ljubljanska banka nadaljuje tradicijo GORENJSKE KREDITNE BANKE ^ETO XXV. — številka 21 tista IWVUel,l! obC- konference SZDL b, TrfC^' Kra"J, Radovljica, Sk. Loka Kranlr "" IzdaJa CP GorcnJskI tlsk Sf, 0J' Glavn* urednik Anton Mlklavčlč Sovornl urednik Albin Učakar G I lAslLO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNE GA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sreda, 15. 3. 1972 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk In sicer ob sredah in sobotah. posebno obvestilo l Kranj CENJENE POTROŠNIKE OBVEŠČAMO, DA IMAMO V SPECIALIZIRANI PRODAJALNI DEKOR KRANJ, KOROŠKA 35 PONOVNO NA ZALOGI SPALNICE »SIBILA« TER KUHINJE »MARLES« IN »GORENJE«. Nudimo potrošniške kredite do 10.000 dinarjev, brezplačno montažo in dostavo na dom. SE PRIPOROČAMO! roparski napad •odijA^113^ senat okrožnega v KranJ« Je pod ** Ci °m sodnika Lojze-»0Ubo "arJa včeraj izrekel itajjj ^"gHelmu Bighelliju, «*mu "^emu državljanu, sta-Je bM Iet »z Trsta. Obsojen UJa po2arac,i kaznivega deja-^•znJv Usa n"dega ropa in iče j C^a deJanja ropa. Sodi Oj^ l2rcklo enotno kazen lofta0 Ct stroeega zapora, od- ** »^fcV* je tudi 28 izgon ***8ta.,. . ****** 23 vedno po a°i kazrd. *tj!?,TKowi ,n Bighelli se je skupaj z mladoletnim, komaj 15 let starim, jugoslovanskim državljanom Luclanom S. pripeljal v ukradenem avtomobilu 15. avgusta lani v našo državo. Nekaj dni pred tem sta se domenila, da bosta šla v Jugoslavijo ropat. Odločila sta se za Gorenjsko, ker je v bližini avstrijska meja. Potem ko bi dobila večjo vsoto denarja, bi pobegnila v Avstrijo. V noči na 16. avgust sta se približno trikrat peljala po cesti med Kranjem in Jesenicami in iskala samoten avtomobil, ki bi ga lahko oropala. Pred svitom sta pri Vrbi opazila parkiran avtomobil in se nato odločila za rop. Ob avtomobilu je v spalni vreči spal Erik Kolarič iz Maribora. Bighelli je svojemu mladoletnemu pajdašu izročil pištolo in mu naročil naj pogleda koliko ljudi je pri avtomobilu. Cez hip se je Lu-ciano vrnil, Bighelli pa je izstopil iz avtomobila, vzel Lu-cianu pištolo in nato sta skupaj stopila do Kolariča. Zahtevala sta naj leže na zemljo. V takem položaju sta mu hotela vzeti denar. Kolarič pa napadalca ni poslušal, pač pa je zbežal k cesti, po kateri je tedaj z jeseniške smeri pripeljal volksvvagen nemške registracije. Napadeni Kolarič je nemškima turistoma Petru (Nadalj. na 16. str.) Spet normalna preskrba s sladkorjem Največji veletrgovski podjetji v Ljubljani Emona in Mercator, ki sta ostali brez zalog sladkorja, sta že dobili prve količine iz materialnih zalog. Emona je prve količine prepotrebnega živila že dobila, Mercator pa jih pričakuje v teh dneh. Tako se bo preskrba s sladkorjem spet normalizirala. Zaradi sladkorne mrzlice, ki je zajela Slovenijo, se je prodaja povečala za več kot trikrat. Skladišča so se izpraznila, prodaja na drobno pa ni bila kos povpraševanju. Samo iz osrednjega Mercatorjevega ■kladivca so pretekli teden prodali 890 ton sladkorja, normalno pa ga prodajo največ 250 ton. —jk Gugliclmo Bighelli: osem let strogega zapora Ni več rezervne delovne sile Nekatere gospodarske panoge na Gorenjskem so že nekaj časa odvisne od delovne sile, ki prihaja z drugih področij Slovenije in tudi iz drugih republik. To velja predvsem za gradbeništvo, metalurgijo, v zadnjem času pa tudi za tekstilno industrijo. Le kmetijstvo in gradbeništvo imata zaposlovanje organizirano s pomočjo stalnih skupin delavcev. Ostale panoge, kjer primanjkuje delavcev, pa svojo delovno silo iščejo prek zavodov za zaposlovanje. Lani se je v industriji in gradbeništvu na Gorenjskem zaposlilo okoli 320 delavcev iz ostalih republik in z nekaterih področij Slovenije. V prejšnjih letih so bile delovne organizacije precej odvisne od delovne sile iz Bosne, v zadnjem času pa sc je tudi ta rezerva izčrpala. Nekaj delavcev je prišlo na Gorenjsko celo iz Makedonije in s Kosmeta. Večina se je zaposlila v Železarni Jesenice. Delavci iz ostalih krajev Slovenije, med njimi predvsem ženske, pa so se zaposlile v delovnih organizacijah tekstilne industrije. Pri zaposlovanju teh delavcev pa je značilno, da jih precejšnje število kmalu zapusti delo. Večina delavcev iz Gevgelije, ki so sc lani zaposlili v jeseniški železarni, je do konca leta že zapustila delo. Tudi delavke, ki so dobile delo v tekstilnih tovarnah, niso ostale v prvotnem številu. Po mnenju kranjskega zavoda za zaposlovanje ti delavci zapuščajo delo zaradi neustreznih delovnih pogojev, neurejenega stanovanjskega vprašanja ter zaradi zaslužka in prehrane. AKTUALNI POKLICI Republiški zavod za zaposlovanje je v sodelovanju z Zavodom za tehnično izobraževanje tudi lani organiziral enoletno šolanje za sodobne in aktualne poklice. Redne šole namreč ne usposabljajo za poklice kol so tajnice, komercialisti, inokorespondenti in delavci pri avtomatski obdelavi podatkov. Delovne organizacije pa prav po teh poklicih zelo povprašujejo. Lani se je vključilo v enoletno šolanje te vrste 14 oseb iz vseh gorenjskih občin, med njimi je bilo največ maturantk gimnazij. ISKALCI PREMESTITVE Zavod za zaposlovanje v Kranju je že pred dvema letoma uvedel evidenco za delavce, ki žele premenjati zaposlitev. Za celotno področje Gorenjske pa so evidenco razširili šele v lanskem letu. Iz kartoteke je razvidno, da je lani prek zavoda za zaposlovanje hotelo premenjati zaposlitev 700 delavcev. Zavod pa spremlja le delavce, ki žele premenjati zaposlitev zaradi tehtnega razloga: zaradi dolgotrajne vožnje na delo, izmenskega dela, nočnega dela, neustreznega poklica itd. Delo s to kartoteko pa je precej nehvaležno, ker si delavci dostikrat sami poiščejo drugo zaposlitev, o tem pa službe zavoda ne obveste. NEDOKONČANA OSEMLETKA Zavod za zaposlovanje v Kranju je tudi lani z Delavsko univerzo organiziral dopolnilne tečaje za sedmi in osmi razred osnovne šole. Ti tečaji so namenjeni učencem, ki se nato odločijo za uk v deficitarnih poklicih lesne in gradbene stroke ter v gostinstvu. Lani se je v tak tečaj vključilo 64 učencev iz gorenjskih osemletk, ki so imeli najmanj šest zaključenih razredov. Večina učencev se je odločila za poklice v gradbeništvu in lesni stroki, za gostinstvo pa le redki. mmmmmaaammaam XI. SPOMLADANSKI SEJEM OD 8. DO 17. APRILA GLAS * 2. STRAN $ V teh dneh tečejo po posameznih krajevnih organizacijah ZB v jeseniški občini razprave o delu teh krajevnih organizacij v rretcklem in prihodnjem obdobju. Na vseh sestankih krajevnih organizacij ZB so podprli predlog, da bi tovarišu Titu ponovno podelili red narodnega heroja. 0 Delo družbenih organizacij na Javorniku je v zadnjem času ponovno zelo zaživelo. Pred nedavnim je bil v delavskem domu aktiv komunistov, prejšnji teden pa seja upravnega odbora javorniške Svobode in seja krajevne organizacije ZB Javornik — Koroška Bela, na kateri so se menili o konferenci, ki bo prihodnji petek v delavskem domu na Javorniku. Sveti pri občinski skupščini Jesenice so žc razpravljali o proračunu občine, gospodarskih smernicah in komunalnem programu za leto 1972. Včeraj so se na seji obeh zborov občinske skupščine menili o leh programih odborniki, svoje predloge in pripombe pa bodo dali na zborih volivcev, ki bodo od 16. do 20. marca, tudi občani jeseniške občine. D. S. KRANJ 0 Avto-moto društvo Kranj bo imel v soboto ob 19. uri redni občni zbor v hotelu Creina v Kranju. £ Ta in deloma tudi prihodnji teden bodo člani izvršnega odbora občinske konference socialistične zveze obiskali vse krajevne organizacije socialistične zveze v občini. Z vodstvi krajevnih organizacij se bodo pogovorili o delu in o perečih organizacijskih problemih. Q Jutri popoldne se bo pri komiteju občinske konference zveze komunistov sestala komisija za družbeno ekonomske odnose in ekonomsko politiko. Razpravljali bodo o delu komisije in uresničevanju ustavnih dopolnil. A. 2. 0 Občinski sindikalni svet in njegovi organi imajo za ta teden sklicanih več sestankov. Tako je bila za včeraj popoldne sklicana komisija za kulturo, šport in rekreacijo, ki je obravnavala družbeni dogovor o kulturni akciji in športno rekreacijo TRIM. <— Danes popoldne se bo sestal na razširjeni seji občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Razpravljali bodo o merilih za delovni čas učnega osebja v osnovnih šolah s 5-dncvnim delovnim časom. — V petek se bo sestala komisija za kadrovska vprašanja in razpravljala o delovnem programu in programu izobraževanja. — V četrtek popoldne pa bo v Verigi javna razprava o tezah za drugo konferenco zveze sindikatov Jugoslavije. A. Ž. ŠKOFJA LOK 0 V ponedeljek se je v Škofji Loki sestal odbor za pripravo predloga srednjeročnega programa razvoja telesne kulture v občini. Odbor je bil imenovan na seji skupščine občine Skolja Loka, 24. novembra lani. Na seji so pregledali stanje telesne kulture v občini in se dogovorili, da bodo posamezne delovne skupine, ki so jih imenovali na seji, pripravile predloge razvoja posameznih področij telesne kulture. Odbor pa bo na podlagi teh predlogov pripravil predlog srednjeročnega razvoja telesne kulture v občini in ga predložil v obravnavo eni prihodnjih sej skupščine občine Skofja Loka. 0 Zadnje seje izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti Skofja Loka so se poleg članov udeležili tudi ravnatelji osnovnih šol in predsedniki šolskih svetov v občini. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava osnutka meril za vrednotenje dela in povračilo stroškov osnovnim Šolam. Kljub štiriurni živahni razpravi stališč niso mogli uskladiti. Zato so naložili izvršnemu odboru, da do prihodnje seje skuša uskladiti predloge in pripravi nov osnutek meril. Tudi obravnavo aktualnih vprašanj v šolstvu Škofjeloške občine so preložili na prihodnjo sejo. -Ib £ V ponedeljek so se v tržiški občini končali zbori volivcev. Potekali so brez zastojev. Prav tako zadovoljiva je bila tudi udeležba. Strokovne službe pri občinski skupščini že izdelujejo zaključke zborov volivcev, ki jih bodo ta teden obravnavali sveti pri občinski skupščini, 21. marca pa bo občinska skupščina dokončno sprejela letošnji proračun in izhodišča za razvoj gospodarstva. -jk 0 Ker so bili nekateri prostori v Cankarjevem domu v Tržiču neustrezni in slabo opremljeni, so se pred kratkim lotili popravil. Uredili so prostor pred odrom, garderobe in ostale prostore. Dela se končujejo. Večino sredstev je prispevala kulturna skupnost, nekaj pa zveza kultumoprosvetnih organizacij ter KUD Tržič. -Jk Mara Taler, predsednik izvršnega odbora SZDL Jesenice V ponedeljek je bila v sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah konferenca Socialistične zveze Jesenice, na kateri so razpravljali in sklepali o programskih izhodiščih Socialistične zveze, o predlogu smernic razvoja gospodarstva občine v letu 1972, izvolili nekaj novih komisij in za novega predsednika izvršnega odbora občinske konference SZDL soglasno izvolili Mnro Taler, dosedanjo predsednico konference za družbeno aktivnost žensk. V široki in plodni razpravi so govorili o pomembnih uspehih gospodarstva občine, ki stoji na trdnih temeljih, ki si jih je postavilo v zadnjih nekaj letih. Obenem so se tudi strinjali s smernicami razvoja gospodarstva občine, ki jih je razložil predsednik občinskega razvoja in dela Socialistične zveze, ki bo v prihodnje kot najbolj množična organizacija v občini prisluhnila vsem problemom družbenega in političnega življenja v občini. V nadaljevanju razprave so govorili še o problemu reorganizacije jeseniškega šolstva, varstva, zaposlenosti in o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. Obrambna vzgoja tržiški h občanov V soboto, 11. marca, so se začela po krajevnih skupnostih tržiške občine predavanja iz obrambne vzgoje prebivalstva. Občani se seznanjajo z organizacijo in delovanjem odborov za splošni' ljudski odpor. Predavanja organizirata koordinacijski odbor za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci SZDL in oddelek za narodno obrambo. Hkrati s predavanji pa po krajevnih skupnostih že pripravljajo ustanovitev odborov za splošni ljudski odpor. Le-te določa zakon in sklep občinskih organov za narodno obrambo. Pri obrambnih pripravah bo potrebno tudi sodelovanje mladine in je to zato obenem tudi ena prvih konkretnih nalog na novo ustanovljene občinske mladinske organizacije. Ta naloga je med drugim zapisana tudi v vseh pomembnejših programskih dokumen- j tih organizacije ZMS. -Jk 1 KAKŠNI UKREPI? 0 Poslance republiškega zbora slovenske skupščin« PJ^J, Horjak je sredi prejšnjega meseca na seji zbora posta slednji vprašanji: . »Kakšne ukrepe namerava sprejeti republiški izvrsni^ ^ da sc v skladu z obstoječimi predpisi čimprej odpra mogoče stanje v konsignacijskih skladiščih? v .„ Uvozna podjetja, ki imajo konsignacijska skladišča, ^a(i časa ne prodajajo zalog in morajo zato tovarne zrnanj proizvodnjo ter pošiljati delavce na dopust.« -c Drugo vprašanje, kjer gre bolj za ugotovitev, Pa slednje: ^ ki »Zaradi nerešenih problemov cen so mnoga P°yJ?. srpd' predelujejo surovine, prenehala s proizvodnjo Ponl0ZI!roVafie stev in se preusmerila v nabavo surovin iz uvoza. 1 pa imajo zaradi tega spet težave. Uvozne formalnosti namreč mesec dni ali pa še več. Prav zaradi tega pa 1 jj v ne morejo redno obratovati in se zato pojavljajo zaS proizvodnji.« t0\)\^ Poslanec Horjak ugotavlja, da oba nerešena P* 9 po močno vplivata na zmanjšanje izvoza in na dobavo »i ^e, pogodbenih rokih. Razen škode, ki jo imajo pri tem i° ^ pa obstaja tudi nevarnost, da bodo inozemski '"^jj, tf** podjetja začeli tožiti zaradi neizpolnjevanja pogodbe«1 veznosti. PRED ZAKONOM O FILMU % Medtem ko smo o prvem delu posvetovanja, ki i^o pred 14 dnevi pripravil regionalni klub poslancev za Gore e s poslanci kult urno-prosvetnega zbora slovenske sku' j^t z Gorenjske, že pisali v posebnem sestavku, poglej«10^ ^,jiv nekatere ugotovitve iz drugega dela razprave. Besed* reč tekla o predlogu zakona o filmu. kvaj0* Ugotovitve in pripombe so se nanašale predvsem ImO&Z' teto filmov in na kriterije, na odnos meti televizijo- * ^jjjC tOgrafskimi podjetji in producenti, na zaščito manj*"1 podjetij, ki velikokrat poslujejo z izgubo. Poudarili so, da so bile teze za zakon pripravljen0 sodelovanja manjših kinopodjetij in so zato manjša ^ 0 podjetja v predlogu zanemarjena. Ko pa so razprav'' ^ vse manjšem obisku v kino dvoranah, so opozorili, da .1 ^ vsod v svetu določeno, po kolikšnem času se lah-,^,^p predvaja na televiziji, pri nas pa je praksa, da televizija -^ predvaja film že leto dni po premieri v kinu. Pra,v. \f nekatera podjetja beležijo pri domačih filmih precejSJU ^ gubo. Ker je v tezah predvideno, da bi takšne izgube '; *'i hodnje morale pokrivati kulturne skupnosti, so razprav opozorili, da je naloga kulturnih skupnosti najbrž O opredeljena v tovrstni Kulturni dejavnosti. Kulturne ;le, da bo na posameznih po«1 kaj # nosti naj bi morda skrbele več kvalitetnih kino dvoran. Zanimivo je tudi kako v predlogu zakona izzveni, ^. jjjj domači film. Ce bi bil sedanji predlog sprejet, Pote.n^ y& vsak film iz druge republike obravnavan kot tuji , so poudarili, naj bo domači film vsak jugoslovanski ,afjj« Odločno je bilo na posvetovanju obsojeno tudi lZStfJfjj> distributerjev. Leti namreč danes zahtevajo za kvahte _ ^ ^ me 35 odstotkov od prodanih vstopnic. Zato bi ^^Tf^ici konom določiti jasne odnose med producenti, prodaj' potrošniki. . Zakon naj bi tudi spremenil sedanji odnos, ko morajo matografi odvajati 25 odstotkov sredstev tistemu, ki .cCjv-*' ustvaril, vendar pa se to potem pri nakupu oziroma P JI janju filma prav nič ne upošteva. Nasprotno, dogaja se ^ da kinematografi nimajo nobene pravice do izbire a'J ^i^jal* prodajalec celo prepove, da bi določen film lahko Pre£ v drugorazredni kino dvorani. kaZ^* Skratka, razprava o bodočem zakonu o filmu je Pc . ^ da se je na področju proizvodnje in prodaje filmov P nabralo toliko nasprotujočih si in nerešenih problemov- p pred sprejemom zakona vrsto sedanjih predlogov tr ^ temeljito preučiti. Sicer se lahko zgodi, da bodo P° še tiste skromne kinodvoranc morali zapreti. 0 Prihodnjič bomo v rubriki objavili nekatere pr^jrf in stališča republiškega poslanca Martina Koširja na p^faiij' resolucije v razvoju gospodarstva in družbenih služb v ski občuti za letos. lar ljubljanska bank* kjer ?*no Podjetje Projekt Iz Kranja gradi na Javorniku nov samski dom za svoje delavce, °° Prostora za 60 samskih delavcev. — Foto: B. B. rog ram komunalnih del v jeseniški obcirri Za cest . Urcditev in obnovitev ^Ina h3 druga nuJna komu-Proera^ela so P° lanskem »le jI*"1" občinske skupšči-li 620 n'Ce Predv'd-cvali oko-vendar 1111111 Jonov s dinarjev, 577 mii*° te8a Porabili le mUiio 1JOn°v S dinarjev, 133 fir>ane?°V Pa S° dobili 4x1 so" Tako anja komunalnih del-DainoS° ,ani vložili v komu-toili; dc'Javnost skupno 710 WUlJonov dinarjev Vendar pa' je vrednost lanskih komunalnih del še znatno večja, saj so jeseni komunalno infrastrukturo gradila tudi nekatera zunanja podjetja kot: Vodovod Jesenice, Stanovanjsko podjetje Jesenice, Splošna vodna skupnost Gorenjske, Gozdno gospodarstvo Bled, PTT, Cestno podjetje Kranj in nekatera druga. Skupaj z vloženimi sredstvi teh podjetij POHIŠTVO murke V KRANJU DELAVSKI DOM °d 9. MARCA do 3. APRILA znaša vrednost komunalnih del milijardo in pol S dinarjev. Vsa dela so opravljali po programu, med letom so dodali le dve manjši komunalni ureditvi v Ratečah in na Jesenicah. Zaradi objektivnih težav pa vseh del niso mogli uresničiti: nedokončana je ostala Tomšičeva cesta, cesta prvega reda med Potoki in Koroško Belo itd., medtem ko pa se lahko pohvalijo z dograditvijo ali obnovo več drugih važnih objektov kot: Bokalova in Savska cesta, križišče na Jesenicah, asfaltiranje cest in pločnikov itd. Za letošnji program komunalnih del v jeseniški občini bodo namenili 685 milijonov S dinarjev, kar je za 65 milijonov S dinarjev več kot lani. Sredstva se sicer niso bistveno povečala, še posebno ne ob dejstvu, da so se na primer cene za vzdrževanje zvišale kar za 20 odstotkov. Vendar pa bodo podjetja, ki skrbe za jeseniško komunalno infrastrukturo, letos namenila znatno več sredstev kot lani. Predvidevajo, da bodo prispevala ta podjetja milijardo in 340 milijonov S dinarjev. Tako bo znašala skupna vsota, ki jo bodo porabili na Jesenicah za komunalno dejavnost 2 milijardi S dinarjev. Med deli, ki po svoji nujnosti in zahtevnosti čimprejšnjega reševanja nedvomno izstopajo je nadaljnja izgradnja Kranjske gore, centra Jesenic in Žirovnice; med prvimi bodo opravili še nedokončana dela, dela, ki zahtevajo etapno gradnjo, dela iz pogodbenih obveznosti, prednost pa bodo dali tudi tistim delom, pri katerih se bo pokazala možnost sofinanciranja. D. S. Prednost imajo otroci članov kolektiva V zadnjih nekaj letih so se zmogljivosti tovarn v Selški dolini povečale za več kot polovico. Temu ustrezno se je moralo povečati tudi število zaposlenih. Ne le delavce v proizvodnji, še teže so dobili strokovnjake. Zato vsi delovni kolektivi v Selški dolini štipendirajo večje število dijakov in študentov. Pomoč nudijo tudi izrednim študentom. Pri podeljevanju štipendij imajo prednost otroci staršev z nizkimi osebnimi dohodki in otroci staršev, ki so zaposleni v podjetju, ki štipendijo podeljuje. V Niku izredno študira 21 članov kolektiva. Trije obiskujejo višjo šolo za organizacijo dela, dva višjo komercialno šolo, 1 višjo tehnično šolo, 5 srednjo tehnično šolo, 4 delovodsko šolo in 6 zaposlenih ekonomsko sivdnjo šolo. V podjetju jim plačajo šolnino in povrnejo potne stroške. Slušatelji srednjih šol dobe vsako leto 12, slušatelji višjih šol pa 18 dni izrednega študijskega dopusta. Podjetje štipendira tudi 5 študentov in 9 dijakov. Lani so vzeli v uk dva učenca v gospodars'tvu, letos pa bodo razpisali 10 učnih mest. Tudi v iskri posvečajo izobraževanju veliko pozornost. Na višjih in visokih šolah imajo 8 štipendistov, na srednjih pa 10. Izredno na visokih šolah študira 5 članov kolektiva, na srednjih šolah 10 delavcev in prav toliko na delovodski šoli. I/.rednim slušateljem visokih in srednjih šol vrne podjetje polovico šolnine. Za vsak izpit imajo 1 dan Izrednega dopusta, za diplomo pa 14 izrednega študijskega dopusta. Alples ima 8 štipendistov na visokih šolah, 3 na v'šjih in 19 na srednjih šolah. 7.a novo šolsko leto bodo razpisali še 10 štipendij. Lani so vzeli v uk 17 vajencev, za letos pa bodo razpisali 10 učnih mest. Štipendije znašajo v poprečju od 300 do 800 dinarjev, odvisno od stopnje študija in šolskega uspeha. Vajeniške nagrade pa se gibljejo od 200 do 450 dinarjev. V Iskri pa otroci staršev z nizkimi osebnimi dohodki dobijo še poseben »družinskic dodatek. Ta znaša 150 dinarjev mesečno. L. Bogataj Srebrni jubilej" krarnskih brivcev in frizerjev V četrtek so sc v lepo urejenem brivskem in frizerskem salonu pri Vodovodnem Stolpu v Kranju zbrali člani kolektiva Brivskega in frizerskega salona iz Kranja, ki so proslavili 25. obletnico obstoja podjetja. Podjetje je bilo ustanovljeno januarja 1947. leta. Podjetje je imelo takrat le eno poslovalnico, in sicer na Maistrovem trgu v Kranju. V njej je delalo 20 brivcev in frizerjev. Ker se je mesto vedno bolj širilo, je moralo tudi podjetje širiti svojo dejavnost. Leta 1960 je bila odprta poslovalnica v Stražišču, štiri leta kasneje pa nova poslovalnica na Zlatem polju. Takrat je podjetje že ustvarjalo 45 milijonov dinarjev bruto dohodka. Leta 1967 je odprlo kranjsko brivsko in frizersko podjetje poslovalnico tudi pri Vajtu, predlanskim pa še pri Vodovodnem stolpu. Tako ima danes podjetje 49 delavcev, od tega 9 vajencev, ustvarja pa že krepko prek 100 milijonov starih dinarjev bruto dohodka. Ob tem moramo omeniti, da ima podjetje precejšnje težave z vajenci. Med njimi prevladujejo ženske. Za primer naj povemo, da se v Brivsko-frizerskem salonu v Kranju že 9 let ni izučil vajenec moškega spola. Letošnje srebrno leto je za mladi kolektiv še posebno pomeml.no. S sredstvi poslovnega sklada bodo obnovili dve poslovalnici, kar bo pripomoglo k še boljšemu delu kolektiva. Na četrtkovi slovesnosti so dobili praktična darila najstarejši Člani in članice kolektiva. Lete so v več ni. Olga Mafijevič je v kolektivu več kot 25 let, Vida Kordež in Štefka Dženadić več kot 20 let, Pavla Novak, Milan a-godic, Tilka Ilenlč in Jožica Bizjak več kot 15 let, Alojz Poljanšck, Alojz Vovk, Marija Lukič, Mira Vodopivec, Cvetka Luskovec, Franc Jenko, Sonja Franko in EHca čerln pa več kot 10 let. Slovesnost pri Vodovodnem stolpu je bila združena tudi s praznovanjem 8. marca, dneva žena. Zato so dobile vse žene praktična darila, potem pa so bili prisotni člani kolektiva tudi pogoščeni. J. Košnjek ljubljanska banka Priprave ne bodo predolge Pretekli četrtek je bil v Tržiču posvet vseh izvršilnih organov pri družbenopolitičnih organizacijah občinske skupščine Tržič, ki ga je sklicala občinska konferenca SZDL. Posveta so se udeležili vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini. Namen posveta je bila razprava o akcijskih načrtih za evidentiranje in zbiranje predlogov za možne kandidate za odbornike in poslance pri občinski konferenci SZDL. Pripravam za evidentiranje kandidatov so posvetili že precej pozornosti tudi odbori krajevnih organizacij. Priprave pa so že na samem začetku nekoliko zavirale nejasnosti okoli bodpčega skupščinskega sistema. Nejasnost po- Novi mladinski aktivi Ena od nalog organizacije ZMS je tudi ustanavljanje novih aktivov. Tako še ta mesec lahko pričakujemo, da bo dobila tržiška občina 4 nove mladinske aktive, in sicer dva terenska ter dva tovarniška. Terenska aktiva bodo ustanovili v Kovorju in na Ravnah, tovarniška pa v Tržiški industriji kovinske opreme in v Lepenki, obratu Kartonažne tovarne iz Ljubljane. -jk vzročata dve varianti, po katerih naj bi bal sestavljen bodoči skupščinski sistem. Prva varianta nakazuje sestavo skupščinskega sistema iz enotnega zbora, druga pa iz dveh zborov. Negotovost pri izvajanju začetnih akcij povzročajo tudi neutemeljene govorice, da se bo mandatna doba sedanjih odbornikov in poslancev pri občinski konferenci SZDL podaljšala. Na posvetu je bilo ugotovljeno mnenje, da akcije za evidentiranje in zbiranje predlogov za možne kandidate za odbornike in poslance pri občinski konferenci SZDL niso- preuranjene. Evidentirane kandidate bo potrebno spremljati dalj časa pri njihovem delu in ugotavljati vrednost izvajanja njihovega dela v družbenopolitičnih organizacijah. Nosilca pripravljalnih akcij na volitve sta predvsem občinski sindikalni svet m občinska konferenca SZDL, nosilca priprav pa bosta vsekakor deležna obširne podpore vseh družberopoli-tičnih organizacij. Priprave naj bi bile do aprila prihodnjega leta, ko se bodo ppslali predlogi za kandidate, bilo naj bi jih dvajset, republiški konferenci SZDL. Pri izbiri možnih kandidatov se stremi predvsem za tem, da naj bi evidentiranje zajelo kandidate iz neposredne sredine proizvajalcev, to je iz gospodarskih in krajevnih organizacij. -jp Tri najstarejše člane krajevne organizacije združenja vojaških vojnih invalidov so tudi Na sliki: Ivana Rozman, Franc štupnikar in Frančiška Zavrl. — Foto: F. Perdan Obdarili so najstarejše V nedeljo popoldne je bil v Bitnjah pri Kranju občni zbor krajevne organizacije združenja vojaških vojnih invalidov. V poročilu so ugotovili, da ima krajevna organizacija še 31 članov, za katere je odbor v minulem delov- nem obdobju pripravil več izletov in organiziral druge oblike pomoči. Sklenili so, da bodo konec maja, za 80. rojstni dan tovariša Tita organizirali izlet v Dražgoše in na Vodiško planino. Po končanem zboru so proslavili tudi dan žena in obdaril*^ najstarejše člane or^a^Laji, je: 88-letno Ivano R°ziti ^ 80-letno Frančiško ZavrI g Franca štupnikarja, ki b0. tos praznoval 80. rojstni Izobraževanje v žirovski Alpini Tovarna obutve Alpina v Zireh je v zadnjih nekaj letih dosegla nesluten razvoj. Brez dvoma so k temu veliko pripomogli strokovni, šolani kadri. V Zireh namreč izobraževanju že od nekdaj posvečajo veliko pozornosti. Nemalokrat se je izkazalo, da so se vsa sredstva naložena v to smer bogato obrestovala. »Glede na hiter razvoj podjetja in stroke v svetu smo Doma oskrbo-v Preddvoru Svet za zdravstveno in socialno varstvo občine Kranj se je na svoji zadnji seji zavzel za sanacijo doma oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru. Dom, v katerem Je sedaj prek sto oskrbovancev, ima letos še posebno ve-Hke težave. Stavba je stara skoraj tri sto let in Je potrebna popravila. Del lesenega stropa je tako slab, da bi večji sneg ali kak potres lahko napravil veliko škodo. Dotrajano je tudi centralno ogrevanje, za obnovo pa bi potrebovali okoli 14 starih milijonov din. Svet je menil, da bi bilo nesmotrno še naprej odlašati z adaptacijo stavbe, zato je upravi doma priporočH, naj da Izdelati investicijski program za adaptacijo stavbe. Del sredstev za adaptacijo naj bi prispevala tudi občinska skupščina. Dom oskrbovancev v Preddvoru Je med redkimi tovrstnimi zavodi v Sloveniji. M še nima nret-ncga financiranja zdravstvenih storitev. Doni oskrbovancev Albina Drolca namreč ne prejema v celoti sredstev za financiranje zdravstvenega varstva oskrbovancev. Zato je svet upravi doma priporočil, naj predloži zahteve za sofinanciranje izvršilnemu odboru in skupščini skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj. O tem naj bi razpravljala tudi pristojna komisija pri svetu gorenjskih občin. Omenjena komisija naj bi preučila tudi možnost, da bi okoli 40 oskrbovancev tega doma, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja več ne sodijo v ustanovo te vrste, premestili v ustreznejše ustanove na Gorenjskem. morali tudi pri nas vprašanjem izobraževanja posvetiti v zadnjem času veliko pozornosti,« mi je pripovedoval referent za izobraževanje v Alpini Nejko Podobnik. »Zaradi svetovnega ugleda, ki ga naša tovarna uživa, in konkurenčnosti na svetovnem trgu smo se tega morali lotiti resno. Znano je, da smo se v preteklih letih usmer li predvsem na izobraževanje za poklic — tako imenovano for-mativno izobraževanje. Zlasti smo razširili štipendiranje. Na poklicnih šolah imamo trinajst štipendistov, na srednjih šestinštirideset in na visokih osemnajst. Odločili smo se tudi, da vsako leto štipendiramo na gimnaziji dva najboljša učenca žirovske osemletke. Dajemo polovico štipendije in polovico kredita, če se štipendist kasneje odloči za študij na višji aK visoki šoli, se mu kredit črta. Na ta način želimo obdržati doma najboljše kadre, ki so Cesta v Jelendol na zboru volivcev V nedeljo je bil v Jelen-dolu zbor volivcev, ki se ga je udeležil tudi predsednik tržiške občinske skupščine Marjan Bizjak. Občani so najprej načeli vprašanje stare Bornove graščine v Jelen-dolu. Graščina je bila proti koncu vojne požgana, kasneje pa obnovljena. Ker poslopje ni izkoriščeno, so volivci spraševali, kje dobiti stanovalce, da bi bila graščina izkoriščena. Vendar bo to težko uresničljivo, saj bi sc že sedanji stanovalci radi preselili, precej domačinov, ki so bili nekdaj gozdarji, pa je dobilo drugo zaposlitev v mestu. Drug večji problem, o katerem so govorili na nedeljskem zboru, je podružnična šola, ki je bila pred časom popravljena. Trenutno je v treh razredih 15 učencev, kaže pa, da jih bo v prihodnjih letih zaradi odseljevanja in zmanjševanja rojstev še manj. če bi želeli otroke voziti in prešolati v Tržič, je težava cesta. Le-ta je kategorizirana kot gozdna cesta in po taki avtobusi niso dolžni voziti. Problematično je tudi zimsko pluženje. To delo je doslej opravljalo Gozdno gospodarstvo iz Kranja, vprašanje pa je, koliko časa .bo to še trajalo. Cesto v Jelendol sicer za silo vzdržujeta tržiška občina in Gozdno gospodarstvo, ki dasta vsako leto 10 milijonov starih dinarjev. Toliko bosta dala tudi letos. Vendar bo treba problem ceste v Jelendol čim prej rešiti, saj bo z dograditvijo nove osnovne šole na Bistrici podružnična šola v Jelendolu verjetno ukinjena, ker se bo takrat temeljito spremenila občinska šolska mreža. Do takrat pa bo treba cesto toliko urediti, da bo mogoč avtobusni prevoz otrok v mesto ob vsakem • vremenu. J. Košn jek prej odhajali drugaan. is0te štipendij? Posebno " 450 res niso. Približujejo ^jgo dinarjem mesečno. 2* jj vemo, da je štirjcndii anj đ0>. vlaganje na podlagi <•* " ročnega programa.« ^ Lahko povesta še kaj 0 rednem izobraževanju? ^ »Izredno se šola dvaindc deset članov našega ko le va. Slušatelji tehnične JJJj pravkar uspešno koncuj drugi letnik. Ob koncu PJ^ hodnjega leta, ko bo ta. .. končana, se bo kvalifiJ^JJ ska struktura v tovarni m no izboljšala. Tovrstno ^ braževanje res delno ^ proizvodnjo. Nekateri rtl0^fp predčasno odhajati z , • pfi Pogovarjali smo se, da "i^ izbiri kandidatov sode^ -šefi posameznih služb. * 1 bi svetovali, katere lJJJ. ^ dali v šole in kaj nai...L z» dirali. To je dobra PrllI"[uSfr sodelovanje strokovnih z organi samoupravljal ^ ^ In nazadnje še par bes ^ dopolnilno funkcionalni braževanju? d6bio »Tudi tega smo že razvili. Sem štejemo ]c% ^ ne tečaje za delavce merciale, tečaje za nike, seminarje za pf°j. itd da Pokazalo pa se je. "tajcU določena sredstva njs°seieli' obrestovala kot bi -ed> Upoštevati je treba, da usposabljanju ljudi za metode dela čimprej ^ prelomiti s starim nac-i g., j Alpina si ne more PpT posebnih avantur, ?A\J^[ snjena v klasične oblike Rad bi povedal, da J* tem izobraževanju tr iskati pravo mero. Z «4 ; je treba dogovarjati ustrezno snov in jim to potem tudi kvalitetno^,, dati.« J.Gov« Lanski rekord kranjske Iskre dete minulega meseca je OieSi SXet Iskre Elektro-^enanike Kranj obravnaval »°sSLr?ZUltate fcn^sa I 80dJa tOYarne- Ugotovi-*Sod'nl- S-° vsi rezultati zcl° »ka iitakini k«t Ji« kranj-kaj- obsujaŠe nl dosegla od" P©jj ^ukjolakši ki ^Sm.°.nekai podatkov, Vred J"1*3*i laksne ocene, »je ^>0st celotne proizvodio,^ basala prek 465 mili ** 36 ž°Vih ^"arJev ali kar Prti -/J več k°t leto pokov ve?r0ma 241 12 odstot-Za^T *kot so predvidevali VSTu ^nskega leta. Na ta^Tj^ie, kaj je botrovalo let« UsP*Iiom v minulem je Lf^v|j°: »Predvsem se lap<*fe ala produktivnost ine^ *°ega. To pa nam je ,redst gim "spelo zaradi fttean/*' ki s,no J*« Jani na-Izvo^J*.2* "modernizacijo pro-hg, miJe'.Vec »a novo priuče-ladnu.adih delavcev in ne nate JJ tud* zaradi -smotrnej- Ste5anizacije de,a M *i v v ^Posienih se je lata «5« ranjskl ,skri Povečalo leltuv ~.eIavcev. Tako je ko-*a^,e°nbihkonca feta 5450 k<5l- s® Povrnimo k podat-197©Primerjavi z letom 0sebnl°^SO 711aša,i poprečni i1,7ohodki na zaposleni ^ dinarjev, so se lave« it^f 11 23 11 odstotkov *etl(U , So predvideli na za-tom eta- V primerjavi z le- dohodtrrrC^ pa so se osebni «totkoJJ! Povečali za 28 od-Oarjey in so znašali 1437 di- Rtfatna ^'Poslenega. kJSr10 so lani najbolj tu „-I*1 Proizvodnjo v obra- * od«V«M,Zmov v Lil>nici . primeru povzročimo P pad spolnih celic, injekcijo raztopine mija ali kake druge Jg vi, ali pa tako, da z JFJ tenjem od zunaj zaPreIL glavno odvodilo spolne žleze (pogosto . rabi pri bikih, tudi P kozlih in ovnih), ter tem prekinemo semenc cam P°u *«vali Po kastraciji se ztv<£ umirijo in spremeni njihovo presnavljanje. *• dijo se. Zato se živali * strirajo pri nekaterih " činih reje. Omenimo P> nje skopljenih P«teim0ij ln volov, kar pa je "S stvar preteklosti kot s***! njostl. Tudi pri delu,t,e ristljo človeku le in preudarne živali, bike ln žrebce, ki naj , pomagali pri delu, ka»*J ramo. k dr. S. Bavd«* Zakaj odstopa jeseniške predsednik ZKPO? !eseničan t ^nitui ■> a Vari, urednik tovarniškega glasila Železarne Pred*ed nT16231"' 16 let Prcdsednik Jeseniške Svobode, 5 let v«a p0v , občinske zveze kulturno-prosvetnih organizacij, P^Ucnjh na 'eta aktiven delavec v domala vseh družbeno-nefe odh 0r8anizacijah v občini, je na eni zadnjih sej izvrš-pretlsprt a občinske konference SZDL in na zadnji seji Joža Varl^ °bčlnske zveze kulturno-prosvetnih organizacij ostavko utemeljuje: uvodoma povem, 12 stanja, v katerem je Jeseniška kultura. ostavka ni moj užaljen ie le način iskanja lignja k^?ateti ostavko različno tj2r?tiR»io, je pa le posle-oT* te8a, da se že sedem do i^1* let kljub opozarjanju ^^ogovarjanju v jeseniški ^tai**1 Slvari niso bistveno ojjsale. V mislih imam tri gu^Je kulturne institucije: fcuJ7no šoi0> knjižnico in tjg^šče. Morale bi biti Ža-kulture v občini, a se ja;J*dern do osem let ukvar-J° večinoma le z notranji-^ Problemi, čeprav družbe-^ subvencije tem hišam niso Ni ma»hne. fcttiski konkrcten: v je-li5*a ^ bcini Je poleg gleda-?*»»Pin Pej do šest dramskih H' redn katcr'h nekoliko skUpina *cIujc Ie dramska D160- u«< V Zlr°vnici. Ena iz-ŠČJ> ni, •vnih nal°S Sleda-J°»naga Je Prav v tem, da • arr>skit, P,n razvoju teh Je njih ' skl'Pin. Vendar pa VaI« IZ° dcl° prc» naafi. J> nis^ , "dedovalo, ker Ni. II« aKlli Potrebne po-Se 'mcrJali so se v rešeni "otranjih težav in S IW Pozab'iali pa so Up'narn tCm dramskim . Na * Sti r0iju glasbene de-kel° revni8"!0. na pšenicah >°vnega • ,Primanjkuje stro- gi 81*sb i ?asber,cga kadra. - 'Jhko, da " U živlJcnje .< -eiin «a oo se tisto J>H0i ° ftvljenje sedaj za-- aJ- Dva Sr^° ea imeli do kvalitetna br 0«PovcdnaPOVCduicta svo-r^kadr!dJn ostali bomo b" ^Orahau.Glasbena šola "pa nosilec glasbe-• a Je zaprta v svo- 31 jc v^r°°vsknJH pr°bleme in "je" £U^sbednU šibka- V ok-! °Vati dok Š01C ic picn^al * »aj ffPSf- G'asbena So 8lasbenU(diJ?,reY7e,a 6iba-to SVie'S0 mladine: a Ž>UurStivno vodi ™ ka*c vse znake C [°Som v ar,im knjiž- C?'"n°sti rt Vc"dai' Pa so li Jl'nica' rrt bi Poiskala I" MoJstPrr°^tore v novi šo- J?°iski tor ' V novi šoU v fi^iočo^": »vedli bi lahko Snos*io bnzr,lco- S prika- lt NttniJ bll° možno ure-"-"-'m, Zabreznici itd. S knjigo je treba iti med ljudi, jo približati človeku, saj je to vendar osnovna naloga vsake knjižnice. Jeseniška knjižnica je v tem pogledu, v smislu približevanja knjige človeku malo naredila, čeprav je prihajalo od zveze kulturno-prosvetnih organizacij vrsta pobud in predlogov. Obenem bo treba dati delavski univerzi možnost širšega izobraževanja in prav gotovo zaradi pomanjkanja denarja ni mogla drugače je sicer ravnala — da sc jc preusmerila. Hkrati z vsemi temi problemi je pet let na vseh teh področjih upadala ostala amaterska dejavnost in vzroki so prav v teh ustanovah. Niso nudile tiste pomoči, ki bi jo morale nuditi, obenem pa so prejemale večino denarja. Primer: ZKPO je v najboljšem primeru lahko namenila za eno predstavo 250 dinarjev, medtem ko je gledališče Tone Čufar namenilo 10.000 dinarjev za predstavo! To so vzroki za znana stališča, ki jih je sprejelo predsedstvo ZKPO in ki so povzročila precej polemike v občini, predvsem pa v kulturni skupnosti, kateri so bila namenjena. Ne toliko z na- menom, da bi kritično ocenila njeno delo, temveč da bi rabila kot osnova za nujno preusmeritev njihove dejavnosti. Idejno-programska izhodišča, po katerih naj bi se financirala kultura, naj bi ne bila le abstraktna, temneč naj bi temeljila na načelih: kdo največ prispeva k dvigu kulture, kdo jo najbolj približa delovnemu človeku, kdo skrbi za množično kulturo. Na ta stališča so se od/vali zelo nekulturno, napadli so celo moje dosedanje delo, ki je bilo vseskozi popolnoma amatersko. In ker se ti ljudje ne spremene, sem se umaknil kot predsednik ZKPO, a ne kot aktivist iz kulturnega življenja, še vedno nameravam delovati v okviru Svobode na področju likovne umetnosti in v okviru kulturno-umetni-škega kluba Tone čufar v založniški dejavnosti. Ta področja predstavljajo najbolj množično kulturo.« če bb sprejela skupščina ZKPO odstop svojega predsednika Joža Varla, potem menim, da se jeseniška kulturna javnost, ne glede na nesoglasja, stališča enih in drugih, dobro zaveda, kaj z Jožctom Varlom izgublja. Preveč plodnega in uspešnega kulturnega dela, ki je slonelo na čistem amaterizmu, pušča za seboj, da bi ji moglo biti ob njegovem odstopu vseeno. Se posebno ne zaradi tega, ker na koncu vendarle lahko vsi priznamo, da se je dolga leta razdajal na kulturnem področju iskreno in do kraja pošteno. \ D. Sedej Kranj CENTER 15. marva amer. barv. film RYANOVA HČI ob 16. in 19.30 1Ć. marca amer. barv. film RVANCVA HCI ob 16. ari, ob 20. uri nastopa Ljubka Dimitrovska in Novi fosili Kranj STORŽ Ič 15. marca franc. barv. film LJUBEZKN V TROJE ob 16., 18. in 20. uri 16. marca amer. film STO MUK STANA IN OLIA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 15. marca premiera franc. barv. filma ČAS VOLKOV ob 16., 18. in 20. uri 16. marca franc. barv. film CAS VOLKOV ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 15. marca premiera amer. barv. filma ZAROTNIKI ob 18. in 20. uri 16. marca amer. barv. film ZAROTNIKI ob 18. in 20. uri Bled 15. marca angl. barv. film ČAROVNICE IZ VRAŽJEGA GOZDA ob 17. in 20. uri 16. marca angl. barv. film ČAROVNICE IZ VRAŽJEGA GOZDA ob 17. in 20. uri 17. marca amer. barv. lilm BULIT ob 17. in 20. uri Radovljica 15. marca amer. film NAŠI SORODNIKI ob 18. uri, franc.-italij. barv. film MORILEC V STISKI ob 20. uri 16. marca amer. film NAŠI SORODNIKI ob 20. uri 17. marca franc-italij. barv. film MORILEC V STISKI ob 20. uri škofja Loka SORA 15. marca italij. barv. lilm POKVARJENCI ob 18. in 20. uri 16. marca Šved. barv. film STRAST ob 20. uri 17. marca franc film RE-KRUT ob 18. uri, Šved. barv. film STRAST ob 20. uri Železniki OBZORJE 15. marca Šved. barv. film STRAST ob 20. uri 17. marca amer. barv. film ZADNJI NABOJ ob 20. uri Jesenice RADIO 15. marca amer. barv. film EDINA IGRA 16. marca franc. barv. film JUDOKA — TAJNI AGENT 17. marca amer. barv. VV film LJUBIM SVOJO ŽENO Jesenice PLAVŽ 15. marca i rane. barv. film JUDOKA — TAJNI AGENT 16. marca špan. barv. film LEPI SPOMINI 17. marca špan. barv. film LEPI SPOMINI Dovje Mojstrana 15. marca franc. barv. film MEČ ZA BRANDOA Kranjska gora 16. marca amer. barv. film EDINA IGRA Javornik 15. marca špan. barv. film LEPI SPOMINI Pionirska knjižnica v Kranju je izdala drugo številko lista Med knjigami. Posvečen Je mednarodnemu letu knjige. Likovne priloge so delo učencev Posebne šole v Kranju. ljubljanska banka Mladinske knjižnice v mednarodnem letu knjige 9. 3. je bila v Ljubljani razširjena seja komisije za mladinsko knjižničarstvo. Udeležili so se je vodje pionirskih knjižnic iz Ljubljane, Kranja, Maribora, Velenja, Murske Sobote, Novega mesta, Pirana, Celja in Idrije ter vodja šolske knjižnice z osnovne šole dr. Vita Kraigherja v Ljubljani. Razgovor se Je tikal predvsem mednarodnega leta knjige in programa, ki bi ga posamezne mladinske knjižnice v tem letu uresničile. Z izdelanim načrtom so komisijo seznanili vodje pionirske knjižnice iz Ljubljane, Velenja m Kranja, drugi pa program dela za to leto še pri pravljajo. Vsaka mladinska knjižnica — javna ali šolska — naj bi si v mednarodnem letu knjige prizadevala povečati število bralcev. Različne razstave, razgovori z bralci in pisatelji morajo knjigo približati mla- demu bralcu čim bolj neposredno. Unescov program mednarodnega leta knjige mladinske knjižnice še posebej obvezuje, da se poglobijo v delo z mladino, da postane to delo sistematično in trajno, čim manj pa samo občasno. Pogoj za uresničitev te zahteve pa je tudi strokovna zasedba v mladinskih knjižnicah. Z mladim bralcem uspešno dela samo tisti, ki pozna potrebe, izhajajoče iz njegovega čustvenega in spoznavnega sveta. V mednarodnem letu knjige naj bi ustanovitelji mladinskih (šolskih, pionirskih) knjižnic zagotovili materialno osnovo za boljši razvoj knjižnic v svojem kraju, člani komisije so soglašali z mnenjem, da je finančna podpora dobri knjigi edino uspešen boj proti povodnjl kiča na našem današnjem knjižnem trgu. Vodja pionirske knjižnice Iz Pirana je povedala, da bodo ob mednarodnem srečanju pisateljev poskrbeli za čim bolj izvirne stike Ie-teh z mladimi bralci. Poseben korak k razširjanju knjige v sleherno odročno vas pa ,le prav gotovo bibliobus, ki so ga za potrebe knjižničarstva nabavili v Kopru. Predstavnik iz Velenja sc je pohvalil z lepo urejenimi prostori, prav tako vodja pionirske knjižnice iz Idrije. Težje možnosti za delo pa imajo v Trbovljah, kjer je zelo majhen tudi knjižni fond. člani komisije so soglašali z mnenjem velenjskega ln celjskega vodje PK, ki sta se zavzela za to, da v mednarodnem letu knjige ne smemo mačehovsko prezreti zamejskih Slovencev. Knjižnica v Mariboru stopa v mednarodno leto knjige z zbornikom Otrok in knjiga, ki bo vsako leto prinašal študije o mladinski literaturi in praktično informativne sestavke. Tudi pionirska knjižnica v Mariboru bo letos dobila nove prostore. Kaj pa Kranj? Na tem mestu bi rada ponovno opozorila, da si takih dejavnosti, kakršne narekuje program sodobnih mladinskih knjižnic, v naših razmerah ne moremo niti zamisliti. Vendarle bomo v letu knjige začeli z nekaterimi oblikami dela in jih ohranili kot trajno dejavnost. To so ure pravljic, srečanja z mladinskimi pisatelji, literarne ure, razstave ln izdajanje Informativno izobraževalnega Usta Med knjigami. Druga številka tega glasila Je v celoti posvečena mednarodnemu letu knjige. Berta Golob To stvar je prav gotovo imel v malem prstu, saj je pred vojno dokončal vojno akademijo in potem delal v višjih štabih, vse dokler ni vojska razpadla. »Korl, tu ni nobene druge pomoči kot s sedenjem ogreti klop in se učiti,« je povedal. Na čelu sem mu ko iz knjige lahko prebral: »A, ljubček, si prišel v našo trgovino vprašat, po čem je roba? Zdaj boste videli, kaj je vojska. Konec je rožljanja z orožjem. Zdaj smo tu mi, ki vam bomo krojili kape.« Njegov odgovor me je tako razdražil, da bi mu, če ne bi bilo ravno sredi najbolj prometne ulice, pripeljal tako, da bi jo ravno toliko časa pomnil, kot sem jaz tisti trenutek, ko se je tako z naslado stresal nad mano. S tem se nisem za vedno poslovil od njega. Kakšnih sedem let pozneje sva se spet srečala. Takrat ne več kot enakopravna majorja, temveč on kot general, jaz pa podpolkovnik in slušatelj v šoli, kjer je bil šef. Takrat sem natanko spoznal, na kaj je meril in da se je pri tem zavedal, da je konec vojne pomenil zanj in njemu podobno lestvico, po kateri se da drugače plezati kot v vojnem času. Kolikor sem imel las na glavi, mi je bilo žal, da sem pri tem napetem ošabnežu potrkal za strokovno pomoč, ker je komaj čakal na kaj takega. Odšel sem brez pozdrava in kadarkoli sem ga še pozneje srečal, mi je zavrela kri. Kakšne pol ure kasneje za Gedžom in Jako sem prišel v sobo. Obema sem povedal, koga sem srečal in kaj sva se pogovarjala. Jaka ga je dobro poznal in v eni sapi povedal, da bi prav kaj takega od njega pričakoval, ter dodal, da in bodo zdaj takile zajedalci pili kri. Nikdar . ^zneje, ko sem že precej šolskih klopi zdrgnil, se na ljudi take vrste nisem več obračal ne iskal pri njih pomoči. To srečanje mi je dolgo časa stopalo pred oči. Nisem se mogel umiriti, še manj pa razumeti, zakaj si me je sposodil in kako je spričo moje prošnje oživel kot pohojena glista. Prav nič se takrat nisem zmotil v svoji sodbi, da spada med tiste ljudi, ki se radi izživljajo nad drugimi. Na tečaju so nekaj časa govorili, da bomo na koncu polagali izpite, in spet, da jih ne bomo. Nikdar nismo vedeli, pri čem smo. Če bi bili izpiti še tako strogi, nobeden ne bi mogel dati več od sebe kot smo se učili, kakor da sedaj, ko je konec vojne, ne bomo deležni nobenih šol več, tako resno smo vzeli učenje. Če bi bili vedeli, da bomo morali pozneje ne samo enkrat začeti spet ■ se znova, kakor da o vojni znanosti ne vemo icesar, si prav gotovo ne bi nobeden tako priza-ueval. V vojski zna biti največkrat ravno tisto prav, kar je drugod narobe in obratno. Prve dni junija nam je Arso Jovanović po predavanju le povedal, kdaj mislijo končati s tečajem. Ni rekel prav točnega dne, ali dovolj, da smo vedeli, da bo nekako sredi junija. Sele zdaj smo bili na trnju. Tako sem bil nestrpen, kot je vojak, ki mu tečejo zadnji dnevi v vojašnici in je že z eno nogo doma. Nič čudnega ni, da nas je tako vleklo nazaj v ožjo domovino. Kaj vse sc je doma v tem času zgodilo, odkar smo prišli sem! Kolikokrat mi je prišla v misel zadnja ofenziva, ki je gotovo pobrala dosti poznanih tovarišev. Ko so prihajali, ni nobeden mogel povedati kaj bolj natančno, kako je bilo v zadnjih bojih na Primorskem. Tudi iz devetega korpusa je malokdo prišel v Beograd. Tisti, ki smo jih srečavali, so bili predvsem z Dolenjskega in pa drugi, ki so se vračali iz Barija, tako da še zdaleč nismo mogli dobiti prave slike, kako se jc končala vojna. Samo to smo zvedeli, da je bila na Primorskem ena od najhujših zadnja sovražna ofenziva vse vojne. Kolikokrat sem se z žalostjo spomnil, da marsikaterega drugega soborca ne bom več našel med živimi, ker je padel zadnje dni vojne. Rad bi videl in poslušal ljudi, ki smo v vojnih časih trpeli skupaj in sedaj smrt ne straši več okoli njihovih domov. Kdo se je vrnil živ iz nemških koncentracijskih taborišč? Kako je sedaj v naši vasi in pri nas doma? Vrsta takih vprašanj mi je neprestano rojila po glavi, odgovor nanje pa bom dobil šele takrat, ko se bom sešel s temi ljudmi iz oči v oči. VOŽNJA NA RUSKIH TANKIH Nekega dne so nam v učilnici povedali, naj se popoldne zberemo na Banjici, da si cgledamo ruske tanke. Okoli štirih smo se zbrali na določenem mestu. Dan je bil lep, sončen in topel. Kako vroče zna sonce pritisniti na tej goli planjavi, ve samo tisti, ki se je moral v poletnih dneh tu peči. Z nami je bil tudi predavatelj polkovnik Radulovič. Pred vojno je bil aktivni kapetan. V našo vojsko je prišel po kapitulaciji Italije, prej pa je bil v ujetništvu. Se kar dobro smo se razumeli. Imel je veliko potrpljenja z nami in si zelo prizadeval, da s tečaja odnesemo čimveč znanja. Banjica jc podobna velikemu hrbtu in je gola kot deska. Na severozahodni strani jo objema asfaltna cesta, ki se potem že na koncu te gol jave zavije na levo in spoji z drugo cesto, ki pelje proti Avali. Tu so se že v prejšnji Jugoslaviji pripravljali na vojaške parade, zato je na sredi še takrat stala velika pokrita tribuna, s katere so visoki vojaški voditelji opazovali, kako so' enote pripravljene. Vsi smo se zbrali prav blizu tribune. Nikjer ni bilo videti, kje nas čakajo Rusi s tanki. Banjica je bila gola in prazna. Že sem pomislil, da smo se morda napačno zmenili. »Rusi ne bi bili Rusi, če se ne bi skrili,« se je moško za nami oglasil major Milic. Rad je dajal pripombe, ki so bile po njegovem duhovite in pametne. Tisto,' kar se je zgodilo na njegov rojstni dan, je bilo takrat že za nami in pozabljeno. Nobeden več ni omenil tiste neumnosti, še manj pa priznanj, ki smo jih prejeli na partijskem sestanku. »Če jih ne bi bilo toliko, bi prav gotovo tudi sebe nekam poskrili,« sc je zakrohotal Gedžo. Na kraju, kjer cesta seče goljavo, je zelen pas nizkega akacijevega drevja. »Tam morajo biti,« je uganil Radulovič. »Če poznaš njihove navade, potem jih lahko najdeš.« čeprav je že minil čas, ko so po zraku tulila sovražna letala, si njihove enote le stežka zalotil na planem. Vojska se mora tudi v mirnem času vedno ravnati, kakor da je vojna. To je bilo njihovo železno pravilo. Kdor je večkrat zahajal k njim, se je lahko prepričal, da to pravilo ni samo kdo-ve kolikokrat napisano, temveč da ga z vso resnostjo in strogostjo tudi zmeraj upoštevajo. Pomaknili smo se malo naprej, nekdo pa je skočil povedat, kje jih čakamo. Kmalu je pri-brnclo nekaj tankov iz nizkega grmovja. Drug za drugim so kot nevarne pošasti prilezli iz grmovja in se počasi pognali po majhnem nasipu pred ceste. Pred tribuno so se ustavili v enojni koloni. Obkolili smo prvega. Nekateri tečajniki so jih že od prej poznali. Bili so pač v tistih naših enotah, ki so imeli tudi tanke, ali pa so bili blizu ruskih tankov, da so se jih lahko do mile volje nagledali. Največ pa je nas bilo takih, ki smo jih tisti dan prvič videli tako od blizu. Mlad ruski poročnik nam je pokazal osnovne značilnosti tega jeklenega velikana. Z njim je bil tudi celoten oddelek vojakov, kolikor jih pripada vsakemu tanku. Poročnik je bil mlad, zelo razpoložen in vesel človek. Kar naprej se mu je po obrazu sprehajal nekakšen skrivnosten smeh. Najbrž je bil zadovoljen, ko je videl tako veliko skupino višjih oficirjev okoli sebe, in kmalu je spoznal, da kaj več, kakor da je to tank, nobeden ne ve. Karkoli ga je kdo vprašal, je povedal z radostjo in ponosom in z zavzetostjo pojasnjeval kot učitelj. Najbrž bi vse popoldne do trde teme pripovedoval o tem oklepniku in se ne bi naveli- . _ rTlSl čal. V roki je imel tanko palico, ki jo Jc ' g| poprej odrezal v grmovju, in z njo poka* ^ glavne dele na tanku. Oddelek vojakov Je ^ v vrsti nekaj korakov od tanka. Na vsak ^ svojega komandirja je bil pripravljen skotit ali sem, kakor bi ukazal. Ko smo končali z ogledom zunanje stvan!'ad poročnik urno kot vidra skočil na tank in z,c skozi okroglo odprtino vanj. Po trije smo sc: o, nem skobacali za njim, da smo si orjaka °S ! $ še od znotraj, saj skriva v svoji notranjosti d ^. več zanimivosti kot je od zunaj videti. Pr,r časa je trajalo, da smo se vsi zvrstili. Ne™ p bilo tudi takih, ki so se zadovoljili, da so je P krat pokukali vanj in so menili, da je zanje ^. nja dovolj. Takoj si kam sunil s kolenom ^ glavo. Da ne bi zamazati svojih oblek, so ^e preskrbeli tankovske pajace. Ko smo si ta ^ ogledali in jih malo bolje spoznali, smo pre*" drugo nalogo. To je bila vožnja s tankom, ki spremlja Plno to. Postalo je še bolj živahno, morda P°j* y cirkusu, če se lahko tako reče. Sprva so vsi t Q stali v koloni, potem pa so se razvili v .jcaJ s precejšnjim razmikom. Poročnik je P° ^ k sebi komandirje tankov in jim dal nalog0-.^j ben tank ni šel dalje kot le toliko, da je ' vf-preizkusil vse brzine in napravil nekaj ma bj skih obratov. Če ne bi sedel v oklopniku, nikdar verjel, da je vožnja s tako vioiP ^ nevarna in zapletena. Ko smo se vzpeli na * j$ si tega ni nobeden predstavljal. Poročnik ^jeZ-nekolikokrat povedal, da moramo biti sila °\^>< ni in se kot kleščmani držati za železne r crtJ<> ,10° ki so prav zaradi tega na tanku. Nekaj tega ^ morda v/eli resno, sicer sem pa pomislil. a sP vori ravno tako, kakor da ima reki ute Pre\ boj. Saj smo vendar vsega navajeni, to Pa x\ ffi more biti vredno tolikšne pozornosti, ker Pa ve, kakšne gade ima preti sabo. »Ne s&tn°' ga» sem se takole vozil na njem, tem\eč seblifxii'* medtem ko je hitro dirjal, napadal z ^Jf rd* se je oglasil major iz krajiške brigade. "} \o imel sam take opravke s tanki ali se Je ,p jd zgodilo v njegovi enoti. Kolikor nas je bI JQt(\. nobeden dvomil, da se ne bi znal voziti s tS^ ^ V skupini nas je bilo osem in vsi smo sC klopi držali za kljuko na debelem oklopu. ^ Kot otroci v smešni igri smo se smcjJ' ^j, norčevali, kakšno važno vlogo so nam .P^jpal Tanki so zabrneli. Smrdljiv dim nas je ^ v nos in se mešal s toplim zrakom, ki je^v $o čini trepetal nad Banjico. Drug za drU*! pf Pravo presenečenje sc je začelo za nas ta.^ ko je tank začel divjati in vijugati i>o v-tl°x ^ terenu. Takrat, ko je poročnik dajal nalOS*^ p mandirjem tankov, nisem poslušal, Kaj ^^ti ukazal. To se je pokazalo med vožnjo. so vozili, kakor da napadajo sovražnika. ^ ^jtr0 brzino so se pognali po vežbališču in se jn V zaustavili, kakor da so naleteli na min° ^ so bili pripravljeni, da s topom potip 't,;^alO' tistem, ki jim zapira pot. Zelo malo je n>a ' ^ da zaradi vztrajnosti nismo vsi zleteli in se znašli pred njim na tleh. Nič več 1 ^Jf smeha in norčij. Obrazi so postali resni x je skrbel zase, se lovil z rokami in se kotallstav' držal za oklep. Mislili smo, da je naglo z g| Ijanje edino, kar te lahko vrže s tanka-se tudi v tem zmotili. . stjC Tank je malo kasneje še z večjo fj zdivjal naprej. Kar naenkrat je ostro /:;V1 .avt**f da smo se kar štirje povaljali po toplj 'vCdc ruši. Telebnil sem, da se kmalu ne bi ' fjij od kod sem priletel. Tank se je /austay ^ vrhu se je odprl pokrov in komandir J ^gA* iz tanka. Iz njega ni mogel videti, koli-<° ^ jn ljevalcev je s tem naglim obratom iz£u • ... .... . _ . ____\0 -ie. vi",'. j|i zadrževal smeh. Tudi on nas je moral sj^jj vo* smo lezli na tanke, kako neresno smo je^j c«^ njo, kakor da bi se na njem mogli vo ^ ni,fp otroci, kaj šele mi. Nič zato, če se Je ^ malo poigral. Tudi to je bilo Potreb"°'vojakj(i1 gače ne bi spoznali, kako se PoCU" g0 s< njem. Nekateri drugi, ki so zavili na drus niso dosti bolje opravili. « na Bisfrt^anje luči po Tržiški 8oh • na ve^er Pred Gre-obi^yini J'e star čevljarski tekai ' ^eveda je včasih poje ? ^koliko drugače. Kako Jo?Pc'„mi Je pripovedoval »Bi • ergar-gor/ • ^e na večer pred Gre-bii fVlm> k« me je oče, ki je cal . v'Jarski mojster, poklici;1,1 rek.el, da bomo prene-dan ^elati ob sveči, ker se je trik i tako P°dalJšal. Elek-se,ne e nismo imeli. Prijel smuk SVečo m hotel nitro u*niti skozi priprta vrata, da bi svečo na deščici spustil po vodi. Seveda me je ustavil. Sveče so bile drage. V delavnici sem nabral odpadke usnja, jih dal v star pleten košek ter odnesel k vodi. Tam sem jih zažgal in košek spustil po reki.« Danes ne spuščajo več pletenih košev z odpadki usnja, temveč izdelajo otroci različne hišice iz lepenke ali lesa, v njih prižgejo sveče ter hišice privezane na vrvici spustijo po reki. Letošnje leto so se tega lotili v vseh treh »0,° "»grajena maketa Marka Ribnikarja, ki prikazuje staro *kovo usnjarno. — Foto: F. Perdan Rudi Finžgar (4) **v/e v PLANICI itye,Sert} reveZ in nisem p ni*i nahrbtnika — Prič SCm' i°kal in pre~ Sumpec — Prvo T0 "ar°dno priznanje — kora nenavaden re-- Prvi Jugoslovan 100 ntetrov. vani,'," je zato Pred tek" 2S-m . nekajkrat skočil prv'č\i19,38 je Rudi Fmžgar v Piair..dal smučarske skoke ko jp a'' To Je b'lo v letu, Po £L Avstr'iec Sepp Bradi 100 Zskoku na svetu čez VJ^JIOI m leta 1936 v koru n liv?1***1 svetovni re-nikdar • 7 metr°v. Rudi še ka'nici n;Lskakal na večji škafov teni2^e!rSki čakalnici, poln oK^1 ,Je plezal na drevo »B„ °Val druge skakalce. Imel nit?1" /evei ,n "»»em «em „" nahrbtnika. Splezal kruh k *° ln natepaval 8!>ravH-„ ega **m imel kl- Ko TguV Papirnati vreč- le bil mL M0 tekem konec. 'ran/ *kmicelj ves sce- ?b*utkov ™. lmeI Posebnih bo»n nru ,8klenH Pa 8«™. d« ^ ko , naslednjič v Pla-K°t skakalec ...« Leta 1940 se je Finžgar vrnil v Planico. Skakal je na 60-metrski skakalnici na državnem prvenstvu, ki je bilo hkrati tudi kvalifikacija za velikanko. Bil je sedmi in se ni uvrstil v ekipo najboljših. Razočaranje je bilo veliko! Finžgar ne bi bil Finžgar, pa še Gorenjec in še Kropar povrhu, če bi odnehal. »Vso pot od Planice do železniške postaje sem sprem- Na narasli Tržiški Bistrici so se v soju velikega kresa pozibavali »gregorčkl«. — Foto: F. Perdan osnovnih šolah. Izdelali so 43 maket v tipični vaški etnografiji in zgodovinsko zaščitenih zgradb v Tržiču. Na dan pred Gregorjevim, v soboto, so razstavili izdelke v paviljonu NOB. Posebna komisija, ki so jo sestavljali dr. prol. Niko Kuret, asistentka Helena Ložar-Podlogar in etnogralinja Anka Novak, so imeli težko delo, da so izbrali tri naj pristne j še makete. Prvo nagrado je prejela maketa, ki jc predstavljala staro Polakovo usnjarno in jo je izdelal Marko Ribnikar. Drugonagrajena je bila maketa moderno adaptirane Kur-nikove hiše, delo Nuše Križa-jevc, in tretja maketa Potočnikove gostilne, izdelek Darka Košnjeka. Nekaj pred šesto uro so učenci prejeli svoje" izdelke ter v spremstvu tržiške godbe na pihala odšli skozi mesto do Tržiške Bistrice pri kinu Tržič. Na cestah je bilo zbranih veliko ljudi, ki so z zanimanjem ogledovali lično izdelane makete. Na obrežju reke je nekaj čez šesto uro zagorel velik kres. Na precej narasli reki so se v soju ognja pozibavale razsvetljene hišice. Makete so bile privezane na dolge vrvice, da jih ne bi odnesla narasla reka. Nekaj hišic je prosto splavalo navzdol po reki. Včasih so takšnim hišicam s prižganimi svečami pravili gregorčki. Prireditev je rahlo motil dež in mrzel veter. Toda kljub temu je ob bregovih reke vztrajala velika množica gledalcev vse do konca, ko so otroci potegnili hišice iz reke in jih odnesli domov v spomin na Gregorjevo. J. P. 1 jal Josa Gorca. Prosil sem, jokal in prepričeval. Odgovor je bil vedno Isti: JJojimo se, da se ne bi kdo polomil...' Ko je Goreč z eno nogo že stal na vlaku, se je omehčal ln zapisal na listek, da lahko ostanem na pripravah ...« Ob razočaranju je bilo veselje še toliko večje. Finžgar še sedaj rad pokaže listek papirja z Gorčevim podpisom. »Treningi so bili brez trenerja. Skakali smo ,prosto po Prešernu'. Zame se ni nihče zmenil. Mislili so si: ,Pa naj skače še ta gumpec ...' Na treningih sem bil soliden. Skočil sem 78 metrov in nisem nikoli padel. Zato so mi dovolili nastopiti na nedeljskem tekmovanju ...« Na nedeljskih skokih je skočil Rudi Finžgar najdlje od Jugoslovanov. Njegova serija skokov je bila naslednja: 61 m, 72 m, 74 m, 80 m in 84 metrov. Najdaljši skok jc dosegel Nemec H6U s 96 metri. Vodja nemških skakalcev Luthcr je dal tedaj prvo mednarodno priznanje plani-škemu junaku: »Od jugoslovanskih skakalcev je presenetil Finžgar. On je velik up Jugoslavije. Danes je bil naj boljši jugoslovanski skakalec« Danes pravi Finžgar o tem nastopu kratko: »Tedaj se je začelo. ..« »Leta 1941 nisem več jokal in prosil. Lepo so me povabili. Bil sem že ,dobra firma'. Stanoval sem Pri žerjavu v Ratečah. Nisem imel denarja, da bi stanoval v Domu v Planici. Tam so bili bogati Beograjčani z guvernantami ...« le prvi dan je postavil Rudi nov državni rekord. S 95 metri je bil le za tri metre krajši od Plameja (Nemčija). »To je bil nenavaden rekord. Ni bilo nobenega slavja, ker za rekord sploh nisem vedel. Šele naslednjega dne sem izvedel zanj iz časopisov. Vse Skupaj sem pač vzel samo kot skakanje, bolj za šalo, novinarji pa so naredili iz tega cel rompompom ...« Rudi je drugi dan poletov padel in se poškodoval. Odpeljali so ga na Jesenice na zdravljenje. Čutil je vsako mišico na telesu, vendar mu je bila edina želja, da bi skakal v nedeljo na zaključni prireditvi. »Neznosno me je bolelo, vendar tega nisem upal povedati. Ker sem Imel poškodovan ramenski obroč, glave sploh nisem mogel obračati. Dejal sem jim. da sem se na Jesenicah oonolnoma pozdravil... Oorav'M smo po osem skokov: štiri dopoldne ln štiri popoldne. V predzadnjem skoku sem potegnil na 101 meter, vendar sem z roko po-drsal...« Tako je Rudi prvi od Jugoslovanov preskočil 100-me-trsko znamko. Novšak je v zadnji seriji doskočil celo pri 103 metrih, vendar je tudi on podrsal. »To sta bila edina skoka jugoslovanskih skakalcev čez 100 metrov pred drugo svetovno vojno...« Časopisi so se o izjemnem dogodku razpisali na dolgo in široko. Novšak in Finžgar sta postala nacionalna junaka. Kako tudi ne? Ostali narodi, ki so imeli daljšo skakalno tradicijo, so vodili pravo gonjo proti Planici in njenemu konstruktorju. »Zakaj bi gradili v Jugoslaviji velike skakalnice, ko pa nimajo skakalcev, ki bi bili sposobni daleč skočiti?«, so pravili Nemci. Inž. Bloudek je bil nanje besen. Ta njego-, va jeza je bila vsem znana. Sedaj sta Finžgar in Novšak dokazala, da je njihovo govorjenje brez podlage, še več. Dokazala sta, da so v Jugoslaviji nadarjeni skakalci, ki nc poznajo strahu, da s svojo srčnostjo nadomeščajo tisto, kar so skakalci drugih dežel pridobili s bogato tradicijo. Finžgarjev rekord 95 metrov je ostal vse do leta 1948, ko je pristal Janez Polda ▼ Planici pri 109 metrih. P. Čolnar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Berfolt Brecht, Bericht der Serbcn) Calinescu jc obdržal angleško in francosko poroštvo do Romunije, saj mu je to poroštvo zagotavljalo, da sc zahodne sile ne bodo vmešavale v njegov fašizem in ga skušale izpodkopati s pri-diganjem o 'demokraciji'. S to garancijo je lahko povzročal samo težke ure 'demokratičnim silam v Romuniji', da so izgubljale upanje, da bo demokratični zahod dvignil glas proti nasilju nad demokratičnimi silami v Romuniji. To- se je tudi zgodilo in še danes zahodni zgodovinarji prikrivajo, kakšno 'demokracijo' jc ščitilo anglo-francosko poroštvo v Romuniji. Tako je tokrat Calinescu kot fašist lahko spretno 'manevriral' v politiki do svojih nemških vzornikov, ki v tem času še niso dovoljevali Madžarom uresničiti svojih zahtev do Romunije. Calinescu je osnoval mirno svojo fašistično milico — Nacionalno gardo in prav tako mirno sprejemal nemške in anglo-francoske kredite, s katerimi se je ta čas bila imperialistična gospodarska vojna v romunskem gospodarstvu. Ob taki zaščiti je lahko odbijal vse poteze sovjetske politike v času anglofran-cosko-ruskih pogajanj v Moskvi in sc izgovarjal, da bi bilo to v nasprotju s poljsko-romunsko pogodbo za vojaško pomoč v primeru napada z Vzhoda. Zdaj pa, ko je Poljska zahtevala, da bi jo podprl v boju proti Sovjetski zvezi, s čimer bi moral seveda podpreti že tako premagano Poljsko tudi v boju proti Nemčiji, jc prelomil tudi to pogodbo in dal poljsko vlado in vojaške osebnosti, ki so se z ostanki poljske vojske zatekli v Romunijo, enostavno internirati, že tako ali tako je storil več, kakor je smel, saj je dovolil svojemu podsekretarju za policijo in žandarmerijo objaviti naredbo, da drugih Poljakov razen omenjenih romunska oblast ne bo zadrževala pri odhodu iz Romunije. Prav tako je omogočil, oziroma 'zatisnil oko' pri transportu poljskega zlata v Anglijo. Sicer pa je vse to in spor s poljskim zunanjim ministrom Bečkom, ki se jo postavil internaciji, ki mu jo je namenil 'zaveznik' Calinescu še vedno v temi in zato lahko zapišem samo dejstva: BECKU SE NI POSREČILO POBEGNITI V ANGLIJO. Calinescu ga je obdržal v internaciji. Toda Calincscujeva kriza pa se je kmalu pretrgala. — Dne 21. septembra 1939 je bil izvršen nanj atentat. URADNO SPOROČILO O ATENTATU NA CALI-NESCA se je glasilo: »GOSPOD ARMAND CALINESCU je Ml v četrtek, 21. septembra 1939, ob 14. uri v bližini svojega stanovanja ZAHRBNO USTRELJEN. Morilci, pripadniki prepovedane Železne garde, so bili prijeti,« (Adg 4248 E) Časopisi so to novico potrdili in spremenili le v toliko, da so bili MORILCI, ENAJST MOŽ PO ŠTEVILU, NA MESTU UMORA PRI P^IćI USTRELJENI. (AdG 4248 E). Taka naglica je vselej sumljiva, prav tako ka* kor je bil takojšen ulov atentatorjev le malo verjeten. Žal romunskih virov, ki bi morda pojasnili ta umor, nisem mogel dobiti, ker so z3 tem atentatom lahko celo sodelavci Calinescuja» ki bi se radi otresli na tak način njegove vsemogočnosti in pohlepa po oblasti, ki jo je zdrU; zeval v svojih rokah ne samo kot ministrsK* predsednik, marveč tudi kot minister za notr3J nje zadeve in minister vojske. Takrat objavljen romunsko poročilo pa je zvrnilo krivdo na lezno gardo, na .morilce', ki so jih lahko 'Pnff" ljali iz romunskih ječ in jih enostavno postreli če pa so bili v resnici, so svoj atentat naprav' v imenu nemške tajne službe, v kateri so b»» kakor so pokazali kasnejši dogodki. Vendar teg brez dokazilnih dokumentov ne morem trdn» čeprav bi bila ta domneva lahko tudi resnicn*j saj je tako menil, kakor sem pravkar našel tu«* v Cianovem dnevniku, tudi Mussolini, ki se J že sam posluževal takih metod odstranjevanj nezaželenih, le da na bolj prefinjen način, n kar namigava na nekem mestu v svojem dnevo," ku tudi Ciano, ne da bi navajal konkretni pri Dne 1. septembra pa je za Calinescov pr Ciano napisal: »Umor Calinescuja je na Duceja napravil pf_ cejšen vtis: Boji se, da NE GRE ZA KAKš^ SKRIVNOSTNO SPLETKO TUJIH SIL. OBL£ STI SO TAKO NAGLO POSTOPALE, DA TREBA ZAMISLITI...« (Ciano, str. 105) me*"« ime' SE & roman, ki bo navdušil vsako ki je prebral MALHARJE nov svetovni bestseller liarolda robbinsa avtorja prvega Stop ~>m— MALHARJI m m s&apeta, in srhljiva. AJlU^r JL pripoved o ^■■^ življenjski poti lil južnoameriškega |?H jy play boya ah ki bi ga hladnokrvnega politika »vročekr bilo škoda vnega ljubimca zamuditi ! i« velikega pustolovca SK58w^°°^" * NOVEGA STOPOVECA pofll.d.1 Ut »b™.. P ••"»*•»•• Z»*i.l lam „po, dvignil »"»* * h v.n.k ln ktttro. " * ' <*rai. ba.no jo j. w»aril * •«.»« vrat UtmmTS. JL^T m?'°,'""-"li.. 5S J. k> c ša V lio4.ro. '»»no jo j* udaril po obr.ru Glava |l /• orna!""1* •o odmirali In t. iJSmmIv LL? " " S "0»r"ni' n',oi "' ^f>Pt M J. pr^.™ I k 13*7*55 «'••«• tarnanj.. „„f kr*. p •* '* Prtviala tudna blaiahoit in utal mu ja prtM«"* h »a.tra .p., „krl<„, g"*"?** ***** u.tl j. hla.tal » ir.Kom^ t«* »• traa«. Hot.1 tKn 0« ubiti? 8 ** M' M " Z,t' ' pnsffli.nvR! Pomenki o Mengšu in njegovih ljudeh Osvobodilni boj kar Sm-° Se zadnjič zares »tUršk milT>ogredc dotaknili ske« . D°Jev in »franco-Pač _VOjske. smo to storili Sanj v° zato< ker se MenS-Se, am ten bojih niso bili zaje, kotPak..za svoJe gospodar W*.yiihovi bolj ali manj tki b0- japci- SeIe osvobodil-l94|j:q2* smo ga bili v letih Pa ^ .■ Je bil naš b°J> ki Sociai Pnncscl le svobode in Govorili- Pravice, pač pa je tuji] klrn ljudem tudi od- ki na on° staro hlapčevstvo, *Wei 36 težil° čez tisoč let-L ^gospodarji svoje uso- Ci[ koli več nikomur hlap- ZAČETEK VSTAJE Ililengeš je oni gorenjski ■¥|Kraj, ki je lahko ponorem S?' da Je bil v kamni* je dvi^r0^" eden prvih, ki gnil Prapor upora. takoj V apriIskih dneh 1941, JUgoi,23 klavrno kapitulacijo ske ^0vanske kraljevske voj-Čelj' ft*. Zavedni Mengšani za- Ki^ke ati in skrivati orožje, fcalojj s.° hranili pri Blejcu, 2a P*aIJU m v kamnolomu K okro^^i je imelo kamniško J>riijuje.. tako sposobnega in 8t'n - ega Političnega or-•Uir«nJJS*. kakršen je bil ViCe Tr?rec za delavske pra-8ov na^0 Brejc-Pavle. Nje-dr m s°delavec pa je ^ ■ Marijan Dermastja. ItomiteaČetek vstaJ'e ie v°Jni ,*ko nlrJ^. kamniško partij-}ij 194! r°žJe dol°cil 27- J* • Res so še isto noč ar»e telefonske in bil Porez PREŠERNOVO GLEDALIŠČE i,SREDa i. 9* za JSL marca, ob 16. vnnesJed,.DlJASKI II. - PO?p^illiams= TRAM-j, srenja - gostuje 930 za CREVA lžVEli2 Tr!ta; ob !930 za ^ ekSr,„!r J Leroi: CREVA ri kadiinj^nta,na predstava a »n Anton Petje iz H -Sča-""^ Prešernovega glc- V^uševa • topata Bogdana rrsta; 9 ' J*T£k re°- KOLEKTIVI-CE-iA-Jn^MVAj P02ELE- petek 7Je SNG iz T^ta; h> TerS°LEKTIVI-PETEK L^MVA?68^ VVilliams: marca, ob telegrafske linije od Ljubljane proti Kamniku ter požga-na mostova v Radomljah in na Duplici. "Številni Mengšani, posebno člani nekdanjega športnega kluba pod vodstvom Matije Blejca, so odšli v ilegalo in k partizanom. Organizacijsko so se borci povezali kot mengeška grupa z moravsko grupo v mengeško-moravško četo, pozneje se jc četa vključila v kamniški bataljon, ki je imel štiri čete: domžalsko, mengeško, radomeljsko in kamniško. Kraj ustanovitve prve formacije je bila bližnja Goba-vica, ki je tudi pozneje bila torišče pomembnih bojev in revolucionarnih dogodkov. STRELJANJE TALCEV ot drugje po Slovenskem, so se žal tudi v Mengšu našli izdajalci, ki so sosede pokazali Nemcem, češ, glejte, tudi to so banditi. Seveda je bilo treba te ljudi onemogočiti in kaznovati, še preden bi napravili nadaljnje zločine. In tako so Nemci v prvih dneh januarja 1944 naleteli v jami na Gobavici na trupla nekaterih likvidiranih izdajalcev — domačinov. Brž so sklenili, da se okrutno maščujejo. Že 8. januarja 1944 so pripeljali iz Begunj v Mengeš trideset talcev — mnogi med njimi so bili domačini ali bližnji okoličani. Na travniku za Ravbarjevim gradom na Zaloki, so jih po pet in pet postrelili; šele zvečer je iznakažena trupla smel grobar pokopati v skupno jamo. V opomin na streljanje mengeških talcev je postavljen zdaj spomenik — bronast talec, z zvezanimi rokami, z licem, stisnjenim v upor... V zavednem Mengšu dolgo ni bilo mogoče ustanoviti domobranske postojanke — ni bilo odziva. Morali so priti od drugod, da so mogli dne 2. oktobra 1944 tudi v Mengšu splesti svoje nečastno gnezdo. In dodeljena jim je bila še ta »čast«, da je bila poslednja žrtev vojne ustreljena iz domobranske puške. Padli je bil domačin Franc Zalokar. SVETLI ZGLEDI JUNAŠTVA Ni mogoče v dva ali tri ozke stolpce Glasa stisniti celotne veličine boja Mengšanov za svobodo. ska O tem so že in še bodo pisala bolj poklicana in bolj poučena peresa. Zato bom zapisal le tri primere, ki pa že sami dovolj povedo. Dr. Tine Zaje, zdravnik v Mengšu, je bil aktivist OF že od 1. 1941. V partizane pa je odšel v marcu 1. 1944. Dodeljen je bil kot šef-zdrr.vnik partizanski bolnici na Ko-mendski Dobravi. Že je pripravljal — ker je bil položaj bolnice izdan — selitev bolnišnice v gozdnato pobočje pod Šentursko goro, ko so dne 11. junija 1944 okupatorski vojaki,, žandarji in policisti, bolnico obkolili, bolniške barake z bolniki vred zažgali, zdravnika in dve bolničarki pa ujeli. Dr. Tineta Zajca-Miho so privezali na drevo in pričeli z mučenjem. Ko zdravnik ni hotel izustiti nobene besede, so ga polili z bencinom in vrgli še živega na goreče ostanke bolniške barake. Tako je mučeniške smrti umrl dober človek, ki je tisočerim rešil življenje, sam sebi ga ni mogel — z izdajanjem pa niti ni hotel. Niti smrt mu ni razklenila usten . . . Bolničarki Minko in Ivanko, ki so ju Nemci ujeli hkrati ■/. zdravnikom, sta bili prav tako hrabri in z zaničevanjem zrli v grozečo smrt. Ko so ju hoteli Nemci zasliševati in trpinčiti, sta jim vrgli v obraz: »Fašisti, morilci, zverine! To je vaša kultura!« Pobesneli žandarji so brž nato z brzostrelkami pre-rešetali telesi dveh slovenskih deklet .. . Očitno za naše kraje (pa niti za poljske in ruske) ni veljala slovita hinavska parola nemške vojske, da v žene in otroke njeni pripadniki ne streljajo, ker se bore le z možmi. Drug tak primer žrtvovanja sta bila mlada skojevca Mirko in Cenko. V svitu dne 28. januarja 1944 sta se zatekla v hišo nekega kmeta v Bukovici onstran Gobavice. Mož pa je poklical Nemce, ki so ju še speča hoteli prijeti. Nanaglo zbujena sta se takoj zavedla in vrgla v sovražnike svoje bombe. Nato sta začela v Nemce streljati, le po en naboj sta prihranila zase. Ko je kazalo, da ni več izhoda, sta mlada fanta poslednji naboj sprožila vase .. . In še spomin na ustrelitev prvega mengeškega talca dne 2. avgusta 1941 v Dragi pri Begunjah. Takrat so nemški policisti ustrelili štiri talce, tri Kamničane in Alojza Glaviča iz Mengša. Iz treh puškinih cevi v vsako srce je planila smet . . . V narodnoosvobodilni vojni je Mengeš žrtvoval 107 življenj — padli so v bojih ali kot talci, nekateri kot žrtve okupatorjevega terorja. Taka je častna, čeprav boleča cena, ki jo je plačal Mengeš in njegove bližnje vasi — za mir, srečo in svobodo! Črtomir Zoreč Alpinistično predavanje Drevi bo ob 19. uri v veliki dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah zanimivo alpinistično predavanje o naši prvi alpinistični odpravi na norveške Lofotc. Predavanje je pripravilo Planinsko društvo Jesenice, predaval pa bo inž. Rudi Rajar. To je obenem tudi zadnje predavanje v organizaciji Planinskega društva Jesenic v letošnji sezoni. D. S. Srečanje mlad.h V petek popoldne so se v domu JLA v Ljubljani srečali mladinci delovnih kolektivov tržiškega Peka, žirovske Alpine, ZP Iskre, hrastniške Steklarne, koprskega Tomosa in ljubljanskega Saturnusa. V prvem delu srečanja so se mladi iz omenjenih tovarn pomerili med seboj v kvizu znanja. Tričlanske ekipe — sodelovalo jih je pet, ker sta Peko in Alpina imela skupno kombinirano ekipo — so odgovarjali na vprašanja s področja politike, kulture in športa. Ekipa Alpina-Peko je imela smolo že v prvem delu tekmovanja. Zbrala ie najmanjše število točk in izpadla iz nadaljnjega tekmovanja, enaka usoda pa je doletela še tekmovalce hrastniške Steklarne. V finale se je tako poleg Tomosa in Saturnusa uvrstila tudi Iskra z najvišjim številom zbranih točk. Prednosti pa v finalu tekmovalcem Iskre ni uspelo obdržati. Uvrstili so se na tretje mesto za ekipama Tomosa in Saturnusa. Vsi sodelujoči so po končanem tekmovanju prejeli lepe nagrade. Za poživitev med tekmovanjem in za ples po *ekmo\anju je poskrbela pop skupina Gora z manj znanimi pevci iz vse Slovenije, pa tudi gledalci so imeli oriložnost tekmovati za lepe nagrade, ki so jih pripravila sodelujoča podjetja. Prireditev Saturn 72 je pokazala, da so taka srečanja zelo koristna, -jg Krvodajalska akcija Občinski odbor rdečega križa Kranj bo začel danes redno krvodajalsko akcijo, ki bo trajala vse do 31. marca 1972 v naslednjih dneh: 15., 16., 17., 21., 22., 23., 24., 28., 29., 30. in 31. marca ter 13. julija 1972. Vsi prijavljeni krvodajalci bodo prejeli povabila o dnevu, uri in mestu, kje naj počakajo na poseben, za krvodajalce naročen avtobus; k odvzemu krvi lahko pridejo tudi občani, ki se niso prijavili aktivistom rdečega križa. Organizacija rdečega križa pričakuje, da bodo naši občani tudi tokrat pokazali polno razumevanje pri tej humani solidarnostni akciji. J. C. Spomenik mengeškim talcem na mestu, kjer so Nemci 8. januarja 1944 ustrelili trideset Mengšanov in okoličanov. Spomenik Je izdelal pokojni kipar Jaka Savinšek. Razpisna komisija KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Kranj razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. referenta za inozemsko zavarovanje Pogoj: višja šolska izobrazba upravno-pravne smeri z znanjem nemškega jezika in delovne izkušnje; 2. administratorja v splošnih službah zavoda Pogoj: srednja administrativna šola in delovne izkušnje; 3. referenta za denarne dajatve Pogoj: srednja ekonomska šola in delovne izkušnje na enakem ali podobnem delovnem mestu; 4. pomožnega knjigovodje Pogoj: srednja izobrazba in delovne izkušnje na enakem ali podobnem delovnem mestu. Prijave za razpis sprejema razpisna komisija pri Komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Kranj, 64000 Kranj, Stara c. 11, 15 dni od dneva objave razglasa. Veliko tekmovanje osmih razredov osnovnih šol 0 Nabirajte nove naročnike za revijo M v domačem kraju 0 Vprašajte svojega razrednika, ki vam bo povedal prav vse o akciji . 0 Tekmovanje bo trajalo do 31. maja 1972. Najuspešnejše razrede čakajo bogate nagrade. Več zbranih novih naročnikov, večja možnost za nagrado in s tem za končni izlet celotnega razreda. NAGRADA ZA VAŠ RAZRED ZA PRVE TRI RAZREDE NA TEKMOVALNI LESTVICI NAGRADE V VIŠINI 10.000 DIN. 1. NAGRADA 5.000 DIN 2. NAGRADA 3.000 DIN 3. NAGRADA 2.000 DIN ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA 10 DIN I revija, SODELUJTE V NAGRADNEM TEKMOVANJU. M REVIJA VAM OMOGOČA KONČNI IZLET VAŠEGA RAZREDA. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA BO SALON NA ZLATEM POLJU ZAPRT DO 21. MARCA ZARADI ADAPTACIJE. Delavke te poslovalnice delajo v ostalih poslovalnicah. Za obisk se priporočamo! frizerski salon Brivsko Kranj KAVA Ž IVI U A PSIHIATRIČNA BOLNICA Begunje na Gorenjskem razglaša prosti delovni mesti ADMINISTRATORJA v mentalno higienskem dispanzerju KNJIGOVODJE OSKRBNIN II Pogoj: srednja strokovna izobrazba administrativne oziroma ekonomske smeri z znanjem strojepisja. Praksa zaželena. Nastop službe takoj. Poskusno delo traja 4 mesece. Prijave sprejema uprava bolnišnice do 22. marca 1972. Za I. svetovno prvenstvo v s muških poletih v Planici bomo zaposlili več uličnih prodajalcev časopisov Nudimo izreden zaslužek ob najboljših pogojih- Zaposlitev je primerna za študente in upokojence-Ponudbe sprejema CGP »DELO«, podružnica Kranj-Koroška 16, do 20. marca 1972. OBVEŠČAMO lastnike gozdov, da bodo zbori kmetov na območju Gozdnega obrata Preddvor po naslednjem razporedu: 16. marca na Jezerskem v »Korolanu«, ob 18. uri 19. marca na Šcnturški gori v osnovni šoli, ob 7.30 20. marca v Preddvoru v prosvetnem domu, ob 19- u 20. marca v Podblici v gasilskem domu, ob 8. uri 20. marca v Zg. Besnici v zadružnem domu, ob 11. url 21. marca v Goricah v prosvetnem domu, ob 19. uri 27. marca v Sr. Bitnjah V gostilni »Strahinc«, ob 16- u . 27. marca v Dupljah v gostilni pri Klemcnčku, ob 18- u. 28. marca v Naklem v pisarni kmetij, zadruge, ob 18-u 28. marca v Cerkljah v zadružnem domu, ob 18. ^r,ur; 29. marca v Podbrezjah v kulturnem donui, ob '°-. 30. marca v Mavčičah v kulturnem domu, ob 18- IU"1 30. marca v Šenčurju v zadružnem domu, ob 18. Up Gozdno gospodarstvo Kranj Gozdni obrat Preddvor ljubljanska banka Uprava tržnice sporoča, da bo letošnji TRADICIONALNI SEJEM NA JESENICAH V NEDELJO, 19. MARCA Namen tega obvestila je, da zainteresirani ne ■ bili v dvomu, kdaj bo sejem glede na to, ker s° tokrat tradicionalni sejemski dan uvršča na nedeljo-Uprava tržnice tudi obvešča, da bodo bližnje TRG VINE ob tržnici in v centru mesta v soboto 1 nedeljo neprekinjeno odprte. Kranj, Titov trg 5 in skladišče v Kranju, Benedikova 1 (Stražišče) Cenjene potrošnike obveščamo, da smo prav-kar prejeli najnovejše kuhinje »ZALA« fljt SPECIAL« Priporočamo tudi veliko izbiro sedežnih gar' ni tur Pred nakupom pohištva si oglejte naše zaloS^ vseh vrst pohištva — Solidno boste postr^' zeni. ^ GUm?1111 NOVE LETNE C isf.J^^css za NSU 1200 Vas u I' Kuhar Franc, Sr. pt V' Šenčur bite:n ■ BUTAN PROPAN do-J6 kRrivD0LENCU. Gasilska P^Nj-Stra/.iščc 1252 ~ mal° rabljen komin 2? °TROšKI VOZIČEK Vec £,°sk°- STAJICO. Rako- prJ?1. Zg. Duplje 56 1253 tr0i "am k"hinjsko OMARO. Kijeva 25, Stražisče, ^pocen- 1254 ^UHtktL Prodam rabljeno ^Lk£SK0 KREDENCO, blljjfj?. 8flLlitjFski HLA- en^ himo in PEC na olje * Jelenčeva 21, Kranj ^Odan, 1255 »taro ^ težko KOBILO, °VCE • °m let- KRAVE in 14 (R«a-Z mladiei. Razgledna Bled 1256 in ^* SEME črne detelje igori^ENSKI KROMPIR m desirc. Suha 15, Kranj h™ 1257 C0 rabljeno SPALNI- " kijeva 11, Cirče, Kranj I»rod 1258 KROMpmftSemcnski in Jedilni , h-J"_IR *°r- Voglje 72 (Wat0 Nlam m °dde]ku Dnček). gor. Voglje nov VOZIČEK Naslov v oglas-1260 «0 in m semensko GRAHO-Anar" n°v KIMPEŽ. Sajevic , pr0a; lsoko 7 1261 EWpr n°v BET0NSKI Al-K0 C avstrijske znamke * *W-, Brcz°vica 3, Kropa SKl vr?,bcl 8'obok OTRO- l4'30 dn icI?EK- 0g,cd <** Kranj I53°- Kocjanova 21, ^och^ 1263 J^št.^1 stoieči LES za M°PEnml,NjIVO v 2ejah ter ; Koroška 50, Tržič Po^ iv£r0dam okrog 10 m* ^ teW ICE- Informacije ^roda n 23491 1265 iR sat"? semt-'nski KROM-pr Kl- Rupa 11, Kranj V."1 KRAVO s teletom. Nvi C 70' kovnica W7,m,0PEK0 MBV (uvo-^ak d* Ita'ije). Poizve se > ure nn **P°M« od 4. do za gostilno 1268 Mo§e J?*« Kranj, Ulica t"edni§t Jade — Naslov Y? ln "Prave Usta: 8,avha SSi revol«ciJe 1 »e. ^. T'finske skupšči. v Krai.i -račun Pri SDK »*fo20ju S^-1135 - Te-21^. /edakcija 21835, °°«la«n Va ,lsta' ma" 8,Uiba^,i? "aročnlška Sf: £ ~ ,Naročni- 2S cen* ' Postna 16 1 Para^m? eno številko J*da 1 MaU oglasi: be-10 V. oL,' kočniki imajo °«a«Ov U- Neplačanih objavljamo, Kupim dobro ohranjeno motorno gnoj nično ČRPALKO. Novak, Apno 1, Cerklje 1269 Kupim BF.TONSKI MEŠALEC ali vzamem v najem. Radovljica, Linhartov trg 19 * 1270 Kupim suhe SMREKOVE DESKE 25 mm in PLOHE 50 mm. Gorjanc Franc, Pre-doslje 72, Kranj 1285 Prodam osebni AVTO DKW F-12, letnik 1965. Ogled od 17. do 18. ure. Jocit, Preddvor 43 Zamenjam dobro ohranjen FIAT 1300 za FIAT 750. Zupančič Lado, Jelendol 4, Tržič 1271 Prodani MOPED T-12. Kepic Jože, Pipanova 6, Šenčur 1272 Ugodno prodam avto AMI 6, letnik 1969. Telefon 22-760, Kranj 1273 Prodam FIAT 750 za 6500 din. Štefe Miro, Cegelnica 22, Naklo 1274 Ugodno prodam AUDI 60, letnik 1968 (ima štiri vrata). Informacije vsak dan. Raj-gelj, Šutna 1, Žabnica, telefon 74-706 1275 $$&f*OVANJA ' Iščem opremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »nujno« 1276 Iščem SOBO v Kranju. Ščekič Božidar, Tomšičeva 21, Kranj 1277 Prodam takoj vseljivo HIŠO na Klancu 27. Poizve se pri Sodniku, Klanec 15, Komenda 1190 Solidni mlajši upokojenki oddam v najem pritlično HIŠO z vrtom na Gorenjskem. Naslov v oelasnem oddelku 1278 Kupim nedograjeno HISO z nekaj vrta v bližini Kranja, Mengša, Kamnika ali v okolici Ljubljane. Plačam v devizah. Poizve se na Zg. Brniku št. 52 1279 Iščem KITARISTA, po možnosti iz okolice Radovljice. L;mčnik Janez, Ribno 1, Bled 1280 Taki ' grem varovat otrofcc za hrano in stanovanje. Tatic Stojanka, Smledniška 35, Kranj 1281 Potrebujem za stalno zaposlitev MIZARJE in KLJUČAVNIČARJE, tudi za priuči-tev v obeh strokah za serijska dela. Markun Franc, mizarstvo, Ribno 53, Bled 1282 Izgubila sem ZLATO ZAPESTNICO od kulturnega doma na Kokrici do gostilne Bizjak na Beli. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne hišniku doma na Kokrici 1283 Od Primskovega do Britofa izgubljeno rjavo TORBICO s kabli za ojačevalec vrnite proti nagradi. Kne, Jezerska cesta 124/c, Kranj 1284 Zahvala Ob prerani i .gubi našega dragega moža, ata, brata, strica in starega ata Antona Jezerska Skrbinovega ata iz Stare Oselice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, duhovniku, pevcem, organizaciji ZB, Kmetijski zadrugi Sovodenj za darovano cvetje, vence, govore, izražena sožalja in spremstvo v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Francka, sin Tone, hčerki Angelca in Francka z družinama, bratje ter drugo sorodstvo Stara Oselica, Ljubljana, 26. februarja 1972 Zahvala Po dolgih in težkih dneh hude bolezni nas je za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric Franc Oblak Govekarjcv ata Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in članom kolektiva Servis Labore, Iskre Špik in mojstru Hafnerju ter vsem tistim, ki so izrekli sožalje in darovali cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala č. duhovščini in zvonarjem. Posebna zahvala dr. Novaku za vso pomoč. Žalujoči: žena Frančiška, sinovi France!j, Janez in Tine z družinami, hčerke Francka, Ivanka, Mici, Pepca, Vera in Kristina z družinami, brata Janez in Jože z družinama ter sestra Marija Jama, Naklo, Podrcča, Cirče, Popovo, Dragočajna, Drulovka, 10. marca 1972 Zahvala Ob nenadni bridki izgubi našega ljubljenega, dragega moža, atka, brala, starega ata in strica Alojza Ponikvarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje in mu darovali cvetje in vence. Prisrčna hvala tir. /gajnai ju in dr. Hriberniku za dolgo zdravljenje. Vsem šc enkrat iskrena hvala. žalujoči: žena Marija, hčerki Milena in Tončka z družinama, hčerka Mirni in drugo sorodstvo Jezersko, Cerej, škofja Loka, Ljubljana, Kostanjevica, 13. marca 1972 Zahvala Ob nenadni in prerani smrti našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka Pavla Miklavčiča sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in članom kolektiva SGP Projekt Kranj, ZZV Kranj in Iskri, obrat števcev za izraženo sožalje in podarjeno cvetje ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala č. duhovščini za obred, tov. Viktorju Pavčku pa za izrečene besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala dr. Novaku za zadnjo pomoč. Vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti v tako velikem številu — hvala. žalujoči: žena Fani, sin Boris, hčerka Olga, oče Pavel, mati Marija, sestre, brata in drugo sorodstvo Kokrica, Gorenja vas, Škofja Loka, Tržič, Ljubljana, 12. marca 1972 Zahvala Globoko ganjeni nad slovesom od naše zlate, dobre in nepozabne mame, babice in prababice, sestre in tete Katarine Kerstein roj. Balanč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, članom kolektiva Splošne bolnice Trbovlje in tovarne gumijastih izdelkov Sava Kranj, pevskemu zboru upokojencev Kranj in vsem, ki so jo imeli radi, jo zasuli s cvetjem in venci, jo spremili na njeni zadnji poti in nam i/rekli ustno ali pismeno izraze sožalja. Šc posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju iz Kranja za njegovo dolgoletno skrb in pomoč ter ekipi internega oddelka bolnice Golnik, ki so ji lajšali zadnje ure njenega življenja. Vsem prisrčna hvala. Žalujoči: hčerki Jožica por. Cudei man in Minka Šprajc, sinova prim. dr. Jože in Mirko Kerstein z družinami v imenu vsega sorodstv« V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama Angela Mohar upokojenka Pogreb drage pokojnice bo Šenčur, Mlakarjeva 4. v sredo, 15. marca, ob 16.30 izpred hiše žalosti žalujoči: sin Ivan, vnuka Veri in Ivanka ter drugo sorodstvo Šenčur, 13. marca 1972 Zahvala Ob nenadni in'prerani izgubi dragega moža, očeta, brata in strica Petra H udolina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki so nam izrazili sožalje in ga spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala g. župniku in ZB NOV Davča ter tov. Ladu Guzclju za izrečene ganljive besede, zlasti pa še sosedu Lojzetu Frelihu za vso pomoč. žalujoči: žena s hčerko in sinovi, sestre, bratje in drugo sorodstvo Davča, Železniki, Ljubljana, škofja Loka, Jesenice, 10. marca 1972 nesreče IZSILJEVANJE PREDNOSTI Na cesti prvega reda na Meji je v petek, 10. marca, nekaj pred sedmo uro zvečer voznik traktorja s prikolico Raj ko Eržen iz Praš pripeljal po poljski cesti na cesto prvega reda. V tistem trenutku je po cesti pripeljal v osebnem avtomobilu Mitja Gornik iz Ljubljane in trčil v traktorsko prikolico. V nesreči sta bila voznik Gornik in sopotnica Marija Anžič iz Ljubljane hudo ranjena ter so ju prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na vozilih je za 26.500 din. AVTOBUS JO JE ZADEL V petek, 10. marca, nekaj po osmi uri zvečer je na cesti prvega reda med Vrbo ln Lescami avtobus, ki ga je vozil Jože Ahačič iz Tržiča, zadel Cecilijo Krnlčar Iz Grabč pri Bledu, ki je hodila po desnem robu cestišča. V nesreči je hudo ranjena Krničarjeva na kraju nesreče umrla. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Na cesti prvega reda med Lescami in Vrbo je v nedeljo, 12. marca, nekaj po šesti uri popoldne voznik osebnega avtomobila Anton Prezclj iz Zabreznice pripeljal s stranske ceste na glavno cesto, pri tem pa je izsilil prednost avtomobilu, ki ga je vozil Franc Hočevar z Jesenic. Pri trčenju je bila huje ranjena sopotnica v Hočcvarjevein avtomobilu Pavla Hočevar. Prepeljali so jo v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilih je za 7000 din. L. M. Davčna utaja Tako kot kranjsko sodišče se tudi kamniška davčna uprava ukvarja s primerom trgovskega potnika, ki ga je prijavila služba družbenega knjigovodstva. Zadeva je precej enostavna: trgovski potniki se dogovorijo, da Jim podjetja del provizije izplačajo v obliki dnevnic in kilometrin, na te priznane stroške pa se ne plača davka. In tako goljufamo sebe, okolico in družbo. Neko podjetje je izplačalo svojemu trgovskemu potniku deset startih milijonov dinarjev za lansko leto, od tega tri in pol milijone na račun kilometrine in dnevnic. Poleg tega mu Je podjetje po »pomoti« izplačalo še prek pol milijona starih dinarjev. Res nerodna zadeva. Tu sploh nisem omenil denarja za reprezentanco. Na davčni upravi kamniške občine pravijo, da je denar za reprezentanco, ki ga dobijo trgovski potniki, lahko samo denar za podkupovanje ali druge »črne« stroške, ki niso v skladu z zakoni in s socialistično moralo. J. Vidic Zažgal svojo hišo Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Janeza Delavca« rega 45 let, z Velesovega pri Cerkljah na osem let »'r zapora. V oktobru lani je Delavec zažgal v Velesovemi s ^ vanjsko hišo, ki jo ima v skupni lasti z ženo Marijo. H« v celoti pogorela, prav tako oprema, ostali so le zidovi. ^fl Janez Delavec je sicer izučen Hvar, vendar pa, ker ' vdan alkoholu, ni mogel nikjer dlje časa redno delati- ' gjc tega so nastala v družini nesoglasja. Obsojeni jc ^aćil* v vinjenem stanju uničeval stanovanjsko opremo, °,fp9 gospodinjsko opremo ter bil surov do domačih, ven««^ požigu samemu alkohol ni botroval. Obsojeni je na 9njti obravnavi povedal, da je povsem trezen polival po sta»° ^c0, petrolej, ki ga je našel na balkonu, in nato pritaknil žene in otrok takrat ni bilo doma. Imetje jc zgorelo, ■■ . $ je ostalo, pa je bilo uničeno zaradi vode in vročine. Gas .f obvarovali sosedovo hišo, ki se z eno steno dotika De,a hiše- Vele«*" Po požigu se je Delavec skrival v gozdu v bližini pf vega. Bil je brez hrane in brez denarja, zato je tretji o požigu pričakal s kolom v roki neko žensko, ki se je * 0sK' som in polno nakupovalno torbo vračala iz trgovine. 7^ se je poraščenega in zanemarjenega Delavca, kakršen >e^ 10 po večdnevnem skrivanju In zaradi očitne grožnje, usirafj d"1 pobegnila. Delavec pa si je prilastil njeno denarnico s (Ot in dva kilograma kruha. Sodišče je ocenilo to dejanje ^ in izreklo temu primerno kazen. Pri tem pa je sodišče "j^pr valo, da je bil Janez Delavec že kaznovan zaradi takih vih dejanj. al Nesreči je botrov alkohol Senat okrožnega sodišča v Kranju je obsodil Pavla Gab*"°g, ška iz škofje Loke, starega 40 let, na dve leti strogega z1"' f(>. Sodišče ga je spoznalo za krivega, da je 31. maja lani P0.^. čil prometno nesrečo, v kateri je umrl sopotnik Ciril ^r!^e(jel Tistega dne je v Gabrovčev avtomobil zastava 1300 Pr,SolJv pokojni Križnar in odpeljala sta se proti Poljanam. Metl PtlJ(Jl Je voznik v Zmincu ustavil, da Je prisede! v avtomobil ^ Franc Tavčar. Tega Je Gabrovšek najprej peljal v Bačne, ^ potjo pa so se ustavili v gostilni na Logu. Tudi v Bac"a^rii' pili alkoholne pijače. Od tu sta se Gabrovšek in pokojni ^ nar odpeljala še v Gorenjo vas, kjer so prav tako pili. os pa sta se tudi v gostilni v Srednji vasi. Precej vinjen Ga»^ ^ šek, po nesreči je imel v krvi 2,16 promila alkohola, ■ $ nato s Križnarjem odpeljal proti škof ji Loki. Pri avtobus^ postajališču v Brodeh pa Je v ovinku voznik zavozil na ' ^ no, podrl dva obcestna kamna, nato pa Je avtomobil ^ s ceste po strmem pobočju in padel v Soro PoljanšČico. ^ mobil je obstal obrnjen na streho v meter globoki vo nesreči se je sopotnik Ciril Križnar utopil. ,e p» Sodišče Je ocenilo, da je bila Gabrovškova vožnja g * oi ursališča ter v zahtevni zvezni ligi. D. Ilumcr 10 km med članicami dodala tudi prvo mesto na neuradnem tekmovanju na 5 km. Gorenjci so se na tem tekmovanju odlično odrezali, saj so Triglavani osvojili kar 5 zlatih, 1 srebrno in 1 bronasto kolajno, medtem ko se Gorjani ponašajo z 2 zlatima, Jeseničani z 1 zlato, 2 srebrnima ter 1 bronasto, Radov-ljičani ter tekmovalci Alple-sa z 1 zlato, Kamničani pa so osvojili 1 bronasto kolajno. Vse kaže, da je letos Triglav eden najmočnejših tekaških kolektivov, saj bo po vsej verjetnosti tudi letos osvojil ekipni državni naslov. — dh Prva Zakojčeva Na drugem pozivnem ma-dinskem slovenskem namiz-noteniškem turnirju so mlade igralke Triglava dosegle lep uspeh. V ponovnem dvoboju med petnajsterico najboljših slovenskih mladink je v odsotnosti igralk ljubljanske Olimpije Verstovškove in Kalanovc prvo mesto osvojila Zakojčeva, kd je brez težav premagala svojo klubsko kolegico Tončko Novak. Vrstni red: 1. Zakojč, 2. T. Novak — uvrstitve ostalih Kranjčank: 4. L. Novak, 12. Ozek, 14. Krmelj. -dh Triglav že prvak? Tekmovanje v moški republiški kegljaški ligi se je z nedeljskim petim in šestim kolom prevesilo v drugo polovico. Kranjčani gredo po zaslugi izenačene osmerice novemu naslovu republiškega prvaka naproti. Na obeh gostovanjih na kegljiščih v Celju in v Trbovljah jim njihovi nasprotniki niso bili kos. Kranjčani so v Celju podrli 7256 kegljev \ \N A □ O Ai li S i o b A i Prav sedaj spet potekajo po vsej Sloveniji krvodajalske akcije. Ob tej priložnosti smo trem občanom zastavili vprašanje, ali vedo, katero krvno skupino imajo. Pred časom je bilo namreč veliko govora o tem, da bji občani imeli svojo krvno skupino vpisano v osebni izkaznici. Prizadevanja so bila takrat zaman, zdaj pa vse kaže, da bo ta za zdravje vajen podatek vendarle dobil svoje me-stb, če že ne v osebnih, pa v drugih prav tako važnih dokumentih. Jože čehovin, sekretar občinskega odbora RK Kranj: »Dobro je, če imajo krvodajalci svojo izkaznico z vpisano krvno skupino vedno pri sebi, pa tudi tisti, ki niso krvodajalci, bi morali vedeti, katero krvno skupino imajo. Tak podatek je posebne praktične vrednosti ob nesrečah. Ze dolgo si prizadevamo, da bi bila krvna oznaka vpisana v osebnih dokumentih. Svojo pravo vrednost ima oznaka sicer takrat, kadar je označena poleg krvne skupine tudi podskupina, kar imajo na primer že urejeno v republiki Hrvatski. Mislim, da bomo kmalu začeli označevati kri na ta način tudi pri nas. Sčasoma bodo poznali in nosili pri sebi dokument s popolno oznako krvne skupine vsi pripadniki civilne zaščite, najprej krvodajalca, kasneje tudi ostali; vojaški obvezniki, ki so krvoda jalci, pa tc ii no'.ca j časa imaja« Franc Prešeren, miličnik: »Seveda vem za svojo krvno skupino, tudi za podskupino vem, ker sem krvodajalec. V službenih dokumentih pa tega milic niki nimamo vpisanega. Prav pa bi bilo, če bi imeli vsi vozniki motornih vozil, tudi če niso krvodajalci, v svojih vozniških dokumentih označeno krvno skupino in podskupino. Ne bi sicer mogel reči, da ta podatek ponesrečencu v prometni nesreči kaj pomaga. Drugače pa bo, če bo naša reševalna služba nekoč tako opremljena, da bo zdravstveno osebje lahko nudilo prvo pomoč v obliki transfuzije hudemu ponesrečencu Ze na kraju nesreče.« Franc Veber, mesar iz Naklega: »Poznam svojo krvno skupino, ob priložnosti pa bom zahteval, da v mojo krvodajalsko izkaznico vpišejo' tudi podskupino. Izkaznico imam vedno pri sebi, tudi kadar vozim avtomobil. Mislim, da ima oznaka krvne skupine svoj pomen, saj je v ne sreči vsak trenutek drago cen.« L. M Kazen za roparski napad (Nadalj. s 1. strani) Valentinu in njegovi prijateljici dopovedoval, da ga hoče nekdo ubiti. Do nemškega avtomobila sta nato prišla še oba napadalca. Nastalo jc prerivanje, med katerim sta napadalca porivala Kolariča v Nemcev avtomobil, Bighelli pa je medtem Kolariča s pištolo udaril po glavi. Nato je stopil Bighelli korak nazaj in ustrelil proti Kolariču ter ga zadel. Nemec je nato speljal z ranjenim Kolaričem v naročju. Oba napadalca sta njegov avtomobil zasledovala, ga po dveh ali treh kilometrih ujela in zaustavila. Potem ko sta izstopila, sta od preplašenih turistov zahtevala denar. Ker pa sta Nemca ustavljala neki avtomobil, sta se ustrašila in pobegnila proti Bledu. Bighelli ja so ujeli še Jsti dan, mladoletniku Pa je uspelo pobegniti v Trst. Kasneje je prišel v Jugoslavijo in takrat so ga aretirali. Okrožno sodišče v Pulju je Lucianu S. izreklo varstveni ukrep oddaje v vzgojno poboljševalni dom. Na glavni obravnavi je priča Luclano S. zagovarjal obtoženega BigheHMa, češ da se Je pištola sprožila, ko se je Kolarič s komolcem zadel vanj, v Luciana. Vendar pa je sodišče glede na to, kako je padel strel in kako je držal obtoženec orožje in tudi to, da se pištola znamke bereta nerada sproži ter glede na dejstvo, da obtoženec takrat ni bil ogrožen, ocenilo, da jc Bighelli streljal z eventualnim naklepom, ne pa Iz malomarnosti ali naključno. Sodišče torej priči ni verjelo, posebno še, ker je priča preisko valnemu sodniku • povedala drugače, še med preiskovalnim zaporom si je imladolet-nlk prizadeval, da bi sc z Bighellijem dogovoril, kako bosta opisovala dejanje. Sodišče pa je verjelo obema nemškima turistoma, ki sta trdila, da sta napadalca tudi od njiju zahtevala denar. Napadalca pa sta to pred sodiščem zanikala. Sodišče je pri izreku kazni upoštevalo kot obtežllno okoliščino samo težo dejanja, da je bil rop vnaprej pripravljen ter obtoženčevo predkaznova-nost za podobna dejanja. Med olajševalne okoliščine pa jc štelo obtoženčevo težko zdravstveno stanje, delno priznanje, obžalovanje ln pripravljenost povrniti škodo. Vendar pa so te okoliščine vplivale na kazen le toliko, da se sodišče ni odločilo za najvišje kazni. Čeprav je šlo v obeh kaznivih dejanjih le za poskus, pa so vendarle posledice tega dejanja bile precej hude, saj so Kolarlčcvo rano izvedenci označili za hudo poškodbo. Pred letošnjim planiškim prazn LETA 1934 „ ROJSTVO PLANICE Po gorenjesavski dolini je sicer že od leta 1*7° železnica, toda vlak se ni ustavljal pred Planico, so bili redki, ki so obiskali našo najlepšo alpsko »m, ki je pozneje zaslovela v svetu zaradi prve ve,,k Ko se je končala prva svetovna vojna, so Rateče P ^0 obmejni kraj z lastno železniško postajo. S *n L. .(skovalo odejo prekrito Planico je iz leta v leto obis* dalje več ljubiteljev belega športa. Mladi SII,~ rod je našel tam vse, kar je želel: ugodna pobočj >^ ravne lepote in dober sneg. In ko so leta 1931 »—1'v**. *»vuv» «iiv(. tu ai\j 3u ilrtfl ^ smučarji postavili v Planici svoj prvi dom, Je .j ju bolj zaživela. Smučarski skoki so se hitro razvu smučarski šport je v nekaj letih postal naš »J8 ^ šport. Naši smučarji so se začeli udeleževati rne<\jeci<1*' nih tekmovanj in leta 1923 smo postali člani f0*^ rodne smučarske organizacije — FIS. Na prvi ' gjjitff vanski državni tekmi v Bohinju Je leta 1921 na **" V smučarski skakalnici Jože Pogačar skočil 9 rod*0 j* leč. To je bil prvi državni rekord. Naslednje >e Šubert potegnil na 14,5 metra. iH Leta 1934 je bilo predvideno, da bo JugoslavijaJV je v izvedbo FIS prvenstvo v klasičnih disciplinah- sflj0 bilo potrebno zgraditi primerno skakalnico. Čepra ^ v Bohinju, Mojstrani, na Bledu In na Pokljuki Že ^ smučarske skakalnice, ki pa so bile premajhne, JcIl0v" zato nujno za tako veliko tekmovanje napravi" ^ — večjo. Močan zagovornik velike skakalnice J4- ^ tedaj Joso Goreč. Postavljeni pred vprašanje, kj ^ diti takšno napr.ivo, je končno odločitev pačila ^^{ji« nico. V letu 1932 jc odšla v Planico majhna & smučarjev z nalogo, da poišče primeren proSl gradnjo 80-metrske skakalnice. V ozki dolini . uraU lahko najti primeren kraj, toda končno so ga ' egttf v bližini doma v Plamci. V poletju 1933 so na tc«n 111 zapeli krampi in lopate, padli so macesni in S,V ,^jil> zrasla je nova skakalnica, večja od vseh dosed • ^ na svetu. Gradil jo jc stavbenik Rozman in ko Jc *lV,j0 kalo sredstev, je via lastne stroške dokončal gra ' ^ Marca 1934 je bilo veliko delo končano. Sredi te ^ $ zelenih gozdov je zablestela dolga bela lisa. ki ^ proti vrhu vedno bolj zoževala ln se izgubljala ^ med mogočne smreke. Planica je pričakovala 3jil prve množice občudovalcev. 25. marca 1934 so °a ^jd vlaki drug za drughn prihajali na rateško P° ^ z razpoloženimi gledalci, ki so hoteli videti novo kalnico in s!:oke. Ob vznožju skakalnice so bili * vj|J tekmovalci, da zapišejo svoja Imena v knjigo planiških junakov. Bilo jih je Ie 14, in sicer 9 N ^ žanov, 3 Avstrijci in 2 Jugoslovana. Ko je tnta*x s\