedniki sekcij dosegli v Beogradu, v prih. Pošt. Glasniku.
foCase aivvBienje.
Moj oče vsak dan pošto raznaša, in se od hiše, do hiše oglaša, na pošti naloži breme težko, zvečer pa pride utrujen domov.
Mnogim večkrat denarja našteje, paketov število ga večkrat ogreje, in časopisov je tudi obilo, pisem in cenikov lepo število.
Vendar ta služba še lepa bi bila, ko bi nas bolj dostojno živila, a čevlji so strgani, strgan rokav, kdo bo denarja za drugo nam dal?
Drvarnica prazna, kurjave nikjer, veter pa tuli krog hiše ko zver.
Shramba jedilna le preveč je svetla, kako bo mamica kruha nam pekla.
Pa ko bi mama bila bolj zdrava in čila, da bi še Ona nam kaj pridobila, a bolezen pogosto se v hišo priklati, katera jo prav neusmiljeno zmlati.
Naša nadloga in težava ne mine, sredi prelepe Savinjske doline.
Krajevna lepota nam malo je mar, če je pomanjkanje naš gospodar.
A vendar še eno jaz željo imam, le škoda, ker pravga naslova ne znam.
Bi svet’mu Miklavžu se priporočila in ga za eno darilce prosila.
Zložila Marica Vozlič, desetletna pismonoševa hčerka v Grižah pri Celju.
Draga Marica! Kakor vidiš, je Tvoja pesmica natisnjena, ker je tako iskrena. Prvo kitico sem izpusti!, ker je Je preveč odkritosrčna in bi mi jo -lahko kdo drugi črtal. Če boš pridna in se dobro učila, boš gotovo šc -kaj lepšega zložila. V Ljubljani bo poštarski Miklavžev večer in jaz bom prosil sv. Miklavža, naj -stopi tudi v Griže k Marici, saj kaj pa je za sv. Miklavža pot iz Ljubljane do Vas? Pozdravlja Te
Urednik.
pb. uradnica Vil. skup. iz Maribora želi zamenjati službeni kraj s kolegLnjo kake' večje event. tudi podeželske pošte, vendar ne kot samostojna, marveč le kot dodeljena moč. Ponudbe na upravo Poštnega Glasnika-.
Izprašana veibanka, katera zaradi mladoletno-st) ne m-ore dobiti samostojne j>ogodbene pošte, želi priti kot pomočnica h kaki večji pog. pošti. Priporoča se tudi za namestnico za slučaj dopusta ali bolezn-t ,pog. poštarja. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na pošto Sv. Marjete pri Moškanj-enb.
angleškega in češkega blaga za gospode in dame. Pliš za plašče. Baržun. Pregrinjala in preproge. Belo blago za telesno in posteljno perilo. PERJE in PUH.
A. ŽLENDER
Ljubljana, Mestni trg št. 22
Dobro blago! Solidne cene!
V-G ' /Tj; ( .
»NAŠA POŠTA«.
časopis za pdšto, telegraf, telefon in radio, ki izihaja v Beogradu — ima v zadnji številki od 1. novembra t. 1. to-le vsebino:
Mednarodna akordencija pošt in telekomunikacija. • — Napredek v inozemskih državah. — Služba v vojski in državna civilna služba. — Pogodbene pošte. —- Naša tehnika. — Iz preteklosti! — časopisi. — Pravopisna navodila. — Odnosi kulture in pošte. :— Izročanje in dostava poštnih pošiljk. — Poštna romantičarka. — Skozi življenje im svet. V pregledu: Vesti iz mi-
nistrstva. — Telefonski imenik. — žrtve dolžnosti. — Strokovne publikacije in vesti. — Strokovna' predavanja, — Odzivi.
Kakor se vidi, je vselbina zelo pestra in aktualna. Podprimo ta naš, prav za prav edini strokovni list, 's čim več naročili. Ali bi si ne očitali, ako bi zaradi apatije poštnih uslužbencev do strokovne literature zašel v finančne tež-koče in moral prenehati izhajati? Tega ne smemo dopustiti. Hkrati prosimo vse tiste, ki so morda na dolgu z naročnino, naj jo takoj poravnajo, ker časopis (brez denarja vendar ne
more izhajati. »Naša pošta« izide vsak mesec in Stane na leto samo 40 Din. Naroča se v Beogradu, Balkanska 9.
Še je čas, da kupite vsaj eno srečko »Poštarske efektne loterije«. Ne odganjajte sreče od sebe, ko vas vendar sama; išče! Dne 1. decembra se bo zavrtelo kolo sreče!
Zadruga Poštni dom priredi tudi letos Miklavžev večer. Kje in kdaj se bo vršil, bo objavljeno v prih. številki »Glasnika«.


%
7'
HI
Izdelava in prodaja damske, moške in deške KONFEKCIJE na debelo in drobno. Prvovrstno izvrševanje po meri. — Poštarji, nabavljajte potom Gospodarske Zadruge po originalnih cenah!
družba z o. z. LJUBLJANA, Prešernova ulica 9
Nogavice, rokavice, moško perilo, modno blago, dežnike, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in ta-petnike
kupite najboljše le pri
JTOS. PETEL.INC
LJUBLJANA,
za vodo, v bližini Prešernovega spomenika
J)®go S0T)®fl
manufakturna trgovina
Ljubljana, Prešernova ni. 3
priporoča cenj. poštnim uslužbencem svojo veliko zalogo blaga. — Dobi se tudi na obroke.
Največja Izbira
vseh vrst modemih čevljev domačega in tuje-zemskega izdelka najboljših svetovnih znamk ter dežnih in snežnih čevljev, galoš po najnižjih cenah se dobi v trgovini
A. Žibert
Ljubljana
Prešernova ulica
Največjo izbero vsakovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana Stari trg št. 11
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
Josip Vidmar
Ljubljana
Pred škofijo št. 19
vas vabi na ogled svoje granane zaloge, da se prepričate o kvaliteti in okrajno nizkih cenah naših izdelkov. — Popravila dežnikov hitro in ceno!
Velika zalaga tapetniAkili izdelkov, žime, afrika — solidno-najceneje nudi
Rudolf i^ever
Ljubi jsl list, Marijin Irg 2.
Drž. uslužbencem tudi na obroke.
MERCINA in DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica št. 8
Glavno zastopstvo in samoprodaja za Slovenijo vseh izdelkov tovarne za dokumentni in kartni papir
BRATJE PIATNIK RADEČE
KOLINSKA
TVORNICA CIKORIJE
LJUBLJANA.
OGtssna in zcfcaca ;e
dColins/ca (cavat
d)ent. &eop, SmeiHoC)
tehničar
prej voditelj ateljeja Zins
Ljubljana VII
Glovška cesta 32/II.
i i	bij	i * i • i.. n i • i m • * I ■ •' I
Sprejema
od 8.-12. in od 14.-18.
Telefon štev. 34 — 48
Ogtefte st
veliko zalogo manufaktur-nega blaga, svile, platna, nogavic i. t. d.
v trgovskem domu
»M etrih or
Ročna in najtrpežnejša izdelava vsakovrstne obutve, od navadne do najfinejše, tudi gojzerjev. Prevzemam čevlje in vse usnjate predmete v barvanje, prebarvanje in snaženje z najnovejšim preparatom — Effaksin barvo.
P. t. t. uslužbencem se priporoča
.10^11* PLEVflAK. čevljarski mojster
Celje, Kralja Petra cesta 28.
Pletenine, nogavice, galanterijo
nudi po najnižjih cenah
Eksportna hiša „LTTNA“
JI a r i b o r
8olidno blago se samo hvali!
0 tem se lahko vsakdo prepriča v trgovini
Servat Makotter
Maribor
Velika izbira pohištva, modrocev, zaves i. t. d.
VELIKA lEBIRA
sukna ter velika zaloga damskih in moških črnih in modrih kamgamov. Zastopstvo slovitih tovarn »Medvedjega platna« ter bogata izbira Schroll-ovih belih tkanin v vseh širinah.
Cene nizke!
Postrežba solidna!
Poštni nameščenci uživajo 10 % popusta!
JOS. ULLAGA nasl. J. SZINICZ
manufaktura
MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 21
Od dobrega najboljše je
Gritzner-Adler
šivalni stroj in kolo
Elegantna izvedba, najboljši materijal!
Novostj Wovo_t^
Šivalni stroj
kot
damskajjisalimjniza le pri
(ficteCinc - StjutCiana
Telefon interurban 2913
Zmerne cene
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Naročnina 24 Din letno. -— Oglasi po dogovoru. — čekovni račun št. 11.834. —^ Rokopisi naj se pošiljajo uredništvu »Poštnega Glasnika« v Ljubljani, Pred Prulamt 1, reklamacije, oglasi in drugo pa na upravo lista, ravnotam. — Izdaja Udruženje p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije, Dravska sekcija v Ljubljani (predstavnik Jožko Čampa v Ljubljani). — Odgovorni urednik Jožko Čampa v Ljubljani. — Za Narodno tiskamo
Fran Jezeršek v Ljubljani.