Poštnina plačana v gotovin
Posamezna številka 1 Din.
Leto ill.
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 5.
ček. račun št. 12.866 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo: Jeienlce, Krekov dom
UST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO
Sesenice, 1. marca 1938
Imel je Jezusove oči...
v reden je bil svojega imena, Mihael: kdo je,kakor Bog. Ne, nihče ni, kakor je On, toda podoben mu je vendar bil naš Mihael Oblak. V njegovi veliki, čisti duši je živela Resnica, Dobrota in Lepota. Iz večnosti in neskončnosti je v skrivnostni moči stopila v majhno človeško srce in kakor v prelepih sanjah so se razmaknile ozke stene umrljivega bitja, da so se naselili v njem širni nebeški dvori.
Včasih srečaš človeka, ki ima tako tesno dušo, da se vanjo ne bi mogel stisniti niti ен sam sončni pramenček. Nič ni luči ob njem. V pokojnem prijatelju pa je bilo toliko nedotaknjene svetlobe, tako razsežno bogastvo duha, kakor da je v njem domovanje Boga. In bilo je tudi, zakaj v njem je živela svetniška duša.
Nedavno sem se srečal z njim, za trenutek sem se srečal z njegovim pogledom. Še nikoli nisem videl tako lepih oči ... Za njimi je ležalo
brezmejno življenje, ki se je kakor v pesmi med čistim zvonjenjem izgubljalo nekje v neskončni dalji božjih dvorov. Sedaj vem, imel je Jezusove oči... Nič ni to, kaj je bil, kaj je delal, kje je hodil. Vse je samo to, kako se je boril za čisto poštenje, kako je delal neomade-ževan vse dni zemskega trpljenja.
Sedaj vem, imel je Jezusove oči, ker je bilo v njem Jezusovo življenje.
Ugasnile so te oči. ki so tako glasno govorile o drugem, lepšem svetu, ker je duša v sončnem žarku k Soncu pohitela.
Nad njegovim grobom zato ne moremo jokati, razen če jokamo po milosti presu-njeni od lepote njegove čiste duše, ki mu je dala, kadar je za trenutek v njem v vsem bogastvu vstala, kakor da je imel Jezusove oči.
Za temi očmi so hodili Janez, Matej, Cahej, Magdalena. Hodimo za njimi še mi, da bomo z njimi srečni vsi.
Jeseniški delavsici dom
Za<lnjičemo pod tem naslovom poročali o skrbi sedanje občinske uprave za zgraditev občinskega delavskega doma v naši občini. Povedali smo tudi, za ikoliko se je lepa misel približala u resničen j», oziroauu kaj vso je občinska uprava sklenila in že dosegla za ta namen. Danes bi nekoliko po-gle<lali v^notrunjo ure<iitev in delo le bodoče socialno institucije.
Do'lavskii dom bo že po svojem iinenu namenjen koristim pre<lvseni našega delavstva. Po zamisli snovateljev bo v njean tranzitno prenočišče s skupno moško in skupno žensiko spalnico. V teh spalnicah bodo številni delavci, ki prihajajo in odhajajo domovine »kozii Jesenice, mogli dobiti prenočišče za malenikasten zneselc, ali v primeru ]X)trebe popolnoma brezplačno. Kdor vsaj malo pozna številko delavstva, ki pri nas ne more tvegati plačila v raznih stylaj obstoječih prenočiščih, ki jih nudijo naši privatni hoteli, restavracije in gostilne, bo vedel, kako zelo je to potrebno.
v (lomu IjckIo iiadaijo stanovanjske sohc za Jiaši' delavstvo, za moške, različne po velikosti in različne tudi po številu stanovalcev. \ eni sobi l)o tako prostora za enega do štiri delavce.
V hiši bo lastna delavs^ka kuhinja, dostopna vsakomur. Skušala bo nuditi tečno, zdravo in okusno hrano ik> najnižjih možnih cenah. Saj kuhinja ne bo organizirana kot <lobičkanosno IHxIjetjc.
Ray.ume se samo po sobi, da b(xlo v domu tudi pralnice, kopalnice, bolniška soba, sprejemnica itd., kar vse spada v tako hišo, ki naj bo delavcu pravi dom s celotno oskrbo. Seveda bo uresničenje lepega načrta stalo mnogo dela že za časa gra<lnje, stalno l>o pa nalagalo dosti .skrbi l>odoče upravljanje doma in dopolnjevanje ter dovrše-vanje istega za potrebe, ki st^ IkkIo javile šele z dejanskim začetkom iwslovanja v njem. Že danes lahko tr<linio, da bo z zgraditvijo tega delavskega azila, ki je res ]X)treben, a je namenjen z
Z Jesenic
Okrajna hranilnica, ki
jo ljudstvo imenuje Sta-novnikovo, je začela poslovanje v hotelu »Triglav*. Mi nimamo prav nič proti kakršni koli novi zadrugi, ki zbira raztresene moči našega malega naroda v s.kiiipino silo, tudi proti tej ne. Čudno pa ise nam zdi, ko sodelujejo v njej advokati, da je takoj v začetku napravila to zakonito napako, da je prevzela nedovoljen naslov. Zadružna zveza v Ljubljani, pri kateri je prosila za sprejem v članstvo, jo je zaradi tega odklonila, ker je dana možnost, da bi drž. pravdništvio zahtevalo iz-premembo naslova. Zadruga je ustanovljena s članstvom z om. zavezo. To se pravi, da vsak član, ki k zadrugi pri-stoipi poroikuje za vse njene obveznosti le s tistim zneskom, ki je v pravilih predviden. Tako je možno in se prav lahko zgodi, da je ta garancija dosti manjša kakor pa so obveznosti zadruge. V primeru likvidacije morajo njeni upniki, v koliko»r njihovih terjatev ne krijejo zadružna aktiva in garancije iz deležev in iz zneskov, ki jih predvidevajo pravila, utrpeti.
Iz banovinskega zasedanja, na katerem sta se zavzemala za koristi našega okraja g g. Jakob Jan in Peter Arnež, nista mogla prinesti posebnih uspehov, ker se je banovina odločila, da za naprej ne bo trosila svojih finančnih moči za malenkostne zadeve posameznih krajev, amipak bo gradila stvari, ki so v korist skupnosti. Go-sipod Arnež Peter je na tem zasedanju stavil posebno mnogo predlogov socialnega značaja, ki bi prišli v korist vsemu delavs'kemu stanu. Gospod Jakob Jan pa se je zavzemal zlasti za javor-niški most, ki nikakor ne more priti v življenje. Napravil je prav izredno gesto s tem, da je iz svojega pomidil 40.000 dinarjev kot prvi prispevek, če se most zgradi. Takih predlogov s strani raznih predstavnikov doslej nismo bili vajeni.
Vincencijeva konferenca vabi na svoj redni
letni občni zibor, ki se bo vršil v veliki dvorani Krekovega doma v četrtek 10. mairca. Članstvo naj občni zbor po-seti polnoštevilno, s seboj pa naj pripelje tudi tiste svoje prijatelje, o ikaterih ve, da se zanimajo Za naše delo in ga po svojih močeh tudi radi podpirajo. Delo Vin-cencijeve konference je razveseljivo in kaže vedno lepše uspehe.
Krekovo prosv. društvo uprizori v nedeljo, dne 27. februarja ob 20. uri veseloigro »D v a p ara se ženita«; v torek, dne 1. marca ob 20. uri zabavni večer »Ljubosumnost čevljarja P e t e r š i 1 č k a«. — Za postni čas pripravlja to društvo dramo »Rožni venec«.
Novo slaščičarno v hiši ge. Hrovatove na Go-sposvetski cesti je otvo-rila g. Pavla Arnež.
S Koroške Bele
Katoliški fantje, bodimo dosledni! Proč z mahksizniom, doli z la-žinacionalizmom, ki se je pri nas zvezal proti narodu v Ljudsko fronto. Tudi tiste, ki so naše uniformirane fante zmerjali s fašisti in ki blatijo naiše narodne voditelje, ne maramo.
Dne 4. februarja bomo glasovali z zeleno glasovnico za listo štev. 1.
Z Dovjesa
Katoliški delavci, volite 4. februarja listo ZZD. Vložite v kuverto zeleno glasovnico, druge v koš!!
Z Radovljice
Kraj. organizacija JRZ
je imela v nedeljo 20. t. m. svoj redni ol>čni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Poročila <xl-bora so j-asno dokazala, da je organizacija v i>ol-nem obsegu storila svojo dolžnost. Z zanimanjem so zborovalci sledili poročilu o splošnem nolitičnem položaju, iz katerega je razvidno, da se nikdar več ne ImkIo vrnili med nas časi ba-tinaškega JNS režima. Z zborovanja smo poslali pozdravne brzojavke voditelju dr. Korošcu, ministru dr. K rek u in banu dr. Natlačen u. it Izvolili smo novi odbor, v katerem je prevzel predsedstvo naš agilni delavec v javnem življenju dr. Alb. S m a j <1. Po<lpredsedstvo pa g. j. Res m an. Novemu (kI-l)oru bomo pomagali vsi kot en mož, da bo dosegel za skuipne koristi čimveč uspehov.
Naši katoliški fantje v službi no Jesenicah, glasujte dne 4. februarja za kandidate Zveze združenih delavcev!
Podpore brezposelnim
Dne 1. januarja letos je izšla nova uredba izboljšanja o podpiranju brezposelnih delavcev, ki prejemajo podpore znatno povečane po višini in po času trajanja.
V zvezi s tem so se seveda povišali prispevki za borzo delo. Povišale so se socialne dajatve. Zneski, ki jih naši kraji za to prispevajo, so prav znatni prejemki socialnih ustanov pa z njimi v nobenem razmerju.
Premalo se delavci, ki imajo pravico do podpor, teh svojih pravic zavedajo in mesto da bi se potrudili, da dobe, kar jim po zakonu gre, prosiijo in trkajo na vrata privatnega usmiljenja.
Zdi se nam zato potrebno ojwzoriti na to, da bodo brezposelni svoje pravice izrabili. Zakaj bi namreč naši ljudje samo plačevali, v primeru potrebe pa naj bi od tega nič ne imeli.
Prizadetim brezposelnim dajemo v njihovem interesu tale navodila:
Podpiranje nezaposlenih delavcev vršijo javne borze dela, od nos no za rudarske in topilniške nezaposlene delavce glavne bratovske sklaidnice. Ko delavec izgubi delo, se mora takoj javiti z delavsko knjižico v domači oibčini. Občina knji-
žico odpošlje javni borzi dela, odnosno bratovski skladnici, ki s posetno tiskovino presikrbi članstvo dotičnega delavca pri Okrožnemu radu odnosno pri glavni bratovski skladnici. Na podlagi Ugotovljenega članstva se potem brezposelnim odmerjajo tudi podpore.
Dne 1. januarja 1958 je izšla v službenih pravilih nova uredba o podpiranju brezposelnih. Ta uredba določa, da se od izrednih podpor sme dati ena petina kredita osebam, ki še nimajo nika-kega članstva pri delavskem zavarovanju, torej tudi takim, ki doslej še niso bili zavarovajri pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Kako se pride tlo teh podpor, danes še ne moremo točno dati navodil, ker uredba v službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine šele izide v prihodnjih dneh. Ko naredba izide, bomo prinesli potrebna navodila.
O podporah za nezaposleno rudars^ko in topil-iiiško delavstvo pa točno govori novi pravilnik o bratovskih skladnicah, ki je bil priobčen v službenem listu kr. banske uprave dravske banovine v 11. številki 9. letnika (februar 1938). Pojasnila o tem dobite pri Zvezi združenih delavcev v Krekovem domu.
ZZD je zmagala
Stojimo sredi volilne borbe strokovnih organizacij. Volile bodo svoje zakonito zastopstvo nasproti podjetju, svoje obratne zaupnike. Tem лакоп nalaga dolžnost in pravico, da čuvajo interese delavstva. Obenem jih ščiti pred samovoljo delodajalca vse dotlej, dokler delajo v mejah zakona.
Dobri obratni zaupniki so zato za varstvo delavskih koristi brezpogojno potrebni.
Zato je Zveza združenih delavcev zaradi varstva koristi vsega delavstva te volitve proti volji n(^katerih, naslonjena na zakon,'za letos naravnost izsilila.
Proti so bili razrešena obratni marksistični zaupniki, ki so po svoji krivdi mandat zapravili, proti je biltt zlasti levičarska skupina marksistov. Ostali organizaciji: Jugoslovanska strok, zveza in Narodna strokovna zveza sta bili po naših točnih informacijah za volitve, pa sta zaradi nedoslednega taktiziranja iz znane straliopetnosti pred marksistično demagogijo i>odlegli vplivu marksistov.
Zato so se tudi preostali zaupniki vseh treh skupin izjavili proti volitvam. Ne iz prepričanja, ampak iz strahu.
Igrale so organizacije JSZ in NSZ dvojno igro, ker sta se bali za simpatije in za glasove. V resnici sta iskreno želeli, da se volitve vršijo, da jih izd reza пама ZZD, češ, naj si ona naikoplje sovraštvo marksistov. Za vse to je ZZD vedela.
ZZD pa ni taktiziirala, ni slej>omišila. Njena borba ni zahrbtno hinavska, ampak je načelno jasna in brezkonipromisma. Kot vrinliia nosilka novega delavskega pokrefa se ne straši nobenega marksizma in je zato z vso jasnostjo postavila načelo, da se volitve vršiti morajo in je zato iz-
izjenio skupnih s]>alnic le samcem, vstala takoj druga važna zahteva po zgra<litvi delavsikega doma za žene iu dekleta.
Prepričani smo, da občinsika uprava s lean tudi sama računa in da že danes skrbno misli na to <lrugo sotiialno, važno in potrebno institucijo, brez katere Jesenice iic ImxIo mogle dolgo biti.
dala letak vsemu delavstvu, v katerem zadosti utemelji svoje edino pravilno stališče, s katerim je v korist delavstva tudi zmagala.
Letak ZZD se glasi:
VSEMU DELAVSTVU KID!
Obratni zaupniki in ZZD.
ZZD zahteva volitve obratnih zaupnikov,
ker je z odločbo zadnje upravne inštanct; kou-čnoveljavno potrjena razrešitev znanih 5 obratnih zaupnikov;
ker tako zaupniški zbor ni več iK>poln in ne more zadostno vršiti svojih zakonitih nalog;
ker preostali zaupniki vsled veliikega dotoka novega delavstva in vsle<l nastanka naše organizacije ne morejo trditi, da uživajo še zaupanje celotnega delavstva;
ker zavračamo samovoljno o<lločitev dosinla-njih zaupnikov, da se njim samim |K>daljšajo mandati za tekoče leto. Proti taki uzurpaciji imamo ostre izjave odbornikov tudi drugih organizacij ;
ker sc nobena organizacija <loslej šc ni izrekla javno proti volitvam, nasprotno so nekatere [M) naših točnih informacijah sklenile, da se volitve vršiiti morajo;
ker hočemo brezpogoj no, da ima na<i З.ЗОО delavcev K.II) svoje zakonito prixistavnistvo in z njim čuvarja .svojih j)ravic.
lločpnio novih zaupnikov,
ki ne bodo z nezakonitim ravnanjem zajira-vili svojih funkcij v škodo delavstva;
ki bodo svoje dolžnosti vršili nepristransko in brez vmešavanja dnevne politike v strogo strokovno delo;
ki jim častna funkcija ne bo lostva za dosego osebnih koristi celo iia škodo tovarišev delavcev;
ki ne bodo zavajali delavstva z meresničnimi vestmi zaradi linteresov svojih organizacijskih skupin in jim Ih) volja delavstva in njegova zaščita sveta zadeva;
da ne zabredemo v brezpravno stanje, kaimor bi nas brezskrbno rado ;x}rinilo ndkaj dobro pre-
Glasovnica št. 1 je zelena
Za tistega, ki mu je pamet zclrava, je ediiio prava.
»
Bili so proti volitvam, pa bodo volili.
Pritoževali so se proti razrešitvam, pa jim priznavajo upravičenost.
Dopise svojega »glavnega« zaupnika obsojajo.
Izvoljeni obratni zaupniki funkcij ne bodo prevzeli.
*
Kxlo jih bo volil potem? — Nihče kdor je pameten !
#
V petek bomo volili svoje zajkonite zastopnike — obratne zaupnike. Štiri kandidatne liste se 1k>(Io potegovale za zaupanje delavstva. Diktat neikaj ljudi, ki so hoteli vsiliti voljo dveh inte-ligentov vsemu delavstvu, se je zrušil. Vse organizacije so vložile kandidatne liste.
Dokazano je danes, da je bilo naše stališče do letošnjih volitev pravilno in utemeljeno. Dokazano je, da so ostale organizacije •delale napake, ko so proti volji svojega organiziranega delavstva zavzele stališče proti volitvam. Naša zahteva, da toliko število delavstva mora imeti svoje obratne zaupnike, je zmagala.
Vsa demagogija, laži in omalovaževanja naše mlade organizacije ZZD so se razblinile v nič. Ravno ob teh volitvah se je dokazalo, da stro-
kovni pokret ne sme poznati ovinkov, če hoče služiti v dobro in v korist občih interesov.
Organizacija ZZD se tega dobro zaveda in je prav pri teh volitvah utemeljila svoj obstoj. Od tega stališča se ne bo oddaljila nikdar, pa je to komu prav ali ne. Njena osnova je jasno strokovno delo. Interesi tisočev delavstva so temeljna podlaga vsega njenega dela. To je njen program, s katerim pridobiva delavstvo v svoje vrste in le njemu služi.
Zadnja seja volilnega odbora je po svojem poteku in izjavah predstavnikov ostalih organizacij razgalila njihovo demagogijo. Koliko je bilo predbacivanj, da bodo bodoči zaupniki samo tisti, ki jih želi imeti tovarna. Na kandidatnih listah pa vidimo imena in to celo na prvih mestih ravno tistih, ki so te očitke raznašali osebno in po svojem časopisju. Sami zase priznavajo, da jih želi KID imeti za zaupnike. Druga razlaga po njih govorjenju zanje ni mogoča. Dopis, ki ga je poslal volilnemu odboru bivši glavni zaupnik Ravnik, »jih ne briga in ga obsojajo«. Sami izjavljajo. »da so res nekateri bivši zaupniki prekoračili svoje delovno področje in povzročili znane razrešitve«. Marksistični predstavnik je to izjavil na seji volilnega odbora. Za primer izvolitve ni gotovo, če bodo funkcije prevzeli. Sama neresnost, sama nestvarnost. Delavstvo zato uvi-deva, da s takim delom ne more prav nič pridobiti, zato tudi zapušča njihove vrste.
Delavstvo! Na dan volitev napravi obračun z lažjo in z nepravilnim delom in glasuj za kandidatno listo: I. — glasovnica zelena!
Rešitev iz denarne Icrize
J'o našem <liievnem časopisju so zgiiwli tisti Oglasi, ki so izpričevali, kako claieč je nekaj let nazaj padlo zaupanje v naše denarne zavode, v banke in v naše hranilnice.
Vsak dan si namreč laiiko bral v tem časopisju, kako so ponujali naprodaj hranilne knjižice raznih podeželskih pa tudi mestnih denarnih zavodov. Včasih so jih nmlili za polovično ceno njihove dejanske vrednosti pa tudi .še ceneje.
Niso bili ti ik)nudniki vedno talki, ki bi morali to delati iz lastne gos|XKlars,ke stiske, ampak jih je gnal k temu po večini le strah, da bodo njihove vloge sploh izgubljene. Neodgovorni ljudje so širili 1печ1 narodom najrazličnejše govorice. ki so ob splošnem nezaupanju do notranje državne uprave in zaradi kritičnih razmer do sveta zunaj naše domovine bile dovolj močne, da so vzbudile pri vlagateljih dvom in strah za njihove lastne prihranke, naložene po raznih denarnih zavodih.
Govorili so, da Ixxlo sploh vsi denarni zav<xli prepadu, da hranilnice ni'koli ne bodo začele rixl-
skrbljenih inteliigentov obenem z družbo deseto-rice zagrizenih levičarjev;
da stremo brezvestno izigravanje delavskih interesov;
da se oddolžimo svojemu iK)Stenemu članstvu; da ustvarimo pozitivno uspešno strokovno delovanje za celotno delavstvo.
Bog živil
Strokovna organizacija delavcev ZZD Jesenice.
Na zahtevo ZZD je oblast volitve razpisala. -ZZD je zmagala.
no poslovati. Pravili so, da bo država zasegla del vlog, da bo z njimi krila dolgove kmetov, ki so prišli pod zaščito. Dalje, da bo enostavno zasegla del premoženja. Razširjali so vesti, da bo denar razvrednoten, da bo prepadel, da se lastniki hranilnih vlog lahko pod nosom obrišejo za svoje prihranke.
Nastala je tako med varčevalci splošna zmeda in popolna negotovost ter so mnogi kljub resnim opominom naravnost <lrveli, da rešiijo, kar se rešiti da. Bilo je, kdkor da hiša gori nad glavo. Nekaterim posameznikom je to šlo praf dobro v račun. Iz skupne nesreče so kovali zase profit. Zlasti pa je šlo to v račun tistim samozvanim oblastnikom, ki jih narod nikoli ni maral in jim je bila zato njegova odjwrnost vselej trn v peti. Veselili so se gospodadskega poloma njegovih zadružnih ustanov in so ga sami po svojih močeh pospeševali: Zavedali so se, da je zlasti naše zadružništvo močna hrbtenica proti nasiilju in ču-varica svobode ljudstva. Zato niti s prstom niso hoteli migniti, da bi rešili pereče .skrbi in velike denarne škode, kii jo je prinesla s seboj denarna kriza.
Nove naložbe zato niso več pritekale v domače denarne zavwie. Narodno premoženje je šlo vedno bolj proti jugu. Pa tudi narod je čim-dalje bolj od tam (xlvisen ;x)stajal. Sredi vseob-čega padca vlog so se dvigale le vloge pri Poštni hranilnici, njej je ostajal čisti dobiček in z njim vpliv in moč tistih, ki so z denarjem, ki se je stekal pri njej, razpolagali.
Ne samo, da so zato vloge doma zmrznile, tudi kredit je zmrznil. Posojila so postajala skoro nemogoča. j rgovina, obrt in industrija, vse je računalo le s takojšnjimi plačili. Ves tok življenja se je nenadoma spremenil, povzročal nešteto ne-prilik, stavil vse mogoče ovire. Stiska je čimda-
z Bohinja
Zaveden Slovenec, bohinjska grča, voli samo listo katoliškega slovenskega delavstva. Njej bo oddal svoj glas. Zeleno glasovnico vloži, druge strga in vrže proč!
Iz Zabreznice
Občni zbor ZZD smo
imeli preteklo nedeljo. Prav dobro je bil obiskan. Centralo je zastopal poslovni tajnik jeseniškega okrožja tovariš Gasar Albin. Veseli smo bili rasti naše moči in v novo leto gremo z novimi silami na delo. Pri volitvah za obratne zaupnike KID bomo do zadnjega oddali glas naši listi, ki je prva. V novem odboru je prevzel predsedstvo tovariš AndrejčiC.
Z Gorij
Katoliški delavci, volimo v petek vsi brez izjeme listo Zveze združe-nih delavcev!
Igralci, gledalci, poboljšajte se!
Par besed našim igralcem, par besedi našim gledalcem: Živa beseda naj ima prednost pred filmskim trakom. V njej živi in dela naš človek za našo stvar. Izživlja svoj oiptimizem in gre na delo preko črnogle-dov ter daje samega sebe v korist pok ret a — stvari. Prav je tako. Ni pa prav, če se daje le na pol, le za svojo zabavo, 1p za zmago svojega ka-pricnega stališča. Napak je. zelo napak, čo na odru rešuje igralec svojo nalogo le polovičarsko, brez duha in brez srca. Netaktno je, če se svoje vloge ne nauči in igra za šepetalcem slabo posneto gramofonsko ploščo. Sram ga mora biti, če ljudi povabi k vsebinsko lepi predstavi, ki jo s svojim podajanjem in neznanjem iz-maliči v golo dolgočasje. Igralec mora vpreči vse svoje duševne sile, da v igri ustvari resničnega človeka % njegovo bolestjo in veseljem, z vsem bogastvom duiše, ki se v svetu bori za zmago pravega in lepega nad zmo-to ill zablodo. Oder mo'-ra biti Icca ustvarjanja in dviganja, ne sme pa biti mašilo življenja. Nekateri naši igralci naj se kot redke izjeme y častni vrsti drugih, teh vrstic, ki smo jih zapisali v skrbi za dober oder in za lepo besedo, kar na pamet nauče in naj jih ponavljajo takp dolgo, da jim Iiodo pr(\-šle v mozeg in kri.
Igralci morajo gledalce iK)tegniti v področje odrskih dogajanj z ne? odoljivo silo. Gledalec mora ob odru doživljati resničnost, pozabiti na iluzijo, vsega se predali
4
nitim, ki jih tke igralec v ustvarjanju oseb odrske umetnine. Duh mora okleniti duha in ga voditi skozi čeri in čare življenja. Če igralec ne igra z dušo, kako naj se to zgodi.
Morda je v tem krivda, da so gledalci po tolikih letih odrsikega delovanja v naših društvih Se vedno tako nevzgoje-ni, ker v igralcih ni bilo zadosti duiše. Toda vseeno, take plitkosti, kakor jo tu in tam opažamo pri gledalcih, vendar ne bi smelo biti. Resnega človdka zelo neprijetno moti nedo-umevanje igralcev, nič manj pa nerazumevanje sogledalcev. Smeh pri tragičnih scenah razde-re vsako iluzijo, ubije duhovno gledanje. Zdi se, da so nekateri gledalci pri odrskih prireditvah še vedno taiko duhovno plitki, da sami iz sebe potekanji! igrskih dogajanj ne morejo slediti. Kakor otroci so, ki bi jim bilo treba najprej na kratko razložiti vsebino predstave, posneti njene globine in jih še poučiti, kako naj se ob posameznih dejanjih za-drže. Morda ne bi škodilo, če bi tako ]X) dobri odrski pripravi res prav iz temeljev začeli graditi in vzgajati tudi našo gledališko javnost. Že vzgojenim bo prav, da jim nevzgojeni ne bodo kratili njihovih duhovnih užitkov.
Poboljšajmo se vsi v dejanju, pa bo (xler res širil pravo kulturo in izobrazbo in bo vsem prav.
Ije bolj naraščala. Nekateri denarni zavodi so bili prisiljeni, da so poslovanje dobesedno ustavili. Na desettisočdinarske vloge v nekaterih krajih niso mogli izplačati niti kovača na leto.
Naši najboljši ljudje, ki so še vedno upali in drugim vero dajali, da se bo vendar še vse popravilo, so že sami začeli v srcu dvomiti, da bi se res. Nesreča se je, kakor bolezen, vse preglo-
boko zajedla, čimdalje bolj jo nosila videz nc~ ozdravljivosti.
Ko pa je bila sila na viisku, je po dolgem prizadevanju z narodom čutečih mož prdšlo upanjena rešitev. Z močno gesto so ti pregnali strah in bojazen in ustvarili s svojimi ukrepi možnost nove poživitve naših denarnih zavodov in novega gospodarskega procvita. (Dalje prihodnjič.).
Naša hranilnica v letih krize
Medtem ko so mnoge hranilnice svoj obrat v pre-	Nove vloge je izplačevala vedno taikoj brez pri-
teklih letih krize tako reikoč ustavile, je naša hranil-	držka.
niča v župnišču vendar še kolikor toliko obratovala.	Mnogi vlagatelji tujih hranilnic so zato prosili v
Njeno vodstvo je imelo posebno srečo, ko je ves	tem času, da bi mogli svoje dobroimetje po prepisu
razpoložljivi denar zadruge naložila brezpogojno varno	Zadružni zvezi prenesti kot vloge na naš zavod,,
v domačem kraju. Nobenih zneskov ni imela hranilnica	kar so pa morali zaradi ohranitve koristi starih vla-
naloženih po raznih bančnih zavodih, pri katerih so	gateljev odklanjati. Vse-kakor pa to izpričuje zaupa-
naložbe zamrznile. — Nad vsem izposojenim denarjem	ki ga naša hranilnica uživa drugod.
je imela zato tudi vedno točen pregled, kar bi ne mogli	„ , . ..
. . , . , ... . ,	rromet v teh tetin je bil naslednji:
trditi, ce bi z njenim denarjem razpolagali drugi denarni zavodi.	leta 1952.........din 8,102.798i>'>
Hranilnici zato ni bilo treba odpisovati nobenih	^•97 4.30 34
izgubljenih in dvomljivih terjatev. Vedno je ostala	.........6,776.951.+>
visoko aktivna.	leta 1935.........din 8,463.898.64
Stare vloge je izplačevala z oziiom na dejanske (gta 1936.........din 6,564.550.04
potrebe v mejah možnosti. Uživala je v tem oziru	8 216 234 86
pred drugimi tovrstnimi zavodi zavidljivo stališče.	Skupaj din 44 9218^4 19
V letih krize je bilo stanje:
vlog izplačala |)ri-j-.-lu vlog	Upajmo, da bo s splošno sanacijo denarnih zadrug-
leta 1932. din — 1,681.569.— din 1,234.570.—	tudi ta naš domači zavod začel polagoma popolnoma
leta 1933. din — 1.423.767.— din 1,060.231.-	z rednim poslovanjem v veliko korist vsega jeseni-
leta 1934. din — 1,095.443,- din 699.544.—	»kega in okoliškega gospodarstva.
leta 1935. din — 904.853.— din 805.210.—	Prvi znaki izboljšanja so se pokazali že v prete-
leta 1936. din — 891.73il.— din 671.210.—	kleni letu, kar kažejo tudi številke iz bilanc o pre-
lata 1937. din — 1,110.312.— din 848.040.—	jemkih in izdatkih vlog in o splošnem prometu v pre-
Skupaj din 7,107.675.— din 5,554.693.—	teklom letu. V istem temipu izboljšanja sta potekla.
Tako je zadruga izplačala vsako leto približno eno	meseca tekočega leta.
petino vseh vlog, kakor jih je imela v začetku vsa-	Pri zdravi, trdni osnovi zavoda Je zato njen po-
kega leta. "	novni razmah in procvit zagotovljen.
je dobila V2 srečka d ržavne razredne loterije št. 40.440
prodana na Jesenicah iz znane srečne slovenske kolekture
nilXM UVRiCil
ntOOKAD, POINHAREOVA
I	Za elektriko
Т	vse najcenejše In ugodnejše pri
I 3ože Markež
Т	elektrotehnično podjetje
I	Jesenice, tiurova, tel. 605

liiiilMIMMIMItl
Zo
r u z n g tiskarna
Ljubljana Ty rševa 17
se priporoča jeseniškim tvrdkam za izdelavo vseh v knjigotiskarsko stroko spadajočih del, ki jih izvrši lepo, solidno in po nizkih cenah
Telefon štev. 30-67
IMtlttllllMll
ncdo&Uc <1е*%сл!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje vie stare in nove vloge po 4"/«. Nove vezane pa po 5 «/o. Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garant, hranll-nične rezerve, zanje Jamčijo tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stol^ratna je ta garancija.
IMIIMIKIIIIIIMIM
Za konzorcij lista >Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. - Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik. - Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Make Blejeo