iteu. 41. O Ljubljani, u sredo, dne 19. februarja 1908. Leto xxxui. V tffc ff V H BI ■ fl ■ ■ m ^^ :as*: ^^^ IM H H ^m H ■■ ^^■■■P ^■■i V reklamnih noticah stane ^^B enostopna garmondvrsta ^ ■■ ^M BB VH ■■ ^B ž 26 večkratnem ^^B^^B ^^H ^Bfl ^B primeren w B 1111 W B. ^ ■ ■ 1. ^ 1 j OB^V ^^HB^^H ■■■ H9 nedelje ^^^^^^^^ ^B^^^^B ^^^^^^^ ^H^ H ^BH^^IP ^^^^^^^ in Političen list zn shraenski nrt ^Sff Velja po polti: u celo leto naprej K 26-— u pol leta „ h 15'— za (etrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2 20 V upravniStvu: /a celo leto naprej K 22 40 za pol leta „ „ 11-20 za {etrt leta » »i 5" 60 za en mesec „ „ 1-go Za poSilJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ?ez _ dvorile nad tiskarno). — Rokopisi sc ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Današnja Številka obsega 6 strani. | Volivno jlbanje. VOLIVCI! Temeljem sklepov glavnega zborovanja zaupnikov S. L. S. z dne 10. februarja letošnjega leta, priporočamo p. n. volivcem S. L. S., da pri volitvah v kmečkih občinah, ki se vršijo v petek, dne 21. februarja let. leta, soglasno volijo sledeče gospode, ki so oficijelni kandidati S. L. S. in sicer: 1. V sodnih okrajih Ljubljana in Vrhnika gg.: FRAN POVŠE, državni poslanec v Ljubljani in DR. IVAN ŠUSTERŠIČ, državni poslanec v Ljubljani. 2. V sodnih okr. Kamnik in Brdo g.: DR. JANEZ KREK, državni poslanec v Ljubljani. 3. V sodnih okrajih Kranj, Tržič in Škofja Loka gg.: FRANC DEMŠAR, državni poslanec na Cešnjici in JANKO ZABRET, župan občine Predoslje, na Bobovku. 4. V sodnih okrajih Radovljica in Kranjska gora g.: JOSIP POGAČNIK, državni poslanec v Podnartu. 5. V sodnih okrajih Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, II. Bistrica in Cerknica gg.: FRANC DROBNIC, posestnik v Novi vasi hiš. št. 4 in DR. IGNACIJ ŽITNIK, državni poslanec v Ljubljani. 6. V sodnih okr. Vipava in Idrija g.: IVAN LAVRENČIČ, posestnik in gostilničar na Vrhpolju h. š. 26 7. V sodnih okrajih Novo mesto, Kostanjevica in Krško g.: JOSIP DULAR, posestnik v Jurkivasi hiš. št. 7. 8. V sodnih okrajih Trebnje, Zatičina, Žužemberk, Mokronog, Litija, Radeče gg.: FRANC KOŠAK, župan na Grosupljem, LISTEK. Dllomantl kralja Salomona. Angleški spisal Rider Haggard, posl. J. M. (Dalje.) Tvvala se je vidno stresel, ko je videl mojo cev namerjeno na svoja široka prsa. »No,« sem rekel, »Tvvala, kaj bode?« ln tedaj je spregovoril. »Detiite na stran svoje čarovne cevi,« je rekel; »prosMi ste me v imenu gostoljubja in iz tega vzroka, in ne iz strahu pred tem, kar zamorete storiti, mu priza-nesem. Pojdite v miru!« »Dobro!« sem rekel. »Siti smo klanja in pobijanja ter bi radi spali. Ali je ples končan?« »Končan je,« je odgovoril Tvvala mrko. »Vrzite te pse,« in pokazal je na dolge vrste trupel, »hijenam in jastrebom,« in dvignil je svojo sulico. V trenutku so začeli polki v polnem molku odhajati skozi vrata kraala, in le majhno število jih je ostalo zadaj, da odstranijo trupla onih, ki so bili žrtvovani. Nato smo sc tudi mi vzdignili, naredili Njegovemu Veličanstvu svoj poklon. ki ga je komaj izvolil odzdraviti, in odšli v naš kraal. DR. EVGEN LAMPE. stolni vikarij v Ljubljani in JOSIP MANDELJ, c. kr. pristav tobačne tovarne v Ljubljani. 9. V sodnih okrajih Kočevje, Ribnica, Velike Lašče gg.: FRANC BARTOL, župan v Sodražici in FRANC JAKLIČ, državni poslanec v Dobrepoljah. 10. V sodnih okrajih Črnomelj, Metlika g.: FRANC ŠUKLJE, državni poslanec v Kandiji. Somišljeniki S. L. S.! Volite soglasno te može in ne dopuščajte, da bi kedorkoli rušil disciplino. Sloga jači, nesloga tlači! OSREDNJI VOLIVNI ODBOR S. L. S. # s{: * BELA KRAJINA. Surovosti Mazellejeve tolpe. Dogodki v Gradacu so odprli oči vsem poštenim in razsodnim Belokranjcem. To, kar se je zgodilo na volivnem shodu v Gradacu, je brez izgleda v politični zgodovini Bele Krajine. S surovo silo je divja druhal Ma-zclletovih »somišljenikov« zabranila, da ne bi tudi gradaški volivci zvedeli — resnice. Resnica, to je tisto, česar se Mazelletovi prijatelji in agitatorji boje kakor vrag križa ali blagoslovljene vode. Zato so se vrgli s surovo silo, s pestmi, na moža, ki sta hotela gradaškim volivcem govoriti resnico, jim odpreti in zbistriti oči, v katere je Mazelletova druhal v večtedenski gonji nametala cele kupe peska. Vrgli so se na g. dr. L a m p e t a , duhovnika, belokranjskega domačina, ki se ni prišel tepst v Gradac, temveč ki je prišel zato doli, da svojim rojakom pove — resnico! Toda resnica bode v oči lažnikom, obre-kovalcem in sleparjem, ki begajo zadnje tedne belokranjsko ljudstvo z lažjo in goljufijo. Sedaj so se razkrinkali ti junaki, ko so omadeževali Belo Krajino s činort/. ki je vreden razbojnikov, ne pa poštenih, zavednih Belokranjcev. Kam bi prišla Bela Krajina, če bi ta razbojniška tolpa zadobila kaj besede iri veljave v njej! Vsak pošten Belokranjec se zgraža nad takim nečuvenim početjem. »No,« je rekel Sir Henry, ko smo sc vsedli in prižgali svetilke, kakor so jih rabili Kukuanci, in katerih zubelj je narejen iz niti lista neke vrste palme, olje pa je očiščena mast povodnjega konja, »no, jaz se počutim nekam nenavadno slabo.« »Ako bi bil kedaj imel dvome glede tega, ali bi pomagal Umbopi, da se upre proti temu peklenskemu lopovu,« jc posegel vmes Good, »sedaj so izginili. Le z največjim premagovanjem mi je bilo mogoče sedeti mirno, ko se je vi šilo klanje. Skušal sem imeti svoje oči zaprte, toda odprle so se vedno v nepravem času. Čudim se, kje je Infadoos. Prijatelj Umbopa, hvaležen nam moraš biti, tvoja koža je bila proccj na tem, da dobi luknjo.« »Hvaležen sem vam, Bougvvan,« se je glasil Umbopov odgovor, ko sem mu prestavil, »in tega nikdar ne pozabim, Kar se tiče Infadoosa, bode v kratkem tukaj. Počakati moramo.« In prižgali smo svoje pipe in čakali. XI. p o g I a v j e. Naše znamenje. Dolgo časa — dve uri mislim — smo sedeli molče, kajti bili smo preveč prevzeti vsled spomina na grozote, ki smo jih videli, da bi zamoftli govoriti. Ko smo za-spavali — kajti žc jc bilo opaziti na vzhod- Hudo je, kar se je zgodilo. A konečno bo vendarle obrodilo dobre sadove. Posvetilo se bode nekoliko v temne luknje, v katerih se je zaredila razbojniška svojat, ki sedaj tako nesramno onečašča pošteno Belo Krajino. Sčistila se bo sveta zemlja belokranjska, kakor vihar sčisti zrak. Zavedni belokranjski narod bode sedaj spoznal svoje domače sovražnike, ki so se nekaj let že skrivali pod hinavsko krinko, katero so sedaj vrgli proč. A belokranjski narod jim bo pojutrišnjem pokazal, da so se temeljito zmotili. Belokranjski volivci bodo v ogromni večini pokazali, da niso »babe«, kakor jih je zmerjal umazani iistič Mazelletove druhali, ternuč, da so značaj-ni možje, zavedni pristaši Slovenske Ljudske Stranke, ki se ne dajo presukati po vsakem vetru. Belokranjski volivci bodo v petek v ogromni večini oddali glasovnice, ki sc bodo glasile: FRANC ŠUKLJE, državni poslanec v Kandiji. Lopovstvo Mazelletove druhali. Vodstvo Slovenske Ljudske Stranke je vse potrebno ukrenilo, da se od poklicane strani stopi na kurja očesa razbojniški tolpi v Gradacu in okolici. Poklicana oblast bo skrbela, da se odslej ne bo nikdar več pripetilo kaj podobnega, kakor v Gradacu. Skrbela bo, da vol. shodi S. L. S. ne bodo več moteni po divji Mazelletovi tolpi. Skrbela bo pa zlasti tudi, da se na dan volitve strogo varuje in zajamči volivna svoboda — posebno še v Gradac u in neposredni okolici. Drevesa tolovajev ne bodo zrastla v nebo, za to je skrbljeno. Če pa ima kdo skomine po temnici in ričetu, se mu bo tudi ustreglo. Belokranjski kmetje! Naš kandidat je gospod dvorni svetnik FRANC ŠUKLJE, državni poslanec v Kandiji. Ta je naše gore list, rojen Belokranjec, naši Krajini v čast iu ponos! Šuklje ima največje zasluge, da se spolni naša mnogoletna želja in dobimo svojo železnico! In železnico dobimo, ne da bi nam tre-balo žrtvovati le vinar našega denarja! Vse stroške do zadnjega vinarja plača država sama! Tako Šuklje dela za nas! Vse drugače pa je delal znani disciplinirani li- nem nebu rahle svetlobne proge — začuli smo glasove korakov. Nato se je čul klic straže, ki je stala pri vratih kraala. na katerega je gotovo dobila odgovor, akoravno mi nismo slišali, kajti stopinje so prihajale bližje in v hipu je stopil v kočo Infadoos, kateremu je sledilo šest postavnih poglavarjev. »Gospodje.« je rekel, »prihajam, kakor sem obljubil. Gospodje in Ignosi, pravi kralj Kukuancev, pripeljal sem s seboj' te može,« in pokazal je na vrsto glavarjev, »ki so veliki možje med nami, katerih vsak ima pod seboj tri tisoč vojakov, ki žive samo za to, da izvršujejo njihova povelja. Povedal sem jim, kaj sem videl in kaj so čula moja ušesa. Pokaži sedaj tudi njini sveto kačo okoli svojega pasu in povej svojo zgodbo, Ignosi. da bodo mogli povedati, ali se bodo borili za tebe proti kralju Tvvali ali ne.« V odgovor je Ignosi zopet odvezal svoj pas in pokazal kačo, ki jc bila vrisana okoli njegovega pasu. Vsak izmed teh glavarjev je stopil bližje in jo pregledoval pri slabi svetlobi naše svetilke in jc nato stopil na drugo stran, ne da bi spregovoril besedico. Nato je Ignosi zopet vzel svoj pas, jih nagovoril in jim še enkrat povedal svojo zgodbo, ki jo je navedel zjutraj. »Sedaj ste čuli, glavarji,« je rekel Infadoos, ko je končal, »kaj pravite na to? beralni notar Plantan, ki je še pred par leti pozival naše občine, naj dajo prispevke za železnico. Ta denar bi bil tedaj stran vržen! Stroškov nas je obvarovala Slovenska Ljudska Stranka, ki jc že v naprej kazala na dolžnost države, da ona zgradi našo železnico na svoje stroške, — ter nas svarila, naj nikomur ne dajemo denarja za železnico. Sedaj nam pa liberalci, ki bi nas bili skoraj pripravili v škodo in stroške, usiljujejo liberalnega graščaka Mazelleta za poslanca. Belokranjski kmetje! Liberalca rte bomo volili ! Hvaležnim srcem in iskrenim odušev-ljenjem bomo dali svoje poštene, belokranjske glasove svojemu uglednemu rojaku in državnemu poslancu Francetu Šukljetu! L a ž i n o b r e k o v a n j e , ki se razširja po liberalnih agitatorjih, bode imelo edini uspeh, da se oklenemo še tesneje, še z večjo ljubeznijo in zvestobo svojega uglednega rojaka Franceta Šukljeta. Tisti, ki se zaletavajo v čast in ugled dvornega svetnika Šukljeta, uganjajo brezvestno častikrajo. Sram jih bodi! Čist, neomadeževan je naš kandidat. Dolgo vrsto let stoječ v ospredju javnega življenja, neumorno delujoč, vendar ni sebi pridobil nobenega premoženja. Skrbel in deloval je le za splošni blagor, nikdar zase. Kako drugače tisti čudni značaji, ki sedaj vpijejo proti Šukljetu. Ti »značaji«, so skrbeli samo za svojo globoko malho. Saj jih poznamo! Saj cela Bela Krajina ve, na kakšen način je ta in oni, ki sedaj blati našega uglednega poslanca Šukljeta, napolnil svojo nikdar sito bisago. Te vrste ljudje naj ostanejo pri svoji hisagi. Mi pa, belokranjski kmetje, stojimo trdni kakor skala ob strani Slovenske Ljudske Stranke in njenega uzornega kandidata, našega Franceta Šukljeta. Belokranjski kmetje! Vsi na volišče za našega vzornega rojaka! Naš deželni poslanec bodi FRANC ŠUKLJE, državni poslanec v Kandiji. Zavedni Belokranjci. Ali hočete stati temu možu na strani ter mu pomagati do prestola njegovega očeta ali ne? Dežela vpije proti Tvvali, in kri ljudstva teče kakor potoki spomladi. Videli ste današnjo noč. Bila sta še dva druga glavarja, s katerima sem hotel govoriti, in kje sta sedaj? Hijene lajajo nad njihovimi trupli. Kmalu bodo tudi nad vašimi, ako ne udarite. Izvolite torej, bratje!« Nato stopi najstarejši izmed šestorice, čvrst mož /..belimi lasmi, korak naprej in odgovori: »Tvoje besede so resnične, Infadoos; dežela stoka iu ječi. Moj lastni brat jc med onimi, ki so umrli danes ponoči; toda to je velika zadeva in stvar je težko verjeti. Kako naj vemo, da ne vzdignemo svojih sulic za kakega sleparja? Važna zadeva je, pravim, in nikdo ne ve, kako se konča; kajti gotovo je, da bode kri tekla v potokih. predno se pravda konča. Mnogo jih ostane na strani kralja, kajti ljudje časte solnce, ki še vedno svitlo sije na nebu in ne onega, ki še ni izšlo. Ti beli možje so iz zvezd iu njihov čar jc velik in Ignosi je pod varstvom njihovih kril. Ako je on v resnici pravi kralj, potem naj nam dajo znamenje, in naj dajo ljudstvu znamenje, da je bodo mogli vsi videti. Potem bodo vojaki z nami, ko bodo videli, da jc čar belili mož z njimi.« »Vsaj imate znamenje kače,« sem odgovoril. (Dalje prihodnjič. Za »velikega diplomata«, starega fanta, kakor nazivlje »Notranjec« Cucka iz Knežaka, lazi okrog ex-župan Karol Češnik po reški dolini. Kosti svojega rojstva je mučil celo v Kuteževo in v pozno noč je pristrašil tudi na Dolenji Ze-mon. Radovedni smo, ako bode tudi te Korletove izlete zanikalo »Notranjčevo« uredništvo, kakor zanikuje njegove dopise ? Že nekaj o shodil v Laščah. Iz Roba in Dobrepolj je prišlo na shod veliko mož, domači vsi. Shod je bil nepopisen, Rusova blarnaža grozna. Nace je stal za Rusom kakor zgrevan grešnik, rdeč kakor purman. Mislil je odpreti svoja dolgočasna usta, a ko je videl, da še Rus ničesar ne opravi, je zbežal. Kmetje so strašno kričali: Dol z Rusom, vun ž njim! Rus bo dobil dolg nos. in Rus se je res zanj prijel, rekoč: Tacega-le imam. Na navzoče duhovnike je kričal in z rokami silil, rekoč: Pustite me govoriti, saj nimam bikovih pljuč! Zapisnikarjem je bil izvoljen, kot je »Slovenec« že naprej povedal, libe-liberalec nadučitelj Štefančič. Sel je na lini. Vsled silnega smeha gotovo ni zapisal niti par stavkov. Notranjsko pisino. Vaš list je že pojasnil pravi vzrok, zakaj je bivši župan knežaški predlagal g. Cucka za kandidata. Skoraj gotovo s,e je hotel maščevati, ker je precej pripomogel, da se je zvrnil g. Cešniku županski stolec. Ko pa bi le zmagal — misli si Česnik, potem mi zopet pomaga na županski stolec. Pa g. Karol pije na medvedovo kožo. Isto moremo reči o drugem »neodvisnem kmetu«, ki ga liberalci vsiljujejo za kandidata. M. Martinčič sicer govori sam o sebi, da se liberalci sami sramujejo svojega imena, katero so zamenjali z »napredno« krinko, katero nosita tudi njihova kandidata. »Notranjec« seveda v deveta nebesa povzdiguje svoja kandidata, češ, da bo-deta z »dobrimi sveti« reševala notranjsko prebivalstvo. Kdor pa sam potrebuje dobre svete, jih drugim ne more dajati. Zato svetujemo obema kandidatoma, naj bi v bodoče ne hodila na led za prefrigane liberalne voditelje, ki bi sami silili v deželni zbor, ako bi se upali zmagati. Liberalizem je na kantu. To je že obče znano. »Notranjec« sploh noče slišati o liberalizmu, ker ve dobro, da ž njim ne ujame nobenega kalina. Toda dr. Novak in »Notranjčev« urednik gotovo nista drugega. nego liberalca. Čemu torej ta komedija z neodvisnimi kmeti. In kaj je pač znani Chain, ki je lani v imenu liberalnega vodstva v Ljubljani prijadral v Ilirsko Bistrico, da izvrši organizacijo v bistriškem okraju. Tu je obljuboval 80 kron podpore iz Ljubljane za »Notranjca« ob času volitve. ako domači okraj spravi skupaj 120 K. In v čegavem imenu je lani govoril dr. Novak. Ker ti »neodvisni« kmetje hočejo prikriti svoje tesne zveze z najhujšimi liberalci, je jasno, da so sami tudi liberalci. Liberalizem pa je v vsakem oziru poguben ne le za kmeta, ampak za narod sploh. X X X SOMIŠLJENIKI! V vseh občinah dne 21. februarja na volišče vsi naši volivci! — Nobena občina naj se ne zanaša na drugo! — Skrbite, da ne ostane noben naš volivec doma, da pridejo na volišče vsi do zadnjega! To preskrbeti je častna dolžnost vseh naših somišljenikov! — Z ogromno udeležbo pri volitvi naj naše ljudstvo kaže vsem nasprotnikom svojo probujenost in politično zrelost! — Vsi na volišče za popolno zmago! Po izvršeni volitvi pošljite takoj brzojavko »Slovencu« iz vsake občine posebej. PRORAČUNSKI ODSEK. Državna tiskarna. Poročevalec Walcher obširneje pojasnjuje proračun. Dohodki se proračuna-vajo na 6,97,3.200, stroški na 6,673.200 K. prebitek na 300.000 K. Tudi v tej točki je bila daljša razprava. Med drugim je dr. Korošec kritikoval nerodni in veliki aparat v upravi drž. tiskarne. Nadzorovalni uradniki pri tisku bankovcev in znamk so nepotrebni, ker ta posel izvršujejo itak zapriseženi uradniki. Istotako nepotreben je računski oddelek, ker je ta posel izročen kalkulacijskim uradnikom. Ni pa prav, da se na višja mesta jemljejo tuje moči. Vpraša tudi, kako se uporablja prihranjeni denar. Tako je že več let prazno mesto podravnatelja. vendar je plača njegova vedno v proračunu. Odsek je odobril proračun in pričel razpravo o tobaku. Poročevalec je dr. Korošec. ČEHI ZA PRAVICE SVOJEGA JEZIKA. Ker uradi v zaključenih nemških jezikovnih okrožjih neprestano odbijajo češke vloge, je šest čeških okrajnih odborov sklenilo, da bodo zavračali a liinine vse nemške dopise, bodisi da pridejo od zasebnikov, državnih ali samoupravnih uradov, in sicer dotlej, dokler bodo nemški uradi v nemškem ozemlju zavračali češke vloge. Dela se na to, da se vsi ostali okrajni odbori pridružijo temu sklepu. V BOSNI SE NEKAJ PRIPRAVLJA. Znano je, da v Bosni velesrbska iri-denta dela na to, da se Bosna odcepi od Avstrije. Zaradi tega je pomenljiva in važna sledeča vest: »Da je poveljnik 15. armadnega zbora in deželni šef za Bosno in Hercegovino trni. Winzor bil poklican na Dunaj na cesarski dvor, to je v zvezi z vojaškimi pripravami. General je že s posebnim vlakom odpotoval. Zdi se torej, da so na me-rodajnem mestu uvideli, da ni več moč odlašati, ker je položaj postal tako opasen. Sicer so se že aktivirali vsi rezervniki orožnikov-jezdecev (takozvani »Strafu-ni«). Opustilo se je stališče, da velesrbska propaganda ne zasluži, da bi se zaradi nje oborožil en sam bataljon. Morda bodo v kratkem avstrijske puške velesrbskim agitatorjem dale glasni odgovor.« HOMATIJE NA BALKANU. Oficiozno se izjavlja, da vlada med poslaniki velesil v Carigradu glede na makedonsko reformno akcijo poplno spora-zumljenje. - V Peterburgu se govori, da bo Rusija glede na Balkan sklenila v kratkem zvezo z Anglijo in Francijo, da izolira Avstrijo in Nemčijo. — V avstrijskem trgovinskem ministrstvu proučujejo zdaj Aehrenthalov železniški načrt Mitrovica-Solun in ruski protinačrt Donava-Adrija. Povdarjalo sc bo, kakšnega pomena bosta te dve železnici za izvoz. Bolgarski poslanik v Parizu je glede na vesti o eventualni vojski med Turčijo in Bolgarijo izjavil, da Bolgarija nič ne izziva, da pa se bo, ako bo treba, znala braniti. — Srbija namerava odpoklicati svojega poslanika v Cetinju, ker ga je črnogorski ministrski predsednik v skupščini napadel. TURŠKO-RUSKE MOBILIZACIJE. Turška vlada je sklenila odpoklicati svoje vojaštvo od turško-ruske meje na Kavkazu, da odstrani vsaki povod nespo-razumljenju, ki je segalo tako daleč, da se je tudi Rusija mobilizirala. VERSKI PODUK V ITALIJI. Poslanska zbornica je včeraj začela debato o odpravi verskega poduka na ljudskih šolah. Govori interpelant Biso-latti. Oglašenih je 44 poslancev. HalnouelSe politične vesti. (Posebna brzojavna poročila »Slovencu«.) SOC1ALNODEMOKRAŠKA SIROVOST. T r e b i č , 19. febr. V Trebiču na Češkem so socialni demokrati razbili okna v bolnišnici, ker ondi delujejo sestre-usmi-Ijenke. Nato so razbili soho sv. Ivana Ne-pomučana in vpili »Živio Masaryk«, katerega edinega smatrajo za pravega svetnika. DVELETNA VOJAŠKA SLUŽBA GOTOVA. Dunaj, 19. februarja. Krščanskoso-cialna stranka zahteva sledeče: 1. Novi vojaški kazenski zakonik: 2. Novi bram-beni zakonik; 3. Izpremembo S .33. in 34. glede na oprostitev od vojaštva; 4. Dveletno vojaško službeno dobo. Kar se tiče vojaške nagodbe z Ogri, bodo krščanski socialci energično proti vsaki koncesiji Ogrom. Vojni minister je izjavil, da sta zakonska načrta glede na dveletno vojaško službo in izpremembo S 33. in 34. bratn-bovskega zakonika že izgotovljena. ZOLA STANE SE PO SMRTI 39.000 K. Pariz, 19. aprila. Dne 2. aprila se oficielno preneso ostanki Zolajevi v Pan-theon. Govoril bo minister za javni pouk Cruppi. Ceremonija bo stala 39.000 kron. PROTI ŽENSKIM ODVETNIKOM. B r u s e 1 j, 19. februarja. V belgijski zbornici se je predlog socialnega demokrata Vandervelda, naj se ženske dopuščajo kot odvetnice v privatni praksi in na sodiščih, z veliko včino odklonil. Ženske torej svojega doktorskega diploma ne bodo mogle uporabiti. VELIK TEKSTILNI ŠTRAJK. C v i t a v a , 19. februarja. V tekstilni tovarni M. Friedland in Schill v Cvitavi na Moravskem je izbruhnil štrajk vseh delavcev, in sicer zato. ker se je ženskam plača znižala na 30 do 50 odstotkov. Štrajk polju. vodi krščansko-socialna tekstilno-delav-ska zveza. REFORME V MAKEDONIJI SE NE BODO IZVEDLE? London, 19. februarja. Iz Carigrada se poroča »Daily Telegrapliu«, da so ondi velesile med seboj zelo lieedine. Na eni strani stojita Avstrija in Italija (?), na drugi Angleška, Francoska in Rusija. Reforme v Makedoniji se vsled tega ne bodo izvedle. PEDAGOŠKO-KATEHETSKI KURZ NA DUNAJU. Dunaj, 19. februarja. P. dr. Klemens Kirckli O. S. B. predava o »Čustvu in vzgoji značaja«. Govornik je obrazložil načela stare klasične vzgoje in krščanstva. PREUREDBA VOJAŠKE IZURBE. D u n a j, 19. februarja. Vojna uprava bo preuredila pionirsko izurbo pri pehoti. Odslej se bo za izurbo uporabilo celo leto (dozdaj dva meseca). Tri mesece bodo v to določeni vojaki, združeni v večji oddelek vadili se v tej službi. V to svrho se določijo posebna vežbališča. — Uvedle se bodo takozvane vozne kuhinje, na katerih se bo hrana kuhala med pohodom, da ne bo vojakom kakor dozdaj treba po končanem pohodu eno do dve uri čakati na kosilo. ŽELEZNICA DONAVA-ADRIA. Carigrad, 19. februarja. Od Rusije kot protinačrt proti avstrijskemu balkanskemu železniškemu načitu Mitrovica-Solun predlagana železnica Donava-Adria bo sledeče tekla: Radujevac — mimo Ne-gotina — skozi Timok-dolino—Zajecar— Morava-dolina—Ristovac (meja med Srbijo in Makedonijo)—Drina-dolina—S. Gio-vanni na albansko-jadranskem obrežju. Avstrijski načrt Mitrovica—Solun bo v tehniškem oziru zadel na velikanske tež-koče zaradi goratega terena. Upati je, da se Avstrija ne bo ustrašila izvedbe in se ne bo dala ugnati v kozji rog od brezvestnega hujskajočega pisanja »Novega Vremena« in francoskih listov. Kar se tiče železnice Donava-Adria, ima kaj malo trgovinskega pomena, ampak je le politična poteza Avstriji v kljubovanje. RESNICA O AFERI SCHNITZER. Kakor znano, je papež profesorja dogmatike na monakovskem vseučilišču. Schnitzerja, izobčil, ker je razširjal nioder-uistiške nazore. Tako je n. pr. trdil, da jc mnogo v evangeljih samo legendarnega značaja. Schnitzer sc jc izpočetka branil preklicati, toda vsled prigovarjanja škofa iu drugih razsodnih mož, je stvar dozorela tako daleč, da je zdaj čisto gotovo, da se bo Schnitzer podvrgel cerkvi. Tega se pa liberalci silovito boje. Zato so vprizorili na monakovskem vseučilišču škandale, za povod pa jim jc bil govor znamenitega pati ologa Bardenhe\verja, ki je v kolegu grajal Schnitzerjeve nazore. Le razsodnosti rektorja Andre se je zahvaliti, da svobodomiselni burši Bardenhevverja niso dejansko napadli. Obenem pa so dunajski liberalci poslali v svet raco, da so na dunajskem vseučilišču bogoslovci sami štrajka-li, ker je prof. Commer imenoval Schnitzerja »barbara«. Zdai pa se nam'pošilja sledeče avtentično pojasnilo: Dunaj, 19. februarja. 1. Commer ni Schnitzerja napadal, ampak zgolj o njegovih nazorih poročal. 2. Dejal je — koleg je latinski da jc Schnitzer »professor ba-varus«, bavarski profesor, ne pa »barbarski« profesor. 3. Teologi niso prav nič štrajkali. 4. Zato tudi senat ni imel prilike o tem obravnavati. FRANCOSKO SVOBODOMISELNO LIKVIDIRANJE. R i m, 19. februarja. Francoska vlada namerava zapleniti nekaj cerkvenega ustanovnega premoženja v Italiji, ki je francoska last. Vredno ie 17 milijonov frankov. Pisatelj Jean de Bonefon je že plačan, da spravi stvar v listih v tir. 120 LET STARI KANONIK. Pariz. 19. februarja. V škofiji Catn-brai živi kanonik, ki je 120 let star. Doma je iz Lille in ima 156 nečakov iu nečakinj. FRANCOSKI PROTESTANTI PROTI PROTICERKVENIM POSTAVAM. Pariz, 19. februarja. Vsi francoski protestanti so poslali senatu peticijo, kjer ga poživljajo, naj ne sankcijonira nove postave, ki zaplenjuje ustanovnim), določeno za maše za mrtvece. V peticiji pravijo protestanti, da njih ta postava sicer ne zadene, ker so ustanovili od postave zahtevana kultualna društva, da pa vzlic temu morajo povzdigniti svoj glas proti krivični postavi, ki katoliške rajnike oropa molitve in maš. — Ta peticija je francoskim protestantom le v čast in se v tem oziru zelo razločujejo od avstrijskih protestantov-hujskačev in pročodrimovcev. Dnevne novice. + Cesarjev jubilej. Občina v Trutno-vu zgradi ob priliki cesarjevega jubileja sirotišnico za 200.000 K. Upravni stroški bodo na leto znašali 30.000 K in bo 40 odstotkov pokrila dežela, 20 odstotkov pa občine. + Zinage S. L. S. V Mirni na Dolenjskem je pri včerajšnjih občinskih volitvah zmagala S. L. S. v vseh treh razredih. + Poslanec Marckhl o slovenskem vseučilišču. Državni poslanec Marklil glasom »Grazer Tagblatta« misli o slovenski vseučiliški zahtevi, ki je zdaj z italijansko vred aktualna, sledeče: On sam da kulturnim zahtevam katerihsibodi narodov ni nasproten, nasproten jim pa je, ako so prezgodnje in segajo preko dejanskih razmer, kakor je n. pr. zahteva po slovenskem vseučilišču. Za slovensko vseučilišče niso dani predpogoji. Saj slovenski profesorji vzlic vsestranskem podpiranju cele akcije od strani deželne vlade in deželnega odbora niti slovenskih učnih knjig za višjo gimnazijo ne spravijo skupaj in jih že celo desetletje pišejo, pa jih še zdaj niso dogotovili. Če se bodo na slovenskem vseučilišču le nekateri predmeti slovenski poučevali, pomenja to ie »luksus«. Prave potrebe za vseučilišče niti Slovenci sami ne čutijo. Slovenski dijaki se drugod zadostno akademično izobrazijo, tako da so vsa uradniška mesta z njimi preplavljena. Kani bodo Slovenci djali, ko bodo vseučilišče imeli, svoj akademiški »prenara-ščaj«? Sicer pa da še sami v tem vprašanju niso edini, ker eni zahtevajo slovensko vseučilišče v Ljubljani, drugi pa sloven-sko-hrvaško v Zagrebu. — Zabeležimo kot vestni kronisti. + Častna občana mošenjske občine sta postala soglasno izvoljena v seji od-borovi, dne 16. februarja 1908 gg. okrajni glavar pl. Detela in poslanec Josip Pogačnik. — Izjava. V 20 štev. dne 25. januarja 1908 je prinesel list »Slovenec« članek, pod naslovom »Volivno gibanje«, v katerem se trdi, da je g. profesor Reisner na volivnem shodu govoril: »Imeti moramo poslanca moža, ki se bo vojskoval zoper cerkev in Rim. Mi tako dijake vzgajamo.« Dalje sc v tem članku trdi, da profesor Reisner tudi v resnici tako dijake vzgaja, da še noben profesor v Novem mestu ni v tem oziru toliko storil kot Reisner: konečno pravi člankar: »Pa naj se učna oblast bavi z vzgojeslovnimi principi profesorja Reisnerja.« Uredništvo lojalno izjavlja, da se je prepričalo o neistinitosti vsebine članka, sosebno o neistinitosti tega, da bi g. profesor Reisner govoril na shodu: »Mi tako dijake vzgajamo.« Tudi drugih žalitev, ki se tičejo g. profesorja Reisnerja, uredništvo ne more vzdrževati, sosebno ne očitka, da ima učna oblast kakršenkoli si bodi vzrok v tem oziru baviti se z vzgojeslovnimi principi g. profesorja Reisnerja. Rade volje popravimo krivico, ki smo jo storili s tem g. profesorju Reis-nerju in more vporabljati g. prof. Reisner kjerkoli v svojo obrambo tc našo izjavo. V Ljubljani, dne 14. febr. 1908. Uredništvo »Slovenca«. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Postojni je priredilo 16. t. m. gledališko igro »Novi zvon na Krtinah«, katera jc sijajno uspela. Bilo je navzočih okroglo 250 ljudi, to jc prvi dokaz, koliko je zanimanja med ljudstvom za to društvo. Vsled premajhnega prostora se bode morala igra še enkrat ponoviti. Vse to je zasluga vrlih igralcev, kateri so svoje vloge izvrstno rešili in pokazali, da so vestni člani »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva«. Umrl je v Inomostu bivši večletni profesor na kočevski gimnaziji g. J. Leis. Učiteljska vest. Za suplentko v Brusnicah jc imenovana gdčna. Marija Habe, ker jc gdčna. Amalija Poljancc radi bolezni dobila dopust. Profesor Belar je 18. t. m. na Dunaju na povabilo naravoznanstvenega društva na vseučilišču jako zanimivo predaval o potresnih opazovanjih. Največ lokalnih potresov se opazuje v mesecu februarju, največ daljnjih potresov pa avgusta. Profesor Belar je pokazal več dia-gramskih slik o tresljajih ob priliki topniških strelskih vaj na Krškem. Markov stolp v Benetkah se n. pr. ni podrl samo vsled tega, ker so fundamenti bili izpodjedeni. ampak tudi, ker se je nekaj dni pred zrušitvijo v Solunu pojavil potres, kojega tres-Ijajni valovi so več dni obkrožali vrli Markovega stolpa, ki jc bil zidan zelo masivno v primeri s slabim fundamentom. Za Štefanov stolp bi zračni potresni tresljaji ne bili nevarni, ker je vrh pravilno vedno bolj izožujoče se zidan. Zelo zanimive so bile tresljajne slike, ki so se na aparatih na ljubljanski potresni opazovalnici proizvedle ob priliki eksplozije na ljubljanskem — Iz višnjegorskega sodnega okraja. |)a se prepreči pomota letošnjih pratik v /adevi godu sv. Matija, kateri spada radi prestopnega leta na dan 25. svečana, zato bo veliki živinski semenj v Zubni, okraj Višnja gora, na dan sv. Matija, dne 25. t. m., to je v torek, ne pa v ponedeljek, kakor je v pratikah pisano. — V Zatičini se vprizori v nedeljo, dne 23. februarja 1908, v gostilni »Poli-čanski«, g. Fric, veseloigra: »Dobrodošli! kdaj pojdete domu?« Začetek igre ob štirih popoldne. Po igri prosta zabava. — Pomanjkanje stanovanj in jetika. Osrednji urad za reformo stanovanj v Avstriji (Dunaj, I., Stubenring 8) piše: Vsled prizadevanja osrednjega urada za preosnovo stanovanj je zadnjo soboto predaval v »Volksheimu« dr. K. Wachter ter pri tem navedel velike uspehe, ki so jili dosegli na Nemškem v boju proti jedki, dočim imamo v Avstriji pri polovici prebivalstva vendar ravno toliko smrtnih slučajev vsled jetike, kakor na Nemškem. Najuspešnejše zatiramo jetiko s higijeno (primerno hrano, stanovanjem, obleko itd.) s profilakso (preprečevanjem bolezni) in s tem, da po gotovih načrtih zabranjujemo prenašanje bolezni. To prizadevanje pa je pri nas zelo ovirano in skoro nemogoče po prenapolnjenih stanovanjih in pomanjkanju istih. Mnogo je kriva tudi vse graje vredna ustanova industrijskega dela po domovih in pa nedostatno zdravstveno varstvo obrtnih delavcev. Predavatelj je osvetlil svoje predavanje z bogatini statističnim gradivom ter zaključil z opozo-ritvijo, da zamore jetiki do živega le prak-tiška socialna politika, zlasti pa reforma stanovanj. V Zarečju pri Ilir. Bistrici so pokopali uglednega posestnika in trgovca g. Blaža Stadler, očeta kapucina č. g. p. Ferdinanda Stadler. Dočakal je 82 let. R. I. P.! Nov hotel v Pulju. Novo ustanovljena delniška družba »Riviera« ustanovi v Pulju in sicer v Valle di ponte velikansk hotel, proračunjen na en milijon kron. — Zgrajen bo v treh nadstropjih ter imel 35 netrov dolgo verando z razgledom na morje. — Krvav pretep med vojaki in civilistom. V nedeljo zvečer se je v neki krčmi v ulici Scoglio v Trstu vnel prepir med voznikom Karolom Manucco in dvema vojakoma 97. pešpolka. Vojaka sta potegnila bajonete, civilist je rabil neko železno orodje. Ranjena sta Manucco in vojak Re-bec. Prvega so prepeljali v javno, drugega v vojaško bolnišnico. — Slovanskih vseučiliščnikov iz Istre je sedaj vseh skupaj 80, med njimi 6 Slovencev. Največ Istranov študira v Zagrebu, najmanj v Pragi. Juristov je 61. — Nov denarni zavod v Osjeku se ustanovi v kratkem pod imenom: »Ptička štedionica, dioničarsko družtvo«. Zavod bo dajal posojila manjšim trgovcem, obrtnikom in malim posestnikom. Delniška glavnica je spočetka določena na 100.000 kron, vsaka delnica znaša 100 K. »The Mutual« Life Insurance Company of New York nam poroča: Z ozirom na Vašo notico, si dovoljujemo Vas obvestiti, da ni naša družba z družbo »Mutual R e s e r v e Life Insurance Com-panv« identična, in ni tudi z isto v nikaki zvezi. To je neka mala družba, katera v Avstriji ni imela nikdar koncesije, ter nima ista torej na Kranjskem niti enega zavarovanega'. — Pal s prvega nadstropja. Dne 17. t. mes. okrog 7. ure zvečer so našli nekega Stanislava Mraza na dvorišču neke hiše v ulici S. Nicolo ležati v krvi, z veliko rano na glavi. Dognalo se je, da je nesrečnež padel z okna prvega nadstropja imenovane hiše. Ni znano, je-li padel slučajno ali je nameraval samoumor. — Srbsko meso na Reki. Vsled nove trgovinske pogodbe s Srbijo ustanovi bogat konsorcij belgrajskih trgovcev z živino na Reki veliko prodajalnico srbskega mesa. Isto se bo dovažalo vsak dan čez Zemun-Budimpešto v posebnih, ohlajenih vagonih iz klavnice, ki jo nalašč za ta namen zgradijo blizu Belgrada. — Cena premogu pada na Angleškem, in sicer že avgusta meseca 1907. Najboljši premog za proizvajanje pare je postal cenejši za I, 2 do 4 šilinge. Tudi cene koksu so se znižale za 6 šilingov, to jc približno za 7 kron od tonelate. — Železa se je uporabilo v mesecu januarju 1908 v Avstriji 11.873 kvintalov več, nego v decembru 1907. — Zavod za zanemarjene otroke namerava v Zagrebu ustanoviti društvo > £ megla megla del. jas. 8-7 vCerajšnja temp. 4 8°, norm —0 1» Globoko potrtim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je VsemogoCni Bog poklical k Sebi mojo iskreno ljubljeno, predobro soprogo ozlr. momlco ki je dne 14. t. m. ob 1. uri ponoči, previdena s sv. zakramenti za umira- m joče v starosti 29. let mirno izdihnila JSl svojo blago dušo, obžalovana od soproga in treh malih otročičev ter bratov in sestra. Truplo nepozabne rajnice se je položilo dne 15. februarja popoldne ob spremstvu mnogobrojnega občinstva na župnijskem pokopališču v Kovorju k večnemu počitku. Preblago pokojnico priporočam v pobožno molitev in blag spomin. Sv. Neža nad Trži če m, dne 18. februarja 1908. Jožef Bodlaj posestnik. Zahvala. 437 Podporno društvo uradnikov c. kr. užitnine na Kranjskem mi je povodom smrti moje hčerke 50 kron podpore podelilo, dasi sem bil društveni član komaj tri mesece. Za ta blagi čin izrekam odboru omenjenega društva najiskrenejšo zahvalo. Gorenjavas, dne 13. februarja 1908. Simo Pogačnik deželni dacar. Vabilo na XVII. redni občni zbor »posojilnice Žužemberku registrovane zadruge z neomejeno zavezo" ki se bo vršil dne I. maroa 1908 ob 4. uri popoldne v zadružni pisarni. 450 1-1 Odbor Družbe sv. Mohorja v Celovcu naznanja žalostno vest, da je gospod Simon Janežič bivši ravnatelj Družbe sv. Mohorja, c. kr. nad-poročnik v p. i. t. d. dne 18. februarja v 67. letu svoje starosti nenadoma umrl. Družba sv. Mohorja priporoča svojega dolgoletnega zaslužnega ravnatelja pobožnim molitvam društvenikov. Pogreb se vrši v četrtek dne 20. februarja popoldne ob 4. uri iz stanovanja v Pernhartovih ulicah na lastno grobišče v Št. Rupertu. Sv. maše se bodo brale v petek ob 9. uri v stolni cerkvi. V Celovcu, dne 18. februarja 1908. »V— Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Predložitev in potrjenje letnega računa za upravno leto 1907. 4. Čitanje revizijskega poročila Zadružne Zveze. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. 446 i-i Načelstvo« 447 4 1 ■ fl I** išče se deklica krščanskih in poštenih staršev kot učenka v trgovino z mešanim blagom. Zmožna mora biti slovenskega jezika, pisave, posebno pa računstva. — Stara naj bi bila od 15—17 let. Več se izve pri Ivanu Kopatinu, trgovcu v Št. Vidu pri Vipavi. Gospodična, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in lepi, pravilni pisavi, želi dobiti službo v kaki pisarni ali za konto-ristinjo. 443 3—i HiŠa v Ljubljani na dobrem prostoru, pripravna za vsako obrt, se proda pod ugodnimi pogoji. 422 3—2 Pojasnila pri upravništvu „Slovenca". mr Pozor! Prodam prostovoljno svoje posestvo v trgu Mokronog St. 3. z gostilniško obrtjo poleg sejmišča, radi družinskih razmer. Prodaja bode 25. t. m. na licu mesta. Plačilni pogoji so jako ugodni ter se izvedo pri lastniku 448 1-1 Rudolfu Pleteršeku. Dobro ohranjen 445 3- glasovir najnovejšega sistema se proda takoj po nizki cer v Krojaških ulicah št. I, III. nadstropje. Istotam poučuje gosli mlad, dobro izurje gospod. 445 3 • kom. oblek po gld. 7-50 je došlo! Največja zaloga sveže došlega blaga za pomladno dobo: Obleke za otroke ... od gld. 1.90 obleke za dečke .... „ 350 površniki in mornar, jopiči za dečke. Obleke za gospode v modnih barvah, z obrobami, površniki, ranglani in ovratniki. Obleke za dame in deklice, jopice, ranglani in mantile, kakor tudi svilene in čipkaste bluze ter krila. Vse se dobi najfinejše izvršitve. Vsak čas v zalogi izvirni pariški modeli. VSF' Cene čudovito niacke! "M Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg št. 5. I 449 6-1 ■J Podružnica i v Spljetu. a Delniška glavnioat i i K S.OOO.OOO. i i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 promese na komunalne srečke fi K 1572. - žrebanje0 dne 2. marca. - Glavni dobitek K 300.000'-, promese na Tiske srečke ft K7-. - žrebanje dne 1. aprila. - Glavni dobitek R1B0.H00'—. Obe promesi skupaj samo K 21—. m\\ 01 sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun proti |j| |q o brest i m. Podružnica ■ v Celovcu, a i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i s Srbija In Avstro-OjrsKn. (Pogovor »Slovenčevega« dopisnika s srbskim ministrom.) Belgrad, 16. februarja. Dve leti je tega, kar Srbija nima trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko. Toliko časa so se vršila pogajanja, ki so šele pred nekaj dnevi dovela do uspeha. Že nekaj dni prepisujejo iz zapisnikov o sejah odposlancev postavke tarifa, kakor so določeni. V želji, da se obvestim o rezultatu dolgotrajnih pogajanj, sem danes obiskal ministra za pravosodstvo Marka Trifko-viča, da tako izvem vse iz najgotovejšega vira in da mi bo mogoče, poročati Vam točno o pravem stanju stvari. Ministra pravosodstva sem si izbral za obvesti-telja ne samo zbog tega, ker je 011 v ministrskem kabinetu najnavdušenejši Jugoslovan in velik prijatelj Slovencev, marveč tudi zaradi tega, ker je prišel na sedanje mesto z mesta sekcijskega načelnika ministrstva za trgovino in narodno gospodarstvo. Tam je bil Trifkovič mnogo let, pod raznimi vladami, in uspehi, ki jih je doživel, doveli so ga na ministrski fo-telj.Sprejel me je zelo ljubeznjivo ter bil takoj pripravljen, da mi da zaželjena pojasnila. Ko sem mu naznanil namen svojega obiska, mi je minister na kratko razložil načela vlade, katerih se je ista držala pri sklepanju novih trgovinksih pogodeb. »Zadnje leto dni je vlada sklenila več pogodeb, kakor kterakoli vlada pred nami. Pri sklepanju vseh teh pogodeb vodilo nas je načelo, da zagotovimo našemu izvozu čim več trgov. Gledali smo na to. da naše proizvode emancipiramo od samo enega trga in da jim s pogodbami podamo možnost, da bi čim najbolj uspevali. Gledali smo na to, da bi se varovala, kolikor mogoče, domača industrija, kar je že imamo ali kar je še bo, zlasti ona, ki predelava naše domače surove pridelke. Tudi smo gledali na to, da bi se v Srbiji izpre-menil način proizvajanja. Vlada si je prizadevala, da bi vse pogodbe temeljile le na trgovinski podlagi, a izključeno naj bi bilo pri tem vse ostalo, zlasti politika. Iz vseh naših trgovinskih pogodeb odsevajo ta načela, seveda tudi iz pogodbe z Avstro - Ogrsko. Po tem, kar sem Vam preje rekel, si vlada niti ni mnogo prizadevala, da bi se s pogodbo zajamčilo izvoz žive živine. Izvoz zaklane živine pa je dovoljen sicer v omejeni, a zadostni količini. Zadostna je tem bolj, ker je prevoz mesa neomejen. Za perutnino in jajca je tudi po novi pogodbi prost uvoz v Avstroogrsko v neomejeni količini. Glede varstva domače industrije smo dosegli popoln uspeh. Sladkor, pivo, usnje in cement so docela zavarovani; teh predmetov ne bo mogoče uvažati iz Avstro-ogrske. Tudi ostale vrste industrije so v toliko zavarovane, da se je v novo pogodbo sprejelo mnogo višje carinske postavke, kakor so bili v stari. Sploh je po mojem mnenju nova pogodba za Srbijo mnogo ugodnejša od stare. Z novo pogodbo je zavarovana popolnoma industrija, ki pomenja bogastvo dežele. Nova pogodba podaja domači industriji možnost, da se uspešno razvija. Kar se tiče veterinarne kontrole, slišalo se je, da dobi Avstro-Ogrska pravico, vršiti jo po vsej Srbiji. Toda to ni res. Nasprotno; popreje se je dogajalo, da so av-stroogrski veterinarji hodili v notranjost dežele in pregledovali celo hleve in staje, a tega sedaj ne bo več. Meso namenjeno za izvoz v Avstro-Ogrsko pregledali bodo avstroogrski veterinarji samo v klavnicah. Kar se tiče cerealij, smo naše žito dirigirali že na druge strani, po Donavi in na Solun ter se nismo vsled tega o tem vprašanju niti mnogo trudili. Ostale šo v veljavi minimalne postavke avstrijske tarife. Za to smo pa mi obremenili avstroogrsko moko z visoko carino in onemogočili uvoz iste v Srbijo. Nova trgovinska pogodba podaja mnogo pogojev za obilno in intenzivno delo na vseh poljih domačega proizvajanja. Ista pripravlja zemljišče, postavlja temelj gmotni neodvisnosti Srbije. Razume se, da je v tem treba še mnogo truda, a zdaj imamo najugodnejše pogoje za delovanje.« Zahvalil sem se ministru za prijazna pojasnila ter ga še prosil, da mi pove, kdaj odposlanci podpišejo pogodbo in kdaj sc jo predloži narodni skupščini v rešitev. »Sedaj se izvršuje tarifiranje v soglasju z dogovori. To delo bo trajalo do konca februarja; pogodba pa bo podpisana do 4. marca. Takoj na to se jo predloži skupščini, istodobno pa bo rešena tudi na Dunaju.« Poslovil sem se od ministra, ki je bil tako prijazen, da mi je naznanil celo neke nepoznane podrobnosti, katerih dan poprej minister za narodno gospodarstvo ni hotel priobčiti niti skupščini. — Srbija je dobila pogodbo, kakor je ni niti pričakovala. S tem je utrjeno, tudi sicer stabilno stališče Pašičevega kabineta. Vsa Srbija bo vesela nove pogodbe. Treba priznati, da je Avstro-Ogrska kolikor možno ustregla srbskim zahtevam. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Vojni odsek. V vojnem odseku je prišel na vrsto predlog Latour, da naj se zvišajo plače častnikom in moštvu. Vojni minister Scho-naich zopet izjavlja, da se njegova uprava v tem vprašanju ne pogaja z ogrsko vlado, da bi ji kot protikoncesijo za dovolitev povišanja plač ponudila armadne narod-notne koncesije. Odsek sprejme nato Latourjev predlog, kar se povišanja plač moštva tiče, soglasno, kar se tiče častniških gaž, pa z veliko večino. Dovoli se nadalje 16 miljonov kron za dobavo topniškega materijala V plenarni seji delegacije Klofač povdarja, da se pri nekaterih galiških in bukovinskili konjeniških polkih z moštvom še vedno grdo postopa, zahteva dveletno službeno dobo, reformo vojaškega kazenskega postopanja, olajšavo brambenih predpisov itd. Herold povdarja ista načela. Armada naj bo res ljudska. (Odobravanje). Schuhmeier opleta znane socialdemokraške fraze v tem vprašanju. Mažarski listi so zaradi včerajšnje izjave Schonaichove, da se mažarski po-veljevavni jezik nikoli ne bo dovolil, kar iz sebe. »Pesti Hirlap« celo piše, da bo treba »kralja premagati«, Vse to pisanje pa ima samo namen, dobrega kralja pregovoriti, ministra pa ustrašiti. »Pester Lloyd«, ki je navadno zelo dobro informiran, poroča, da se ogrska in dunajska vlada za kulisami dogovarjata glede na vojaška vprašanja in je celo upati na uspeh. — »Naredbeni vojaški list« od 18. t. m. rabi mesto izraza »Ogrska« dosledno »Dežele svete ogrske krone«. Tako so namreč Mažari zahtevali, da sc odslej imenuje njihova »država«. Torej tudi koncesija. VARSTVO RUDARJEV. Pododsek za varstvo rudarjev se bavi z rudarsko-varstveno zakonodajo. Cingr zahteva sodelovanje svobodno izvoljenih delavcev pri rudarski inšpekciji, ki naj bi se osnovala po vzorcu obrtne. Dvorni svetnik Homann izjavi, da poljedelsko ministrstvo pripravlja zakonski načrt, kako delavce izvoliti v rudarsko nadzorstvo. OTROŠKO DELO. Pododsek za ureditev otroškega dela je postavil v svoji včerajšnji seji sledeča načela: Pred 14 letom se smejo otroci pri obrtnem delu uporabljati le, ako to ni v kvar njihovemu telesnemu in dušnemu zdravju in če jili to ne odvrača od šole. Do 12. leta ie za otroke sploh vsako pridobivno delo prepovedano. Na kmetih se sme otroke za lahka dela vporabljati po 10. letu. Kadar je šola, se otroci smejo šele eno uro po šolskem pouku poslati na delo, ki ne sme trajati več kot 3 ure. Strogo jc prepovedano mladini mesto plače ali hrane dajati alkoholnih pijač. Pri motorjih se sploh nc smejo vporabljati. Ostale točke in podrobnosti se rešijo v prihodnji seji. 200 novih stolov se odda skupaj ali na drobno po nizki ceni. -Več se izve v Kolodvorskih ulicah št. 35 v trgovini. 388 2-2 Službe otroške vrtnarice išče gospodična z dobrimi spričevali. Prevzela bi tudi mesto domače odgojite-Ijice. Ponudbe sprejme upravništvo »Slovenca." 414 3-2 Za brivca se takoj odda lep in prostoren lokal z velikim razložbenim oknom. Kolodvorska ulica 24 (stara Tišlerjeva gostilna). Več istotam ali pa nasproti št. 35. 389 2-2 Priporočilo. Podpisani Izjavlja tem potom, da je orglarski mojster g. Ivan Rebolj z Vrhnike popravil pri sv. Trojici nad Cirknico v največjo zadovoljnost podpisanega in vseh župljanov stare že vse obrabljene orgle in to po primeroma zelo nizki ceni. Zato pa podpisani g. mojstra najtopleje priporoča vsem častitim cerkvenim predstojnikom. Sv. Trojica nad Cirknico, 13. febr. 1908. Ljudevit Bajec 398 3-2 župni upravitelj. HIŠA v mestu, z gostilno, pekarijo, več stanovanji, 2 kleti, 2 prostorni skladišči ali delavnici, 2 veliki dvorišči, torej pripravna za vsako trgovino ali obrt, se ugodno proda. — Pismena vprašanja naj se stavijo pod štev. „244" na upravo lista. 365 3 392 10-4 Žganje lastni pridelek, cene nizke, prodam 300 1. Ličen, veleposestnik, Rihenberg, Goriško. &mmmmmmmmmmmm). C. Kr. oblastveno potrjeno i u ucilisca za Krojno risanje branja c7esi£ Ljubljana, Stari trs St.28. § Dobi se tudi kroj po životni meri. $ Zastonj zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd. 2r>54 29 Drag Heger urar, juvelir in graver. Osiek I. Kapucinskaul.4, (Slavon.) Kašelj naglo pomiri, pospeši in olajša izmeček sleza pristni karolinodolski Davidov čaj 1 zavoj 40 h. Edina izdelovalnica lekarna pri ,,Češki kroni". --Praga — Karolinin dol. ■--- Dobi se v lekarnah ali naravnost, če se vpošlje bO vin. (2 zavoja). Zaloga v Ljubljani lekarna pri Platem orlu" Jurčičev trg. Pozor pred ponarejanji. Vsak zavoj nosi tvrdko in podpis Jt. Ferkl. 46 7 Šenitna ponudba. Gospodična, kj ima denarja cej 2000 kron, sc jeli sc3naniti v svrho je nit ve j gospodom 30 do 40 let Starim, j dobro stalno službo. Vdovci brc3 otro^ niso i3^ljučeni. //a ponudbe bre3 natančnega naslova in ^ Slike se ne bo ojiralo. Ponudbe se ||pošiljajo na upravništvo „^lovenca" pod „7. U." 349 3-3 Marljiva pletilka na stroj se sprejme. Dobi tudi hrano in stanovanje. — Naslov pove uprava tista. 420 3-2 Razpisuje se služba «6 3 2 organista in cerkvenika na Savi ob južni železnici. Plača po dogovoru. Prednost imajo oženjeni, ki znajo kako rokodelstvo. Oglasi se sprejemajo do 25. februarja. Služba se lahko nastopi 1. marca ali vsaj 15. marca. Župni urad Sava ob juž. žel. Deželna lekarna pri,Mariji pomagaj' M. Leustek Ljubljana, Resljeva cesta I zraven eesarja Franc Jožefovega jubilejnega mostu priporoča ob sedanjem času za jemanje najbol pripravno pristno, čisto in sveže Dorševo med. ribje olje iSSŠV&flP. Mala steklenica I K, večja 2 K. Nadalje zaradi svojega izbornega učinka znano tanno=chinin tinkturo za lase, 0kkarep! čuje lasišče in preprečuje izpadanje las. — Cena steklenici z rabilnim navodom I K. Slovita Melusine ustna in zobna voda deluje izborno proti zobobolu in gnjilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Steklenica I K. 210 48-4 Zaloga vseh preizkušenih domačih zdravil, katere se priporočajo po raznih časopisih in cenikih. Med. Cognaca, Malaga, ruma itd. razpošilja po pošti vsak dan dvakrat. IVAN PEHGOV podobar, Izdelovalen oltarjev itd. naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano 2795 52—11 podobnrsKo delavnico umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice Stev. 20. Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom loietnega praktičnega dela pri rajnkem g. Rovšeku pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj. Jeleni u MflVHHPfVh bo na sv- Matije dan 1 lUlU vtrfUll v torek 25. febr. 35622 Oton Fettich=Frankheim Gospodski in damski frizer. ■--Kongresni trg 19. - Damski salon za pranje las; z najnovejšin „zrakosušilnim" aparatom v 8. minutah osušeni lasje. Priporoča se nadalje v friziranje po najnovejših dunajskih in francoskih modah za plese, gledališča, koncerte in svatbe. 2782 19-16 Postrežba tudi v hišo. Veliki izbor damskih kakor tudi gospod-skih toaletnih potrebščin. Parlumerija in mila iz prvih tovarn. Izdelovanje vseh kakršnihkoli lasnih del. Kupuje po najvi&ji oeni zmedene in odstriiene lase. Predstave se vršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ura popoldne. Kinematograf EDISON s s Dunajska cesta nasproti kavarne yiEuropa". i s HT Danes v sredo nov spored« nss I66 Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popqldne predeta v a z a dijake po zni-i t lani ceni. i i 421 (3—2) Nc 1. 262/8 1 Razglas. C. kr. okrajno sodišče na Vrhniki naznanja, da se na prošnjo Janeza Debevca, posestnika v Borovnici št. 6 sedaj v Denver v Ameriki dovoli in vrši prostovoljna javna prodaja zemljišča vlož. št. 1167 kat. občina Borovnica za vsklicno ceno 4200 K ter se določi dražba pri c. kr. okrajni sodniji na Vrhniki na dan H4. marca 1908. cb 9. uri dopoiudne* Kupec mora pred pristopom k dražbi založiti v roke g. dražbenega komisarja vadij v znesku 420 K to je deseti del izklicne cene v gotovini ali v domačih, državnih ali na borzi zaznamovanih vrednostnih papirjih, v katerih se smejo po predpisih velja-jočih o tem nalagati novci varovancev ali vložnih knjižicah domačih hranilnic ali posojilnic. Ker se dražba vrši prostovoljno in na zemljišču niso vknjižena nikaka bremena — se ne vrši razdelitveni narok. Najvišji ponudek je poravnati tekom 8 dni po sprejeti in odobreni najvišji ponudbi ter istega obrestovati po 5 % od dneva dražbe Dražbeni pogoji se lahko vpogledajo v uradnih urah pri c. kr. okrajnem sodišču na Vrhniki ali v pisarni dr. Kari Trillerja in dr. Fran Novaka v Ljubljani. C. kr. okrajno sodišče na Vrhniki oddelek I. dne 15. februarja 1907 ca u aa ca «» •si ca oa S »T Obrt obstoji že nad 30 let! m Aleksander Gotzl. podobar in pozlatar in izdel. oltarjev Ljubljana, Wolfove ulice štev. I, nasproti frančiškanski cerkvi. Slavnemu občinstvu, osobito pa velečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom priporoča svojo dobro urejeno delavnico za vsakovrstna cerkvena dela, kakor altarje, prižnice, tabernakeljne itd., ter zagotavlja kolikor moč umetno in fino ter trpežno izdelavo vseh v to stroko spadajočih del po lastnih ali predloženih načrtih. Cene 2»lo zmerne! Priznano dovršena dela! Načrti in slike že izdelanih predmetov so vedno na razpolago ter pošiljam iste radevolje na vpogled. — V zalogi so vedno razna razpela, kipi in vsako* vrstni okvirji za cerkvene in druge slike v veliki izberi, najnižje cene. 361 5-3 Z odličnim spoštovanjem Aleksander Gotzl, podobar in pozlatar. Obrt obstoji že nad 30 let! n> Dl Ca n CD CA D5 s»r KnlMIO m spandent se išče za „Delniško družbo kranjskih parnih opekarn44 v Trnovem pri II. Bistrici, od-nosno za njeno novo opekarno v Kosezah. ponudbe sprejema pi^ar^a dr. ft. ITJajercoa, eduet-oiRo t> Ljubljenci. C. in kr. dvorni založnik In papežev dvorni z&lo.^iiiik Hitro 5; —7 lekarnar Plcc 411 3 Dunajska ce&ta (lekarna pri ai»jj«vjW) opetovamo oiiftkiMfan, priporoča nastopne preizkušene iwle*!tf „Antirrheumon" trganju In podobnim revmatičnim bolečinam. 1 steklenica stane 50 h. Salmijakove pastUe.^Srt pavost in kašelj, razkrajajo sliz. 1 škailjica stane 20 h, U škatljic stane 2 kroni. 7.plp7nn.tn virm vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne vmw otroke( |ahko p^bavljlv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Poštni zav jj s 3 steklenicami K 6-60 franko zaboj in poštnina. Tinlrt.nru ■/» frrtlnrlAP ie želodec krepiino, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje linKtUra /a zeioaec te|esa po^j,^^ sredstVo. 1 steklenica 20 vin. Naro&ila se to&no izvrše proti povzetju. Obrtno naznanilo. Udano podpisani, lastnik tvrdke M. Kune v Ljubljani, usojam si svojim cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu javiti, da otvorim z dnem 2,0. februarja t. 1. v prodajalniških prostorih Dworni trg št. na toglii Žido¥skih ulic A KIINC 0000B00B0000000000O0000000 pod tvrdko veliko in moderno zalogo oblek za gospode in dečke iz lastnih in tujih izdelkov. Kot strokovnjak, v zvezi z najboljšimi tvrdkami, mi bo mogoče z nizkimi stalnimi in na vsakem predmetu označenimi cenami zahtevam kupujočega občinstva v vsakem oziru zadostiti. Naročila po meri izvrševal bodem kakor doslej v mnogoletnem obrtovanju po najboljših močeh v zadovoljstvo svojih naročnikov. Priporočevaje svoje sedaj povečano podjetje blagonaklonjenosti slav. občinstva bilježim 400 8—4 z velespoštovanjem A. KUN C, Dvorni trg št. 3. i I P o ii m « fiw» ■ *«■!»!.!«trni: Otthr* M, i*lil» ilrin, ollci II. vi-, i Uittr Up«, 0»Mtt f.MviteA (!■ » • »< "< ,«' -j;;, ; H.:.-1 >'■■• •>:t»if. I. Mhnmn. ti i o j h I b ( j'? a a Duuiija I. W»ll««ll< S, U fab.rninm «, KI Unf.igMit 7' (T.B.I kirnirij III. Lt vtnif.M« J», IV. Vltdevr !»i «rlnif»<»« 13, V. fclnhrr,ooj.itrnu« S9 «, fl 5«m»*f.Jorl«rrti. 2S. Vil ....... snjalplčna delniška «»'užba ts 160 173 9 9 iH E R C U B4' i«, IX. tUrriiiMM 1» C> ">rtdllotf«i rU.phlr v.i-iibflct»lr»n«p. T Mit Ltrchi-oUldrratraii« u-.1 «• Vin. VMirl»f«rrtfr,:- »f. DtrcaJ, i., WoHzeil« 10, i h ■■■■■.l T 30,C90 00C, &*sM»r *»KU