Samoa d. ďjc.
Na sviťlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe
Tečaj IV.
sr é do
Kimovca 1846.
List 3 o.
Pohlep oslepí
(Nadalje.)
veržeta prijatla o blagu vadle v prah Ter ločita kamele po kazí pik na mah. Kardela polovino si vzame skerbno vsak, In k viru hladne sence oberne svoj korak.
7
Tam dervišu zahvali Abdala se v slovo
govorivsi ga
k sercu stiska zlo,
?
Veliko
In ko se mu prijazno v spomin priporočí Se v Bagdad gor oberne, v Balzoro un hiti.
Pa komaj tri lučaje naprej koraci ta,
Ko glada sin nar hujši, zavist obsédé ga:
on
misli
cemu mar s
Bogastvo tako derviš —
moli! kaj delà drugim kvaç ?
9
Nej se posti

nej
In urno se oberne, spusti za njim se v tek: Postoj, postoj prijatel ! na moc požene vek, Poglej, nar drajših meni kamel si vzel deset Ocetovo poroštvo, osode moje cvet.
7
Ah! taka zguba peče, ko
up
otroka skli
?
Ce ima serce moje, gotovo ga umori
K o ttHlHlMliMM
hčerice jih ljubim, ko majke
?
častim,
Daruj mi jih! pri Bogu! do smerti scer zbolini Ne delaj greha, brate! pristavi derviš jak,
Izvoli drage svoje, jih uzmi, če je tak! Jez tvoje smerti nečem za vsih kamel derhal
Življenja
7
V •
rajsi blagor bi
v duhu tebi dal.
y	I
Cuj , reče un, sej tako sim ravno mislil sam In serčno rad, ne dvomi, ti še deset iih
y
dam
Bog vari, de bi br
žalila se o tim ,
Izvoli jih po svoje in hodi v Bogu ž njim'. Abdálu, kér doseže vse lahko kar želi,
mogoce ni
Vkrotiti glad pohlepa zdaj vec Tovorov pet še terja, in dvakrat še po dva
?
Posledniga doseći se verze v prah na tla :
Oj derviš, mično serce! zdaj samše vbogo to, Privajeno na družbo, gotovo vmerlo boj Glej, kako milo pazi! sirote vsmili se,
?
brate, je !
Pridruži jo sestricam, ne muci
Jo vzemi, rece derviš, de zadovoljen bos Zdaj si, ne želi dalej, nar bogatejši mož, Pa spomni se , de blago v najem
?
le Bog ti
da
5
Ce dobro z njim ne rabiš, ga urno vzeti zna.
Podp
Kar
opadl
adi
»
kl
po
tebi ni potrebno, potreb
daruj
Obilnosti ošabno prevzeti se nikod, Ne misli, de bi bila zaslužbe tvoje plod
Bogastvo lepa njiva pobožni duši
je ,
Rodi ji v sapi mira nebeske cvetlice; Pa mir le v sercu snuje, in če ga v sercu ni Ga tudi čarograda bogastvo 11c deli.

T
reče in oberne v odid se derviš jak
Abdála pa spomnivši se škatle misli tak Gotovo s to posodo je blaga klas dobil,
Zator
v
oblačilo
(K
varno jo zavil.
onec sledi.)
Je práv bedak ! Abdala zdaj
mi
tih o tim,
Gotovo ce jo zvijem, jih še deset dobim
O
skerbno nar močnejši kamele zbere koj
ate moj !
Potem prijazno reče : Zahvalim brate
In kér si tako dober, prijatel tako čist, Ti moram razodeti nekoliko v korist ; Za lasten prid, razumiš, jez malo le skerbím X obrest le tvojo, brate, marljivo govorim.
?
termo
Glej, ta žival je čudna, je Ko z iva strela skače, ko stekel konj divj Ti vsih ne vžuaraš. brate, deset — mord
vsa
?
morde -
Pa dvajset, rahla d
i
vsih dvajset nikdar ne!
In kaj je tebi blas;o, o zor pobožnosti! Ti v raju z eno nogo , bi djal, z obema si. Začmii si glavo treti? Razmotri, brate, to!
Daruj mi še deset jih! za tebe bolje bo.
Od
tergatve
(Konec.)
Ce grojzdje nekaj dni v kadi na tropinah osta , dobiva juha od peclov in kožic nekako ter dobo in srovino, ki se vinu nekaj casa pozná
ne
?
potlej se pa spet
gubi
, m pravj jo ,
de tako vino
bol
stanovitno
ženia se pa grojzdje nar cedniši in nar bolj v takim mlini: dva lesena precej debela valerja vštric pod perpravno posodo; grojzdje se zgorej v posodo vsipa, valer se zasuče in vse jagode se starejo, in vse \
kup
v
spodno kad pade. Navadno
pa kmetj
per
grojzdje z ocejenimi nogami po
hodij
in tlačijo v kadi, dokler vse zmečkano ni.
!
Juha se podzajemlje, skozi rešeto v čeber přecedí (stoletij) po dva do treh sežnjev globoko v vodi
hrasti so bili skoz in skoz práv černiga
ko se je presušil, pràv terd bil.
in berž v sod nosi. Kar na rešeti ostane
se
v kad verže in pretlači. \
del
pet
ležáli:
tlačenj

to je

skerb in za terpez per vinoreji
o je branje in dobiček in plačilo za tolikšno
v
lesá, kteri je
Ce
grojzdje zlo sladko, je po gorah vse veselo
lepa jesen, in
Kar v kadi v tropinah ostane, je še dovelj prezali
Mizarji so skušali tak les zdelovati, našli so pa. de sicer lep in terd les vender ni bil za lićno delo ka. připraven, zató ne, ko so se izdelki vsako pot

v i 1 i
in žlebili, gotovo zavoljo tega
ko so
dobre julie, ki jo v ožemavnici ali stiskavnici ( preši) se vkuP stikane lesene žilice in kitice v vodi bile
iz tropin dobé. Taka juha je od konca silno sladka, razmečilein razderle. Ce pa les vednovvodi stoj/, po vrenji pa terda in srova. Samo juho posebej okameni; ravno zató je tudi hrastov in jelšev les
imeti . stisl Un
pa
pet posebej bi ne bilo
je, se ve de, žlahtniši, to slabši
apal
nar bolj pripraven
za vodniško delo, kér se mehko
jaskim leseni deli v vodi razpuste, in namesto teh drugi
takim ne še stiska
vse
kup
v
t i s k
tropi stisk
ode peri i i ej

in
kam niti postanejo.
v saki vodi se zamore
les
vino, vin piccolo, malo staro slabo vino na tropi
ijo, in imenujejo tako vino. Per nas pa včasi
strojiti, posebno pa v morski liés skameni tudi v rahlji
?
zató. kér
zemlji, ktera
slana.
puste, u« - iït iivfYinv iiav/iaiiit, VKUJI SI
spet v sod denejo, de se tako vino pobolj
de se novine navzame
den ej vse
in nekaj casa kup s tis kaj o in
ima dovelj
studencov in tekocih voda, v kamnih virih, potokih
in
jamah.
rekah, v mocvirji

v breznih, in v rudokopnih
del pa tega ne delaj

spet v kad denejo, jih razsip pusté vkup nekaj casa
pak stiskané tropine
(Dalje sledí.)
de
?
uait v ivup nervuj	, ur S6 .>U»Kčl , IJU
tiskajo, de se kis ali jesih dobí in hrani.
z
tiska
do nalij (i

in
spet
z
Kraj na
i
kjer
se
letas med
in mleko cedí.
y
Se nekaj od mizarskiga in tesarskiga lesá
(Nadalje.)
(Nasledba 24. lista).
Kakó terdnobo lesá povísati?
Skorej smem reči, de se nobeden čebelar spomniti vedil ne bo, de bi bile kdaj čebele tako rojile, ko letas
A»	•	■ "W	k
per nas. Panj, kteri je pomlad 15 funtov (liber) tehtai
r
Koristno je les
akvati ali
v
od
voda inu spere vso zastano sočnost in drugo
s t r oj i
— bil je drujic popresnjiga ieta—je dal deset rojev Dal je namreč pervca, drujca, tretca in četertca; in per-vic je dal pervca in drujca; drujic spet pervca in drujca,
žlezo, da mu terdnobo in terpež ; vvodivstro
jen o jen les je ob
eniga
po lesnih lastnostih škodovati zanioglo
Razne
uce
?
kakor na terdnobe

in zadnjič pa starec še enkrat pervca in drujca. drugi panj pa je dal 9 rojev. Po šest rojev iz panja pa ni bilo nič posebniga, tudi meni so tako dajale. Andrej Cufer iz Da nj, Sorške fare, gospodar imenvanih de v vodï vdelan les ne S panjev, nar bolji čebelár, kar sim jih kdaj poznal,
pred vsim
5
kar
mu sicer
uterdi, de je kam
ak
as to v
rv Vf iiKiatuv , jelo t V 1. I. U. * Yj I UK iC	"	* •»«	««• •	-
vedna moca in voda, po kterih nič pašo. Gospod Cuden, ki so v 16. listu od takó
...	____^ *	.	! 1.	«V	« V	1	1*1	1
i. t
?
jih ima gotovo res iz 13 panjev 94, in skorej vsi so bili
Vzrok te do S. Jakoba, in nar slabji so dosti mocni za ajdovo
zgodnih
aka do lesa pri ti ne more. V
ga prav prepe
rojev povedali, nam nie ne pisejo, de so lih obljubili? _____________________________Sená in detelje je letas na kupe; živina je za zimo
po soku narásene dele: oljnatî in smoïnati 'pridki dobro preskerbljena, in tudi v planinah se živinca dobro
ne razpustijo, ampak gnjilobi zoper- počuti, kér je gorko; mléka síra in masla je obilno. -
re, mu razpusti, ali na se potegne vse gnjilopl
se pa v vo
stanejo ; torej je jelovina nar bolji za povodniško Ali kaj to pomaga, ko nas pa vender slaba letina
?
in
delo. Ker ima pa hrastov les dovelj
kisl
morebiti tudi stradež caka. — Zita bomo malo perdelali;
in stroj
dkov v sebi. zató
y
v
ne pr
ga tud
Drobn e j
les
gnjiloba pogoste rose, in nanje vroče sonce ob cvetji so zita
zapalile, de so gluhe, in nekteri bodo komaj seme per-
ravno tal
ugati (skuhati) ali popariti, je koristno delo, ktero ga pred červojednjo
V
se druga siba božja ; ze
bvarje: izlugan les ne poka, se ne zvije ne veži
i
ató bi bilo pràv dobro
les v lu
kuhat
i
ce
se dal tudi debel nam je ze
dělali, zraven pa nam zuga přetečeno leto smo skusili, kakó hudo je brez korúna
biti ; v senci v globoko gnojne bolj ilovnate njive vsajen,
in le na pusti peščeni zemlji
v jeseni zgnjil,
proti soncu nam je ostal, letas pa brez razlocka ze na
pride
Plohovodnjarski les, to je tisti, ki po vodi je že nekoliko vstrojen (pacan), če je bil
nj i v a h
or
nJUe
Vse kar novice od Černo verh a po ve
dó, tudi nas, Zaliloško faro, in kakor so mi Tominski
J' i 1 V , J 1/ /JO lici\uimv Vk-ÍU UJtU ^patailj ^ te J C UII	l"«1	«j w m u u JW	............—--
le kak mesec na vodi; pri tem se mora pa vediti, gospodje povedali, celo Tominsko deželo zadene, tam
de tak les, kolikor ga iz vode moli, je malokdaj je
na veliko njivah popolnama zgnjil in se posusil
kér zrak do njega zahaja. Hočeš ljudjé so po korúnišči ajdo in repo vsejali. Bati se je
i
za rabo , zató ,	_
tedaj les po godu vstrojiti, ga moraš do dobriga v de bomo letas popolnama ob ta dar božji peršli! Kaj bol
vodo potopiti. Holje je, de sroviga v vodo deneš,	I
kaj bo !
kot ze presušeniga, ker se žleza ložeje in hitreje
Sorica 30. Maliga serpana
1846.
Sorški.
i z siroviga lesá
razpusti, kakor iz
suhiga. Kolikor
več sočnosti in zleze les v sebi ima, toliko dalje se mora v vodi strojiti. Premalo casa v vodi stro jen les bi na zunanjim deli ne bii terden ; ravno takó škodljivo bi bilo tudi manj smolnatiga in mast niga lesá predolgo strojiti.
Po mnogoverstnih skušnjah se vé, de hrast, se Slovenci ponemčiti ne morejo, in de se ljudstv ki dolgo ćasa v vodi leži, na svoji moči veliko izobrazilo ne bo, ne dobilo praviga Bogú in ljudé
Bratje sv. Oirila in 3Ietucïa v naših šolah.
(Nadalje.)
Skerbni in .modri duhovski pastirji so spoznali, de
se Slovenski vinograd po nemško ne obdeljuje pràv, kér
ro takó
pri
Z£ubí

te resnice se bomo še bolj prepričali, nam
reč: iz Ljubljanskiga močvirja in

jetniga obraza
iz
Lj u b
Teli so otroke nar prej
slovensko učiti, in za slo
ljance so pred malo leti veliko po 3 cevlje de- venskim naukam nemško saditi. Sole so ozivele , se po-belih hrastov izlekli, ki so morebiti veliko vekov množile in se po deželi hitro poznale. Hvalo vedetimora
«
Štajarsko čestitimu gosp
tehantu Jurju Ali ču, #
ki
vprašanje današnjiga časa, in vsi
oinikani narodi so ga
so na visi povelje šolske bukvice poslovenili, de se po zapopadli in z zaupanjem v svojo prirojeno samostojnost eni strani nemško, po drugi pa slovensko bere, in takó in v modre deržavne osnove stopajo verlo po póti, ktera iz slovenskiga lahko nemsko uči, pa tudi nemško, ki se
jih k lepimu namenu človeskiga rodu
k dušni svobodi
bere, lahko razumi
Se veči hvalo imajo Krajnci rajnki mu precestitimu
j
in k izobraženju pelje. Slovenci, zmed sto narodov z
blagimi dušnimi in serčnimi
premilostlj
k d a j n
pa vi: dajo
tr ft
podu Jožefu Valant u, ki so ne- davno
spoznali, de
darovi obdareni, so tudi že stare nemarnosti ne pripeljajo dalječ,
et v
c. k. viši deželske vladij
poslednj
poglavitniših po
Gt «	• V *
o rici, visi
Slo\
gosposki dopričali, de se ne takó ponemčiti, ne po nemško izučiti,
in prostovoljno so zaceli pervih in nar močkov iskati in naberati, z drugimi izobraženimi narodi v versto stopiti. Spoznali so, de se mora mladimu dre-vesčiku dobro streči, ako hoče staro drevó obilno žlahtniga
česar jim je potreba.
Dokler pa vsakdanje šole samo otroke v šolski	sadii obroditi, de se mora mladosti prava pot pokazati,
okolici pol ure bodá obsegajo , se šolski nauk premalo	ako hoče starost v miru in v sreči přiděláni sad vživati.
_	V	i # /I	•	V «	i •	• 1 •	-m	i m -m	m	g%	1	1 i	«1	•	i
pozná; potreba je zelj
po celi fari oziveti. Pridni Sole v mestih in na farah, kterih je
in modri duhovski pastirji so torej po Stajarskim in Ko
želi
posebno na de še v začetku tokočiga stoletja komaj toliko bilo,
roškini nedeljske šole obudili, naj bi se odrašena mla- de se je marsiktera vas srečna imenovala, če je kdo v
, ki dobroto šole sama spozná, pa v délavnikih v nji brati znal, so se pomnožile, ceno rokodelstva in
dina
dan ne more
šolo ne utegne. ali pa takó dalec vsa*
brati, nekoliko raj tati, pa tudi za silo pisati izučila. In pridnost v pomanjkanji
obertnosti sploh so spoznali, in kar šole niso storile , je
priloznosti, sama nadomestila.
de
to delo je v pretečenih dvajsetih letih prav lep
z dalo
se sine danes reci, de je na Slovenskim že redka hiša,
Po božjim opravilu o nedeljah in svetkih (zapove- kjer bi vsaj eden ne znal vsaj slovensko brati.
_ ^	_	N . .	■	l«	Vi	•	1 •	1	• V	i	•	i	« .
danih praznikih) so uka željno mladino v solo, in kjer lepa priča šolske sobe ni, v farovž ali v kako drug
zdraviga uma Slovencov, ktera
To je ako bo
prostorno hišo imela pravo napeljevanje
zbrali, skerbno mládenče na možko, dekleta na žensko
stran razdelili
i
J
preskerbeli mali Abeced nik

pa Navod v branje za mladost nedeljskih sol
ali jim
vsako nedeljo po dve str
razkladali, in za poduk na
v • « •
vsakdanjim šolarjem
in drugim branja uče
dom naro
nim pa ukazali, naj jim v nauki pomorejo, kér je veliko
duhovsko dobro delo nevedne podučiti
Od
do
elike noči jih je
veči del po malim bralo , in to
veliko veliko slavniga sadii našimu narodu obéta. Posebno kmetiški stan si prizadeva po mogočosti staro obleko nemarnosti in vraž sleči, in srečen je narod imenovati, pri kteriin se takó prizade-vanje v prostim kmetu izbudi, od kteriga vsi deželi moč in krepost izhaja. Pa ravno kmet brez praviga navoda. nekaj iz svojoljubnosti, nekaj iz neprave častiželjnosti sih Svetov takó rad na stran mahne, de je nar veči dolžnost, mu
krive pota pokazati, na kterih njegovimu premoženju in
drugim veselje dajalo , de so bile hitro sole pretesne
ugo leto jih odločijo, ki že gladko berejo,
Dr
ter
sreći celih družin in sosesk nesreća in pogubljenje pertí.
(Konec sledí.)
jih po malim pisati vadijo. Podajo jim cerne tablice, pa	^	---
krajdo v roke, de pismenke na veliki tabli po redi na- Strall je po Sl'édi VOtcI pisane obdelujejo, številke pisati in izrekati se učijo. Kadeř se roka že pisanja nekoliko privadi, se jim tudi pero in popir podá, posebno mladenčam , de se jim per hsposki podkriževati bi ne bilo potréba. Per tim mud
1
Il i C Ili,
po krajéh ga
cr ft
nim delu
tudi gospodj
sol ski
nj i h
farah, kjer je
več duhovnikov
pred
d r u g i
(Slovenski pregovor).
Ni še pétnajst let, kar je po Gorénskim néki pràv
imenovali svétiga možá, neslaniga. Poln je bil starih vraž. V copernice
Od
cerkovniki star berač hodil. Nektéri so

pa
je se poštarini véroval ter se ústil, de jiní je kos.
duhovskim pomagajo, Po imajo nedeljske šole v dveh stavah : per keršanskim naukam, drugošolce pa po keršanskini na- strahov je otrokam čudne reci perpovedoval, de so jim
pa tudi lasje po koncu stali. Ce so jéli praviti, de kdo nazaj
uki
de
jim ložej pokaže. Yelik je trud
truda lep evet in žlahten sad
(Nadalje.)
hodi, je bil precej perpravljen nadléžniga duhá zarotiti. Nékiga dne ljudjé zaženejo šum, de per néki hiši go-spodár nazaj hodi. Svéti mož to slišati, ne reče ne bélo
silo. Se ponudi, de hoce
nadlezniga
duha zarotiti in
véčanja rešiti.
Per
hiši ni bilo drugih ljudí, kakor dva
Ti svétiga moža de
Je žé
f 4 •
Ali Čem svoiiffa sina V solo poslati? ne černo, temuč vléče svoje težke peté tje, kjer je stra
ft	A	_	ÍN -	______ 1<	»	1	v	11 r V ,	.....
Za ljube slovenske kmete.
Današnji čas, ki nevstavljivo na perotah izobraže-nja naprej hiti in se enaki bistrovidnimu orlu proti soncu
dá vsim stanovaní brez raz-ločka važno vprašanje: Ali hočeš z mano hitéti, de svoj lep i nanien doséžeš? in kér s pomočjo učenosti
navihana fanta in eno staro babšč.
izveršenisra uma vzdiguje
V
i
belo práv
or ft
?
lédajo, kér niso nič védili od strašenja. le zarotite ga, reče eden navihancov ter se v
pest smeja
Po večérji grejo domaći spat. Fanta sta
in umetnost
vse pobráti, kar si
je še pred komaj sto léti sovražno nasproti stalo in vse, kar se je pred kratkim
ležala v kamri. Svéti mož pa se vséde za mizo. Postavi pred-se britko matro. Peržgč na vsako stran eno žég-
nemogoče zdelo, izgotovi: vsakdo imé sroviga kaniga, divjoserčniga člověka zasluži, kdor važnosti in
nano svéčo. Vzame v
neomi
roke velik molek debélih jagod
poniena današnjiga časa ne ume in ne zapopade.
Ali hočeš z mano naprej hitéti? je poglavitno
ter goni ocenas za ocenasam , marijo kake pol ure. Posluša.
cesenomarijo za ceseno
Vse je tiho.
Kar
*) JuriAlicvPoljanah na gornjim K r aj n sk im 23. Brezna
na enkrat sli s i, de nékaj hodi okoli hiše. Groza ga obiđe. — Za malo časa bonkne nekaj dvakrat na véžne vrata, de so zašklepetale. Svéti mož
1779 rojeni, pri
in učen SI
Gradi
i
Zavpije na glas:
plane na noge.
na
visi ogleda sol Lavantinske skoííje, po tem zopet tehant Vid mi za Savo, poslednjió pa cestivni kanonik in viši fajmošter na Laškim, so umerli 24. Kozoperska 1845.
Posluša.
„Bog in
svéti božji križ! Dull! si ti?
Spet je vse tiho.
zakolobustra. Svéti mož kriči na ves
Rajni slavni fajmošter v S
ski
Martin Rak so
Vsako je dobilo, kadeř se je
d
Bog
blecene molite
Tern ej i na spodnjim Krajn-Jeljsko šolo v treh odstavah, hvalevredno izšolalo, lepe
bukvice za odhodnjo v spomín
glas:
»Boft
Kar nékaj pó veži jo potégne na srédo hiše ter v in svéti božji križ ! Bog in svéti
božji križ! Duh! jest te zarotim per pravim živim Bogu,
potřebuješ od mene ? Jest te zaro
daj dobro pastirju dobrimu
povej,
bunk, hišne duri se odprejo in krave pred njim stoji, de se mu hlačice trésejo.
rogati duh
Bunk, v podobi
Svéti
m o ž
ga nagovarja in zarotuje.
[Vogati duh íe inolčí.
cov po
raznih duhovšnicah, 346 krivo ver co v in tur
krizih hlasta,
Déla z desnico proti njemu križ za križam. Duh po kov živí. Judje pa, ki jih je v Rimu okoli 8 do 10,000 ,	r— i .-	— - i— riiso v tem števili. V leti 1837 je bilo v tem mesti le
156,552 prebivavcov, v leti 1840, 154.632, v leti
kakor de bi hotel svétiga ntožá za roko
holtniti.
Sveti mož se odmika ritnisko proti kamernim
Nevćdauia pride do visokiga
durim hlastajočimu duhu.
1845
167,160;
in letas jih je pa 170.199.
kamerniga
praga
Se
spodtakne nad njim, buti z herbtam
v perperte kamerne duri, pade ritnisko v kamro, ter veka: „Bog in svéti božji križ! Je že vse dobro!" Duh
Ozir
na stare case na Krajnskini.
pobégne.
Pobíraje ne.
govori fanta ma:
n
nadléžniga duha.
Eno péko béliga kruha med berače,
pa bo mir per hiši.
Kdo je bil nadležni duh?
Krajnska dežela ( Krajnsko vojvodstvo) je bila ne-Ze veni voljo kdaj veliko veći, koje dan današnji. Pred 300 leti, to
je v začetku 16. stoletja, sta bila tudi Reka (Fiumej in Terst z 1st rij o vred pod Krajnskini vojvodstvam.
Krava je bila iz domaciga hléva. Navajena je bila v Iz starih pišem in bukev se ne da zvediti. ali so Krajn-hišo hoditi. Eden porédnih íantov ji je hlev odperl, ter ski deželni stanovi se kadaj zató potegnili, de bi bili
je peršla v hišo in hlastala za možam , kér je mislila, Teržaško deželo nazaj dobili, za Reko so se pa v de ji kaj ponuja. Ta strah je bil po srédi votil, po kra- leti 1791 in pa poslednjič v letih 1802 in
1803 glasili.
jih

pa nie ni bilo, kakor so strahovi nar večkrat.
Pod Cesarico Marijo Terezijo v leti 1748 je
Sveti mož je pa vender vse svoje žive dni mislil, de dobila Krajnska dežela tri kresije, ktere so še dan se mu je rajnki gospodar v kra vji podobi perkazal. I judjé današnji; tode ta čas so veći bile ; No vomeška kresija je
pravijo
de je
vselej péko bćliga kruha
med berače za
povedal razdeliti, kadar je kakiga duhá zarotoval. Mende za tó, de je njega naj véči hlebec doletel. l. Sevčan.
Zahvala.
?
mnoge srenje poleg
V 23. listu teh novic je bila oznanjena nesjéča ktera je 28. dan Vćlkiga travna Sovre in Save, posebno pa zgornje in spodnje Pir nič e
zadela. Prosili smo, de naj nam milodari dobrotljivih ljudi naše revnje nekoliko polajšajo. Tode potreba nam ni bilo po beraško okoli tavati in milodarov prositi, kér
so nasi dezelski in duhovski oskerbniki, spoznavši naše potrebe, perpomočke naklonili, nam iz težav pomagati. Oestitljiva c. k. Ljubljanska kresija je poskerbela , de se nam je odperla Ljubljanska žitnica, iz ktere smo
dobivali ajde za seme in tudi druziga žita za živež ob
so gospodje fajmoštri ob času mlačve žitno bero vpeljali in nabrali so 199 mernikov reži in 15 mernikov pšenice; 3. dan tokočiga mesca nam je bilo to žito v kantonski hiši v Smeledniku po primeri naših potrćb podeljeno. Očitno se zahvalimo visokočastitljivim gospodam fajmoštram iz Vodic, iz Smele dni ka in iz Zapoge, duhovnima gospođama iz
času potrebe. Po domaćim kantonu
Ter boj in iz Sin ko v i ga tur na,
in gospodam
kapi a
nam iz Vodic in Smele dni ka, kér so se per pobiranji za naše darove sami trudili in veliko prizadevali. Posebno zahvalo skazujemo pa tudi sosedam domaciga kantona, kteri so nam obilne dari podělili. Kdor ima, lahko da; kdor pa rad da, dvakrat da. Koliko večji hvale je pa tišti vreden, ki je sam v enaki nesreći vender bližnjimu pomaga, kolikor more? — Kakó se borno pa milostljivimu gospodu Baronu Franců Ksav. La-zarinovimu, vlastníku Smeledniške grajšine, zahvalili? ki so svojim poškodvanim podložnikam ; ne le samo letašnje desetine, ampak tudi vso od preteeenih let dolžno, in za letašnje leto primerjeno žitnico odpisali ; de&iravno se Jim je tudi enaka nesreća po Njih polji Rocinske
grajšine pod Smarnogoro nakljucila. Dobrotljivi BogT
poverni Jim, kar nam dobriga storijo in podaljšaj Jim
rajsko veselje, kteriga
lišine vživajo, še veliko let !
Kmetovavci
Oni v sredi žlahtne Svoje oko
iz gornjih
in spodnjih Pirnič.
V Rim
Rimski prebivavci.
je po zadnjim popisi, kakor nam občne
nemske novice (all
cr
Zeitung
od 1
te
Velcig

leta pišejo, sedaj 54 far, v kterih 35,988 d
serpana
žin, 41 škofo
1533
k
Hl
druziga reda duhovnov,
i
281
m e n i h
1472 nun, 520 učen
obsegia en kos No traju ski ga; Post oj n ska pa
Istri

Ljubljanska je obsegia
Nekaj
iz
Go rensko, kakor zdej.
(Mitth. d. hist. V. fiîr Krain Nr. 8. 1846).
življenja slavnija generala
General Lavd
iavdona
li. Sloven
dobro znani
°J
voda, ki je Turka premagal, je bil v leti 1749 major in
kordona zapovédnik v Bu ni ču, neki vasi sedanjiga Oto-
^^HHHHHHHriH in
čan sk i g
ski
regimenta,
osnoval. De bi se pa otroci te vasi še bolj
ikaii in
lepiga zaderžanja dan na dan po v
vadili , je ukazal
de sta mu moffla
sti d
larj
P
mizi st
Zató sta pa dobila zastonj kosilo in vecerjo
Lavd
ni bil samo slav
oják
pak tudi
priden km et o va vec. N
eliki planja
Buničiške oko
lice je zasadil po podobi lep
verta silno velik
cr
e»
ojzd
s h
in ga je z

abnam odradil.
r»
današnii dan
stoji imenitni
ar
oj z d
L a v d
ar
aj imenovan
v
kter dre v
brez višiga dovoljenja nobeùen ne sme kakig posekati.
/
Cerne bukve.
Ogerski
časopis
od
„Unger
u
imenovan, pripoveduje
nekiga očeta,
ki je svojiga dvanajst let
stariga
sina
zavoljo nekterih otročjih norost pod streho zaperl, ga perveza! in mu skozi 8 dni le vode piti in krompirjevih olupov jesti dajal. Gospóska je to zvedila , najde fanta na pol mertviga, de ga je mogla v bolenišnico dati,
■ ■ HH^H^H de
kjer je kmalo po tem urnerl. Tak oce ne zasluži
7
bi

pasjiga očeta imenovali.
Besedna vganjka.
Beseda vsim lepo pové Kakó plesavci se verte $ Besedo ce oberneš tí, Pozimi te razveseli.
V Ljubljani
TA tni kup
(Srednja cena).
serpana
Krajnju
24. V elkiga
serpana
old.
old.
mernik Pšenice domaće •
»	» banaške
> Tursice.........
» Sorsice.........
» Resi...........
» Jecmena........
» Prosa ..........
» Ajde...........
» Ovsa...........