I	I	m^L	I
^^H^r fl^B	jg ^d^r flHfe^^^r^^Ssl^S(Ha	Hi BHB	H^B ^HHPflHi Hi ^IB	HI S^BiHB HIS»
Officiftl OifM tf
ni A H Sunlatiai »—al (VrHni.
™	W f	IJ
----II
Th. bMt Mhwrtiaiag i»dkm to rcach 250.000 Slovcoum iu United
Stoto«. American in spirit, foniffn in language only.
No. 87.
CLEVELAND, OHIO. FRIDAY, JULY 26th 1918. 1918.
LETO XI. - VOL. XI.
_
Predsednik Wilson iii samo-odločevanie narodov
MESTNE NOVICE
2 ozirom na nemško mirovno propagando, ki se je pravkar pričela, je izdal predsednik Wilson važno izjavo, ki mora priti vpoštev tudi pri nas Slovencih, oziroma Jugoslovanih. Prvič predsednik Wilson neče slišati o ni-kakem nemškem miru. Nemčija mora biti najprvo popolnoma premagana, oziroma mora sprejeti zavezniške mi-: rovne predpogoje, predno se zavezniki ž njo dogovarjajo o miru. Nadalje je predsednik Wilson dejal: "Zavezniki se borijo za stalen mir, in popo-len mir nastane, kadar bo vsem narodom priznana pravica samoodločevanja. Mnogo oseb v Ameriki je, ki nalašč napačno razlagajo besede "samo-odločevanje" in "demokracija". Predsed. Wilson pravi: "Če se govori, da se Amerika bori za demokracijo, je jasno, da se Amerika ne bori za to, da bi usilila dru gim narodom kako vladno obliko! Mi, (Amerika) se borimo, DA VSAK NAROD SAM ODLOČI, KAKŠNO VLADO HOČE IMETI. A-merika ne m6re siliti nobene oblike vlade nobenemu narodu, najmanj pa nemškemu. Vsak narod naj sam odloČi, Amerika se ne bo nikdar u-mešavafa v to. . . To so jasne besede, latere priporočamo našim slovenskim avto-kratom v Ameriki v pretres. Slovenska Narodna Zveza se ravna popolnoma po načelih predsednika Wilsona: Da po vojni narod sam odloči, kakšno vlado hoče imeti! In mi smo izjavili, da ne bodemo trpel?, da bi dobil naš narod vlado boljševikov, AMPAK VLADO, KATERO BO VES NAROD ODOBRIL POTOM SPLOŠNEGA GLASOVANJA!
Iz Washingtona, od državnega oddelka "Copital Issues Committee, se poroča: Vlada je ponovno prišla na sled mnogim brezvestnim ljudem, ki ponujajo delnice «svojih ničvrednih podjetij^ ter s tem škodujejo državi. Razni taki brezvestni ljudje so tekom zadnjih šest mesecev opeharili ali prisilili razne osebe, da so kupile za $500.000.000 raznih delnic, ki niso nobene koristi. Ljudje, ki znajo dobro govoriti, ponujajo občinstvu vsakovrstne delnice. Da se v bodočnosti to prepreči, bo vlada začela s sistematičnim podukom občinstva, kateremu se svetuje, naj kupuje le take delnice, katerih izdaja je odobrena od vlade v Washingtonu. Liberty bondi in vojno hranilne znamke potrebujejo vse pazljivosti od strani občinstva, in za ničvredne delnice podjetij naj ljudje nikar ne plačujejo. Vlada prosi Časopis, da se to natančno razloži ljudem, da razumejo. Ves denar, kar ga morejo ljudje danes prihraniti, je potreben za uspešno nadaljevanje in končanje vojne, ,in vlada gleda nezaupno in postrani na vse one, ki kupujejo delnice takih podjetij, ki ne koristijo vladi. Kdor je dober ameriški državljan, se bo ravnal po tem nasvetu in Željah naše vladč.
— Umrl je Srb Ga jo Gjer-manovič, gostilničar na 27. cesti in St. Clair ave., ki )e bil tudi v slovenskih in hrvat skih krogih jako dobro poznan. Bil je jako močne in ve-^ like postave, nekateri so ga imenovali "Serbian King".
—	Vojno hranilne znamke so naprodaj^ da pomagate a-meriškim vojakom pobiti kaj-zerja, militarizem in avtokra-djo. Poleg tega vas učijo voj-: no hranilne znamke biti varčnim. Vsak cent, ki ga vlo-, žite v vojno hranilne znam-1 ke, vam bo vrnjen v štirih letih in pol s štiri procentnimi obrestmi. Ako ste pravi Ame-rikanec v dejanju, kupujte vojno hranilne znamke. Naprodaj jih ima za Slovence -John Gornik, 6217 St. Clair ave. i
—	Lepega- gosta je dobil neki hotel na Euclid ave. V sredo zjutraj je prišel v hotel s tremi velikimi kovčki, in ko je v četrtek zjutraj sobarica prišla, da očisti sobo, ni našla druzega kot postelj in dreser. Vse perilo in sobno opravo je "gost" odnesel v kovčkih neznano kam. Pozabil je tudi pUčati hotel.
—- Prodajalne, kjer se prodajajo avtomobilske potrebščine, kolesa, avtomobili, itd. bodejo morale zapreti najbrž vsak dan ob šesti uri zvečer, in sicer na željo vlade. Tudi ob nedeljah se ne bo smelo prodajati gasolina niti ne bodejo garaže odprte, da bi se popravljalo polomljene avtomobile. Komur se v nedeljo na izletu polomi avtomobil, bo moral Mm popmi«, ali
otroke ter brata. Pogreb se vrši v petek.
—	Soproga Marka Miliča nam pripoveduje, da so Bul-gari njenega moža ustrelili, ker je bil — Srb. Umor se je pripetil v Clevelandu v četr-( tek zjutraj. Umorjeni Marko Milič, ki je bil jako patrijo-tičen Srb, je delal v tovarni med samimi Bulgari in Turki njegov "bos" pa je bil neki Črnogorec, ki je pa držal z Bulgari. Neki Biilgar se je v tovarni lotil orodja Miliča, a Milič mu je odvžel svoje o-rodje, bos je pa Miliča zato odslovil od dela. To je bilo v torek zjutraj, in ko je šel v Četrtek zjutraj Milič gledat za delo, ga je na 30. ulici in Chester ave., srečal neki Bul-gar, ki ga je brez vsakega na-daljnega vprašanja ustrelil hladnikrvno kot psa. Pokojni MHič zapušča štfri male o-troke in soprogo. Stanoval je na 3407 St. Clair ave. Policija je prijela morilca, ki pa le posnema svoje brate Bul-gare na Balkanu, ki zayrat>-no koljejo in morijo Srbe. Vredni pajdaši Turkov in kaj-zerja.
—	Utonil je v Lake Erie Anto'n Lukacevič, Hrvat, 23 let star. Med Ropanjem ga je prijel krč.
—	Starišem CeliziČ je umrl sin 9 mesecev star, starišem Grm na 39. cesti je umrla 4 mesece stara hčerka. Naše' sožalje vsem. -- • f
—	Policija.išče nekega sleparja, ki je osleparil zlatarje na Woodland ave., in 55. cesti za mnogo tisoč dolarjev. •Mož je prišel v več zlatarskih trgovin, kjer je nakupil povsod za nekaj tisoč blaga, in povsod je blago plačal s čekom. Ček je bil dober in banka ga je sprejela v plačilo. Tekom enega tedna pa je slepar zopet prišel k zlatarjem, zopet naroČil za več tisoč blaga in zopet plačal s čekom — toda ti čeki so bili vredni toliko kot kos papirja. Skupna zguba osleparjenih zlatarjev znaša $12.000.
w. s. s.
)a čakati na licu mesta do )ondeljka.
—	Pameten človek je An-onio Brocato. Mož je odtrgal od nekaterih bankovcev conce, kjer so številke in je zahteval od vlade $92.00 v lovem denarju. Slepariji so )a prišli na sled, in Brocato e sedaj zaprt, ker ni mogel joložiti $2500 varščine.
—	V soboto ima republikanska stranka piknik v Lu-la parku. Vse bi bilo v redu, oda tiskarski škrat je pogo-lil pravega kozla z vstopni-:ami na piknik. Na vstopni-:ah je bilo tiskano, da se .vrli ta piknik 27. julija, 1818. vlapako so opazili in so dali iskati druge, toda napaka se e ponovila. Druge vstopnice io bile tiskane: 27. julija 1919 >edaj pa pravi Ulrich Richer, generalni manager pik-lika, da ne ve;*pli je republikanska stranka za sto let za-!aj ali za eno leto naprej. <ar je pa najslabše, republicans morajo rabiti te vstop-lice, ker ni časa tiskati dru-
—	"Da bom imel čisto vest )red Bogom in državo, vam jošiljam $320 za Rudeči <riž," se je glasilo pismo )rez podpisa, katero je priš-
0	v neko elevelandsko banco, kjer se zbirajo prispevki Rudebega Križa. Mož je naj-)rž eden onih, ki sprva niso ličesar darovali, pozneje pa lih je prijela vest in očitanje.
Ifseslovanski dan v nedeljo 28. julija
—	V nedeljo se vrši v Lo-ainu, Ohio, Vse-slovanski ian. Program tega velikega ineva smo označili v zad-ijem našem listu. Oglasilo se e stotine clevelandstclh Slovencev, ki gredo v nedeljo v Lorain. Najeta je posebna ka-■a in kakih štirideset avto-nobilov bo vozilo tja. V slučaju, da se radi, dežja slav-lost ne bi mogla vršiti na pro-item, je dalok mesto priprav-jalnemu odboru veliko dvo-ano Lincoln High School na •azpolago. Mnogo Slovenk v larodnih nošah bo v paradi. VJajbolji slovanski govorniki z vse krajev Amerike bodejo govorili.
Vse-slovanski dan je pri-ejen za to, da se pokaže so-idarnost Slovanov V skup-lem boju za svobodo. Da vili Amerika, da mi Slovani irepenimo po svobodi, da >mo je vredni in potrebni. Na ikupnih sestankih se utrdi )ratska vez, vsakdo dobi več-e veselje in razum za svoj )oklic, navduši se ga k delu n žrtvam, ki so danes tako »ilno potrebne. Sovražnik ni Se premagan, on je še močan, tato pa je treba vsem skupaj Iržati in delovati toliko časa lokler ni sovražna sila strta, lakar se podamo vsak k svo-
1	nalogi za boljšo bodočnost svobodne drŽave. Cleveland-;ki Slovenci, pojdite v nede-jo v Lorain, kjer vas čaka nnogo duševnega razvedri-a. Slavnost se prične točno )b L uri popoldne.
Udeležencem slavnosti v ledeljo v Lorain u, O., se naznanja,, da radi pomanjkanja ielavnih moči se ni mogla iobiti posebno kara, ampak (ompanija je obljubila, da bo reč kar vozilo. Kare zapuste Cleveland ob 9:10, in ob 11. iopoldge ter 7:30,9:30,11:30 iopoldne. Kare zapustijo zo-jet Lorain ob 4:50,5;25,6:25 5:50, 7:25 in 8:50. Zbirališče » vse je Hotel Lorab. -'"; : I; \< iJ§- . •••£■
Amsterdam, 25. julija. — Čete boljševikov so se koneč-no umaknile iz utrjenega mesta Orenburg, ki je glavno mesto enako imenovane ruske province. Boljševiki so pred odhodom odnesli vse dragocenosti. Poroča se nadalje, da je v mnogih krajih Rusije zbruhnila revolucija radi lakote. Vlada boljševikov se je skazala za skrajno inkompetentno,. da bi prebivalstvo preskrbela z živežem.
Carjev sin, carjevič Alek-sej, je umrl radi živinskega ravnanja z. njim, kakor se poroča iz Berolina.
Poroča se nadalje, da so boljševiki dali postreliti 200 Rusov, katere so sumili, da so bili udeleženi pri zaroti proti ustreljenemu nemškemu poslaniku Mirbachu. Boljševiki postopajo zelo kruto s prebivalstvom, da ugodijo nemSkim zahtevam. Nadalj-nih sto oseb imajo boljševiki zaprtih
Kodanj, 15. julija. V Pe-trogradu r^aja kolera kot
J!
Boljševiki zopet poraženi.
poroča dansko socijalistično časopisje. Reka Neva, ki teče skozi Petrograd, je polna kužnih bacilov, kljub temu pa ljudstvo pije to vodo. 25 oseb je umrlo en dan v Pet-rogradu za kolero. Možje in živina padajo vsak dan na cestah od pomanjkanja živeža. Nobene organizacije ni, nobenega gospodarja, vse je divje in razbrzdano, ker boljševiki se niti najmanj ne brigajo za vladne posle. VeČina bolnikov v bolnišnicah so sedaj Ženske, ki so prišle tja radi lakote.
o-
— Teška nesreča je zadela rojaka Frank Oblaka. Kmalu potem, ko je v četrtek zjutraj pričel delati v Kuhl-man Car Shop v Collinwoo-du, mu je stroj ujel levd roko in mu jo v zapestju popolnoma odrezal. Rojak Oblak je bil znan kot skrajno marljiv in trezen delavec, zaveden narodnjak, dober Ameri-kanec. Naše odkritosrčno so-žalje!
j	-
Ameriški submarin obstreljevan
Washington, 25. julija. — Ob obrežju Nove Anglije je neka zavezniška bojna ladija streljala včeraj na najmodernejši ameriški submarin. A-meriški submarin je bil lahko poškodovan, toda na krovu submarina ni bil nfiTče ranjen.Poročila iz mornariškega oddelka vlade pravijo, da je
ameriški submarin križaril napol pogreznjen ob obrežju, ko se je mahoma dvignil in sicer v bližini neke angleške ladije. Kapitan parnika je mislil, da je nemški submarin in je začel nemudoma streljati, dokler se zmešnjava ni poravnala. Submarin bo kmalu popravljen.
-:-, _ ,
400 torpetpih parnikov je bilo
dvignjenih iz morja in popravljenih
, -Ail i
London. An gleška vlada se jako trucH, i Ja dvigne večino torped|ra lih parnikov od submarinpv V tem svojem prizadeven u je imela angleška vlada že mnogo uspeha. Od oktobra meseca, 1915, se je posre$iloL admiraliteti, da je dvigni^ iz morskega dna nad 400 potopljenih parnikov, katerih vsak je nosil več kot 1200 ton. Vse te par-nike je dala angleška • vlada popraviti in danes jih je večina zopet v službi. Pred nedavnim časom so dvignili iz morja ogromen parnik, ki je nosil 11.000 ton. Ko je bil ta1
parnik potopljen, je imel na sebi za $12.000.000 vred. v hrani in vojnem materijalu. Vse blago je sedaj rešeno razven hrane. Težave pri dviganju parnikov so velike. V pogreznjenih parnikih se nabirajo strupeni plini, ki mahoma usmrtijo vsakogar, ki se približa. Šele predkratkim so znašli kemikaKjo, ki uniči te pline sproti. Za več kot $300.000.000 blaga se je že rešilo iz morja, in moderni stroji, ki pomagajo pri tem de lu, se vsak mesec bolj izpopolnjujejo.
i
Washington, 35. julija. — Ameriška vlada, Ine bo odgovorila na najnoy;jšo nemško ponudbo za m r. Tako se pol-uradno izjav ja v najvišjih ameriških kr>gih. Enako -Ameriki se bo ravnala tudi francoska in anfleška vlada. Dokler Nemčija ne sprejme elementarne predloge zaveznikov glede mir j, in dokler nemški narod $i m ne odobri mirovnega gibarija s tem, da da nezaupnico iajzerju, toliko časa'ni mogttlEe govoriti o miru. Dokler s| Nemčija ne izjavi, da povri|e škodo Belgiji in da izroči jftlzacijo Fran ciji, toliko časa se ne bo govorilo o miru. Nemčija mora prej to dokazali v dejanju, predno se spretne njene zastopnike k mirovni konferenci. Nemčija Jje stavila potom španske ilade sledeče pogoje: "Nemčija nelželi nobene
zentlje in nobene vojne odškodnine. Mirovna pogodba z Rusijo in Rumunijo se mora odobriti. Princip samoodločevanja narodov se še ni debatiral, lahko se pa o tem debatira pri mirovni konferenci, kjer se bo tudi usoda Belgije odločila. Balkansko vprašanje (jugoslovansko) se odloči pri mirovni konferenci. Svoboda morja, poru-Šenje utrdb v Gibraltarju in pri Suez kanalu in nemška pravica rabiti premogove postaje. Vse kolonije se mora vrniti Nemčiji.
Nemški socijalistični list "Vorwaerts" piše, da so to jako zmerni mirovni pogoji, dočim smatra ameriška vlada te nemške mirovne pogoje za jako predrzne. Nemčija se hoče odreči Belgiji, da bi toliko laglje obdržala Rusijo, katero izkorišča v svoje namene.
Amerika je zavrnila mirovne pogoje nemške vlade.
Nemci se strahovito borijo, da pobegnejo iz nastavljene pasti zaveznikov.
PERMIT.
Published and distributed under permit No. 19auth-erized by the Act of Octefcer 6th, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio.
By order of the President, A. S. Burleson, , Postmaster General
Pariz, 25. julija. Nemci se strahovito borijo, da potegnejo svpjo armado ob reki Mar-ne iz zavezniške pasti. 300. 000 Nemcev je še neprestano stisnjenih med Rheimsom in Soissons, in zavezniki si silno prizadevajo, da zajamejo to armado predno pobegne i? pasti. Nemci dobivajo sveže divizije na pomoč, toda vsak nemški napad je odbit in zavezniške klešče se čimdalje bolj zapirajo nad Nemci. Izgube Nemcev znašajo že nad 200.000 mož.
Rezerve na pomoč.
London, 25. julija. Devet divizij armade bavarskega princa Ruprechta in ena divizija iz vzhodne fronte je poslal na pomoč nemški generalni štab na pomoč hudo sti-skanim Nemcem na fronti med Rheimsom jn Soissons, kjer se nahaja kakih 500.000 Nemcev v obupnem boju z Amerikanci. Amerikanci skušajo ^irezati te nemške čete od glavne armade. Nemci i-majo že sedaj velike sitnosti pošiljati živež tej armadh ker zavezniki kontrolirajo skoro
Lenine napove vojno zaveznikom.
• ■
Amsterdam,* 25. julija. — Brzojavka iz Moskve naz-naja, da smatra vlada boljševikov nastop zaveznikov na Murmanskem obrežju, kjer so zavezniki izkrcali svoje čete, kot sovražen in da bo sledila vojna napoved. Vlada boljševikov se je izjavila, da če zavezniki ne umaknejo svojih čet iz Rusije^ da bo odredila vojno stanje. _i_
Avstrija ne more dobiti ministerstva.
Pariz, 25. julija. Avstrijski cesar Karol je imenoval barona Husareka ministerskim predsednikom, toda Husare-ku je bilo nemogoč dobiti ministre, ki bi se strinjali z njim. Husarek se je odpovedal ministerstvu v dveh dneh, nakar je cesar imenoval barona Handelna, da spravi sku paj"novo ministerstvo.
Amsterdam, 25. julija. — Nemška vlada je prepovedala dostop v poljske pokrajine papeževemu poslancu mon-signorju Ratti, da na povelje papeža preiskuje razmere med Poljaki. Monsignor se je pritožil.
Washington, 25. julija. — I Ameriška vlada je dovolila, da sorodniki kakega ubitega ameriškega vojaka imajo pravico nositi tri palce širok žalni trak okoli rokava suknje z eno zlato zvezdo aH več | zvezdami, kolikor je bilo pač od dotlčne družine vojakov ubitih.
London, 25. julija: Angleški kralj George je osebno odlikoval ameriškega ^poroCnf-
pripel hrabrostno svetinjo na||
Rio de Janeiro, 25. julijaj] Braziljanska vlada Je zaple- | nila vse premoženje treh ve-9 likih nemških bank v Brazi- J liji, ker so te banke nepresta«! no podpirale nemško p ropa- J
Rim, 25. julija. Dva avstrij-J ska transporta sta bila potop-|| ljena od laških torpedovk v | Kotorskem zalivu.
San Francisco, 25. julija. 1 Sem je dospel stotnik Vladi-1 mir Hurban, Čeh, posebni po- i slanec češko-slovaške arma^J de v Vladivostoku. Stotnik J Hurban je na potu v shington k predsedniku sonu, da izprosi pri* njem, da i izroči Amerika potrebne 1jm| dije, da se prepelje 80.00flfl Čehov-Slovakov iz Vladivojj stoka preko Amerike M| francosko bojišče. Ston Hurban se je izjavil: Mi m| Avstrijo ne moremo nH ker nas je premalo, todal ljte nas na francosko M kjer bodemo v zvezi z
' 1»
Washington, 25. julija. —I Predsednik Wilson je imel i včeraj v državnem oddelku s pomožnim državnim tajnikom Polkom dolgo trajajočo • konferenco, pri kateri se je| reševalo vprašanje glede a? meriške intervencije v Rusi- f ji. Natančnejše o tej konfe-| renči se ni naznanilo javno- ; sti.
vse železnice, ki vodijo na to|j fronto.
Nemci se umikajo.
Ameriška fronta, 25. julija. Včeraj so Amerikanci napadli nemške kolone ponoči ob jasni mesečini severno od Chateau Thierry. Nemci so se umikali pred Amerikanci na nekaterih točkah tako hitro, da je vzelo Amerikance dve uri, da so zopet prišli do njih.
Submarinske zgube.
London, 25. julija. Zgube zaveznikov, povzročene od nemških submarinov tekom meseca junija, so najmanjše od leta 1916. V juniju sosub-marini potopili 276. 629 ton parnikov ali za 81.000 manj kot mesec prej in za 437.000 manj kot isti mesec lansko leto.
Ameriški zrakoplovci.
Ameriška fronta, 25. julija. Pet nemških zrakoplovov je uničil včeraj neki ameriški zrakoplovec, dva sta pa zgorela. Pozneje je sledil spopacffl med šestimi ameriškimi zrakoplovi in 12 nemškimi. Nem ci so zgubili 4 zrakoplove, A-merikanci dva.
Tri milje naprej.
London, 25. julija. Na z£ j padni fronti točke Soissons-Rheims so včeraj zavezniki napredovali za tri milje na j fronti dvanajst milj.
Babjeverni Nemci.
Amsterdam, 25. julija, —i Nemška poluradna brzojav- j ka Wolfove agentu re poroča,; da uporabljajo Francozi amp| riške čete za hrano nemškim. topovom. V nemških časopisih se bere, da je v zadnjih tednih padlo 300.000 Amertl kancev na fronti pri Rheim^ su! !
m __________r,r * * KipniVbi
i	NAROfiNfNAi
X« AmtriKo -	Clnfd.p. ********
Z,* Evropo -	I Tosumtxn* Jf+tJtHf - Jc
v« »i««. <i<»m •« *»«r mj •< p-ui* m "a—1""*'**	__ft
^	«111 ST. ClJIlR A VK. N K., niJTVBLANn. OtllO TBlXnHM* CUT, PUNOVrON 1M
EDWARD KAL1SH. Publisher	LOUIS J. PIRC. Editor.
f•; - ... i ' ■
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
i M	__. ______^...... , .	.....— ------
Ikead by 25;W0 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rales on request. American in spirit Foreign in language Only
tmtrrcd as second class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Att qf March 3rd, 1879*	___
rttrr- „_	No. 87. Friday, July 26th, '18
w. s. s.
Odbori za War Savings Stamps, vojno hranilne znam ke, so po raznih državah in tako tudi v državi Ohio pripravili takozvano "rumeno karto", kjer bo zapisan vzrok vsake posamezne osebe, zakaj ne kupuje vojno hranilnih znamk in tako pomaga vladi. Te karte so v rokah vsakega county S. S. odbora, ki jih bo znal primerno uporabiti.
"Nakup Liberty bondov, darovi za Rudeči križ, war chest in dr. vse to nikogar ne opravičuje, da ne bi kupil tudi vojno hranilne znamke". Tako se je izjavil predsednik Wityon, ko je pozval narod, da se dne 28. junija zaveže, da kupi vsaka posamezna o-seba čim več vojno hranilnih znamk. Predsednik Wilson je dejal: "Jaz jako resno ape liram na vsakega moža, ženo in otroka, da se zaveže, da bo neprestano hranil denar in pa kupoval vojno -hra-nllne znamke, in sicer redno kot je mogoče. Naj se vsakdo vpiše v to armado narodnih dobrotnikov."
Na omenjeni "rumeni kaN ti" bo zapisano ime onega, ki neče kupiti vojno hranilnih znamk, njegov naslov, poklic, ime delodajalca, ime starišev in državljanstvo. Po-y seben prostor je odmerjen, \ da se napiSejo vzroki, zakaj oseba neče kupiti vojno hranilnih znamk. Imena teh ljudi se bodo priobčila v časopisju v sramoto takim osebam, ki živijo od Amerike, pa ji nečejo pomagati. t- * * *
Klic k zastavi je tu. Amerika je v vojni z Nemčijo, Nemec je največji sovražnik civilizacije. Uspeh pruskega militarizma namerava uničiti 2000 letno kulturo krist-janstva. Vlada kajzerja namerava uničiti svobodSčinc svobodnih ljudi po celem svetu. Vsak lojalen državljan mora danes Ameriki pomagati in ji služiti kjerkoli more. Cvet na§e ameriške mladine je šel v Francijo, da tam pojoži skrajne žrtve na oltai svobode, ker ljudske pravicc so v nevarnosti, in če se ne poženemo za nje, jih ne dobimo nikdar več.
Slacker in izdajalec sta o-ba enaka. Oba služita kaj-zprju. Poljedelstvo je bile vselej patrijotično. Farmerji niso nikdar omahovali, kadai je bilo treba patrijotično delati. Poljedelsko društva sc zadnjih sto let s^vedno oglasila na klic vlade. In oglasila so se tudi danes, ko je velika potreba za poljedelske pridelke. Farmerji se posebno zavzemajo, da kupijo vojno hranilne znamke. To ni samo njih patrijotična dolžnost v teh časih svetovne krize, ampak je tudi koristno za vsakega. Vojno hranilna znamka, ki velja $4 in nekaj centov, pomeni, da vi shranite denar pri vladi in ga dobite tekom Štirih let in pol izplačanega. Bodite varčni in . ne zapravljajte po nepotreb-f nem, hranite denar in take I shranjeni denar vložite \
vojno hranilne znamke. * • •
i Vojno hranilne znamke sc mfeotjia stvar, katero je narod kdaj potreboval. Mogoče
rane, toda če pomislimo, da je tu na kocki življenje in svoboda vseh, smo gotovo prepričani, da za to življenje in svobodo damo vse, karkoli je v naši moči, da ohranimo to življenje in svobodo.
Vojno hranilne znamke so celo večjega pomena kot pa Izjava neodvisnosti ameriškega naroda. Kajti ta izjava je samo izjava, ki pravi, da moramo biti svobodni, do-čim vojno hranilne znamke naravnost ustvarjajo tako svobodo.
Vojno hranilne znamke so p^stab v pravem pomenu besede preroško delo ustvari-teljev ameriške svobode. Naše življenje, naše narodno življenje, svoboda, vse je-odvisno od njih. Življenje in način kako živimo, je odvisen od teh vojno hranilnih znamk. Dočim visi nevarnost avtokracije kot meč nad raznimi narodi sveta, se morajo narodi pripraviti, da odstranijo to nevarnost. Kajti za svobodo ni ničesar preveč in nič ni tako dragocenega na tej zemlji. In če se možje morejo smehljati, ko korakajo skozi tekoč ogenj, skozi lakoto in oblake gostih strupenih plinov ter pretrpijo najhujše muke, da ostane svo boda varna, tedaj jo»gotovo, da vi, ki ste ostali doma, ne morete narediti ničesar bo-Ijega, kot da podpirate te može, ki se borijo za vas s tem, da kupujete vojno hranilne znamke.
Da, vi zasledujete pravo srečo in svobodno bodočnost, če kupujete vojno hranilne znamke. Vi hranite denar, vi množite svoje premoženje, vi pomagate vojakom v strelnih jarkih, vi pomagate svobodi, da drži visoko meč pravice in neodvisnosti, vi pomagate, da se to silovito klan je čim preje ustavi in prinese mir vsem narodom sveta, za-dovoljnost in srečo vsakemu na tej zemeljski obli.
Hranite, bodite varčni, nikar ne trošite denarja za nepotrebne stvari. Glejte, da neprestano delate, glejte,'da imate dovolj hrane, in spravite ves preostali denar pri ameriški vladi, da ga uporabi za vas, da doseže svoj namen, t. j. končati to vojno zmagovito v korist svobode in botioče sreče naroda. Ko bo vojna minula, kako se bo-dete veselili, ker ste posluša-li pametne nasvete, ko bode-te uživali sadove svoje pameti, svobodo in srečo, in ko bodete poleg tega imeli lepe denarje na rokah, da si zopet posladite življenje.
Slovenci, vsi skupaj na delo za War Savings Stamps, za vojno hranilne znamke!
-o-
Iz stare domovine.
MIR IN KRUH.
Kako strašne razmere vladajo v Avstriji, nam priča sle-! deči članek, priobčen v "Edinosti" 18. maja.!
Vase, ljudje ozrite se!
Kače strupene, umaknite
se
iz svetišč, ki jih oskrunjate
s strupom brezdušja, našla
de!
Vsi ste bratje ene livade! >
(£ngelf»ert Gangl: Večer-
M	t
n,, onnotfl I
"Učiteljski Tovariš" je priobčil ta-le lep članek:
Neštete delavske mase, kakor bi se zgrinjalo človeštvo v dolini Jozafatski, so v polpreteklih dneh križem položile ž/uljeve roke. Stroji so stali. Ker je odpovedal delavec, je delo počivalo. Bruhnilo je na dan z elementarno silo, kar je toliko časa tlelo v dušah, kar je peklo in razjedalo, kar peče in razjeda milijone trpečih, do smrti užaljenih in utrujenih duš. Ni kruha, ni obleke, ni obutve, ni perila, ni kuriva, ni luči, ni zdravja, ni zdravil, ni miru. . . .Tako se vije ta strašna kača zlohotnosti in zatiranja brez konca, naprej in naprej! Ni! Edina resnična beseda današnjega dne: Ni! "Jaz sem berač," je dejal minister Hoefer, ki bi moral skrbeti za naš vsakdanji kruh. Molitev nič več ne pomaga. Od Boga so se v molitev sklenjene roke obrnile k Človeku — generalu, a ta pravi: "Jaz sem berač!" Ni, in kjer še kaj je, tam pa ničesar drugega ni ki naj bi dalo — §rca ni! Ni kruha, kjer ni nikjer več nobenega srca, in ker ni kruha, ni miru! Ni! Edina pozitivna beseda, edina resnica. . .
In kača se vije naprej, preko kupov lobanj, mimo mrtvaških odrov, poleg jetičnih in sifilističnih bolnikov, ob domovih osirotelih in v žalost potopljenih, spremljana od obupnih vzdihov, brzeča po morju krvi in solza, neo-pažena od zelenih miz in od — od — od . . .kaj vemo, od koga še neopažena — se vije naprej, in ves milijon o-trovanih rezin njenega razcepljenega jezika kaže pot — v grobove! Vsega drugega ni, sami grobovi so! Tako daleč ie prišla Avstrija. . .
Simpatije vsega učiteljstva vseh kulturnih narodov so na strani stavkujočih. A mi smo delali naprej. V duši bolest, ki ji človeški govor ne zna izraza, a na jeziku lepa beseda o dobroti, plemenitosti, čednosti, resnici in pravici. . Tako smo delali, tako delamo! Tako delamo, da ne vržemo v srca mladine bridkega sadu spoznanja, da je ne zastrupimo, njej ne pomen-dramo lepote in mladosti, saj l imamo vero, da vsaj ona, ona še postane deležna na tej zemlji človeka vrednega in dostojnega življenja! In mi delamo naprej ne le z bolestjo v duši, ampak tudi s kletvijo v njej! S hrepenenjem, z živo, nikoli več pozabljeno željo po maščevanju! Toda nad mladino se ne bomo maščevali, nad nedolžnimi ne, temveč nad onimi, ki pijejo naš mozeg, ki hite nad kažipotom kačjega jezika in pripravljajo naše grobove! . . .
Ko smo 10. septembra lanskega leta zborovali v Ljubljani, je bil med nami tudi koroški učitelj. "Ne imenujte mojega imena, sicer gorje meni v naši deželi! " Tako nas je prosil on, ponižani, do smrti užaljeni! Poglejte na Kranjsko, Goriško, v Istro, v Dalmacijo! Izstradani, razstr-trgani, bosi, izčrpani do usmiljenja božjega, izpostavljeni šikanam zelenih miz — tako delamo! Delo je, a ni plačila zanje! Tudi plačilo je, pa ga ne dado. Kakor bi bili tatovi naši gospodarji, tako se godi nam in svojcem! Za nas ni bilo nikoli ničesar tam, koder so kamenje naložili na mesto človeških src. Najhujša je tista oblast, ki je od hudiča in njegovih lažnjivih |spletk! Nje srce je želodec, | ki se imenuje samogoltnost, a njena krona je Častihlep-nost, ki jo krase krvavi biseri izdajstva, samoljubja in krvništva. To spoznanje nam 'daje zgodovina vseh vekov od Efialta do Judeža, od Le-i tiče do Redla, od tega do o-jnega. . .
In zato hoče miru tudi uči-teljstvo! Miru hoče, ki mu bodi temelj resnica in pravica; miru, ki mu daje diadem samoodločevanje narodov! Takega njiru hočemo! Dajte nam ga — potem pride tudi
ml takega dela, kakor ga danes vrši morilno 'orožje na fronti. Živi ne moremo v zemljo, zato kličefio vv zadnjem hipu: Hočemo miru in kruha! .................
RAZNE POLITIČNE j VESTI.
Rezki sodba o političnih dogodkih v Avstriji. Pod naslovom "Provizorji injekspe-rimenti" pišejo v dunajsko "Information", kako da poznavalec oseb in stvari vidi v viharni sedanjosti notranje politike naše države neprestan nemir, nervozno omahovanje, splošno tipanje na zelo krivih črtah, brez oslona, brez programa, brez cilja. Vidimo skoke od enega ekstre-ma do drugega. Ista skodelica na tehtnici se sedaj dviga sedaj pada. En provizorij zamenjuje drugega, eksperiment se lovi za eksperimentom, a posledice so: stagnaci- 1 ja, neplodnost, krize. Po Stuergkhu je prišel dr. Koer-ber, ki je najizraziteji značaj našega časa. Padel je po krat kem času, ker je podal — pravo diagnozo: da mora biti vladanje brez parlamenta ob sedanjih razmerah izključeno. Kot tragično treba označiti, da so mu dogodki po nekaj tednih dali popolnoma prav. Njegovemu nasledniku so dogodki zaprli pot izjemnih odredb in so ga kategorično silili v parlament. Vsi njegovi eksperimenti so po-, nesrečili. Prekasno je prišlo grofu Clamu Martinicu izpo-znanje, da narodnostna država, kakoršna je Avstrija, ne more biti le podjetje Nemcev. Izgubil je zaupanje vseh či-niteljev v njegove državniške zmožnosti. iTudi Seidler se skuša vzdržati s provizorji in še za te nima — veČine. Plazi se s težavo po svoji polževi poti. Vsaka sapica more zrušiti ta kabinet. Padel je, a pobrali so ga zopet. Toda, po odklonitvi demisije je njegov položaf slabši, nego je bil poprej. Storil je nepopravljivo pogreško s tem, da se je dal izrabljati in terorizirati od nemških radikalcev.
("Edinost") Zlokobni* naklepi germanstva (Dopis iz Gorice).
Še ni potihnil bojni grom in nikdo ne more slutiti niti od daleč, kdaj pridemo sploh do zaželjenega miru. — Komaj pa so bili potisnjeni Lahi doli za Tilment, je zavrela v begunskih dušah silna, neo-doljiva želja: domov! domov!
In res se vračajo begunci od vseh strani v porušeno domačijo, kjer iščejo zavetišča med razvalinami, po brlogih, barakah in celo po strelskih jarkih. Na vseh krajih in koncih pa se. govori o obnovitvi naše nesrečne Goriške, delajo se velikanski načrti s povse resnim obrazom, kakor da bi res že jutri pričeli s tem ogromnim delom.
Toda begunci, ki so se vrnili, se mnogi žalostni in o-bupani vračajo v tujino, kajti kljub vsej skromnosti v vsakdanjih potrebah jim ni obstanka v domačem kraju. — Ponekod (v Vipavski dolini), kjer je slučajno še ostalo kako nepoškodovano okno, kako vrata več ali manj še dobra, kak pod ali strop, — pa se zdaj brezobzirno uničujejo Še*ti ostanki. — In tako danes ni možno imeti le približno jasne slike, kaj bo z nami v bližnji prihodnosti? Ali in kdaj sploh prične ono Veliko obnovitveno delo, ki se nam obeta?!
Še preden pa se je pričelo obnovitveno delo, prihajajo v svet glasovi, ki nam dokazujejo, da se združujejo in organizirajo velike sile proti nam, v našo pogubo: našo zemljo hočejo preplaviti tujci s svojim kapitalom, s svojimi gospodarskimi napravami in s svojimi Ijudijjj. V Hamburgu se je ustanovila družba s stomilijonskimi*ka-pitali, ki hoče spraviti nemške izseljence v sovražnih državah — domov in naseliti jih na KurMndskem, Sedmo-
Trstu^Gorici, ob	l
niški in prometni progi itd. "Suedmarka" se pripravlja ha krepko sodelovanje. V ospredje pa stopa pod'nekako nedolžno firmo "Hilfsaktion zur Unterstuetzung heimkeh render Deutschen aus dem Kuestenlande". (Pomožna akcija za podpiranje domov se vračajočih Nemcev iz Primorske"). Ali kdo nam }amčj za to, da ta "Hilfsaktion" ne dobi od države več sredstev na razpolago nego — vsi Slovenci vkup? Zelo verjetno je to; saj razpolagajo s sredstvi nemški nacijonalci! Nemcev na Primorskem ni nikjer skupno naseljenih; največ je jradnikov, ki so tu popolno-na brez potrebe, nekaj je trgovcev in obrtnikov. Ali je iz te ljudi potrebna še poseb-la skrb in podpora, da se bojo mogli vrniti v naše kraje? Z vso pravico se more sumiti, la se bo tu podpirala invazija tujcev, zemlje lačni!}! v
Nemškonacijonalno Časopisje 'pozivlje nemške obrtni-ce, naj gredo na Primorsko, cjer je zanje veliko dela in zaslužka. Daje celo razumeti da bodo oproščeni — vojaške službe. — Vprašanje je, ili priobčuje take dopise le z svojega nagona, ali pa jim je bilo tako namignjeno. — Z ozirom na te vesti in raz-ične komentarje pa moramo kratko in kategorično izjaviti: Preden bodo tujci drli v našo deželo za delom in zaslužkom, morajo priti domov vsi naši begunci, vsi naši o-brtniki in delavci! Ko bo zaposlen zadnji naš človek, potem šele pridejo na vrsto na-5i sosedje, ako bo še dela tudi za nje. Nikjer pa narobe: da bodo poprej tu tujci, a domačini v tujini! Pozor .rojaki! Pozor naši zastopniki v državnem zboru!
Takoj po končani vojni prične — menijo — velik dohod tujcev v našo deželo. In spretna reklama bo pospeševala to gibanje, v— Veliko mrtvecev leži v naši zemlji, ki imajo po vsej državi sorodnike in prijatelje. Ti bodo prihajali na njihov grob, mnogi bodo odvažali njihove zems-ke ostanke; ohranjene priče ogromnega bojnega rokodelstva. — Vse to hočejo vzeti v roke Nemci, a domačini naj bfTe gledali.
Ne more in ne sme biti ni-kakega dvoma, da se ne bo smela izpolniti niti ena taka pobožna želja germanske pohlepnosti. Ta zemlja je bila naša pred vojno in ostati mora naša po vojni. Kdor nam je uničil domov je, razkopal in razmetal zemljo, bo moral tudi vse zopet popraviti, vso Škodo poravnati. To je naša pravica, ki jo priznava ves svet. Ne bomo mi žrtve te svetovne vojne, dočim so dobili .Nemci nešteto novih milijonarjev!
Rojaki! Veliko bridkosti ste prestali in še vas čakajo težke preizkušnje! Toda pogum, srca kvišku! Domovina mora vstati iz razvalin^ k novemu življenju, pa naj jo obnovi že Peter ali Pavel! Vsi rojaki naši naj imajo vedno pred očmi, da ne sme priti v tuje roke niti ped naše zemlje! Več še sporočimo!
("Edinost" 18. marca).
Dober apetit
1	j« prva potreba, od katar« ja odtiii« J
,	dobro zdravja. Da vedriujata apetit in M
M	da potivita vaa prebavljeni aparat, da M
J	pravilno i »vrtu je tvoja dale. bi morali J
M	ob priliki jemati aao doao dobro mane- M
M	ta ielodčnapa zdravila, katerega ime ja M
\	SEVEROV !
:	ŽELODČNI GRENČEC j
*	(Severa'« Stomach Bitters>	J
H	/ *
M	Poznan ja počeli Ameriki bet dobro ie- "
"	lodteo zdravilo hi dajalpc apatita. Po- J
M	mara »praviti ill talaaa aačiate »novi. od- M
*	pravi aaprtje ia aeprebavnoat. Pri Upal J
"	mrzli«! j« paaabna vredno.lt, kajti po- M '
M	maajia napade, olajia bole«ire ia po- ■
M	miri brila, J ||
J	Cana 75c in $1.50 Po lekarnah !
"	W S
riTTTT 111 m ITTTTTTT T T TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT^
: ^A nakup pohištva, preprog, peči : : " za plin in premog skupaj, lede- : E nice ali Ice Boxes in vso domačo : E pohištveno opravo, se kupi za
E GOTOV DENAR ali pa l
:	NA IZPLAČILA	:
_______ —
£	a'	a	:
E pri znani tvrdki ^ *
ELEKTRIČNI ČISTILEC.
je ena največjih pripomočij, katere nam je dala elektrika za moderno gospodihjstvo. Naredi hišno čiščenje tako lahko, da ni nobena težava imeti hišo popolnoma čiftto. * Če kupite električni čistilec si prihranite sitnosti hišnega čiščenja z metlo. Vaš dom je čistejši in bolj prijeten.
Električni čistilci niso dragi, veljajo malo za operiia-rattje in trajajo vse življenje. Vse električne! trgovine prodajajo te čistilce.
THE ILLUMINATING COMPANY
ILLUMINATING BLDG. PUBLIC SQUARE
F. WACHCIC, slovenski trgovec j
v Colliflwoodu, 0. 746 E. 152nd St., zraven banbe <
Tt^gF0 Dobili smo nove svilnate najfinejše bluze i in kakortudi volnena in svilnata krilat jih J lahko kupiie po najnižjih cenah.	i
■BBnmniMniBni
j Izvrstno zdravilo za želodec |
Kadar Imate bolečine v želodcu, potrebujete zdravila, ld ne | bo samo ojačll ves organizem, ampak bo tudi uravnal delovanje organizma, uravnal bo delovanje prebavljavnega organizma. Sitari ljudje, predvsem, potrebujejo tacega zdravila. A&o nimate teka, ako sfe zaprti, ako Je jezik zatečen, ako Imate slab okus v ustih, ako trpite vsled neprebavljanja
*
Severov želodčni grenčec S
vam bo pomagal imenitno. Kmalu se boste ipočutlll boljšega, zaprtje "to zginilo, zadobill boste prebavitev, in ves prebavljalnl organ bo dobil novih močrf.
Posebno je priporočljivo za stare, onemogle ljudi in bolnike kot mifo sredstvo proti zaprtju.
Tudi zdravi ljudje naj bi vzeli nekaj od tega zdravila. Pov- S žlje se pred jedjo.
Naprodaj v lekarnah. Cena 75c ln $1.50. Ako bi vaš le&ar- g nar slučajno ne Imel v zalogi tega zdravila, potem vam ga 'po- ig
šljemo od nas naravnost potem, ko prejmemo denar. •
W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa
M
a	ija
| f slovenski odvetnik	|
I	902 ENGINEERS BLDG.	|
S Zvečer urad odprt na 5514 St. Clair Avenue §
MACNiFfCENT CTEAMEKS 3
The Great Ship "SEEANDBEE" — "CITY OF EX2" - "CITY OF tUFFALO" CLEVELAND — Dolly. May 1st to Hov. 15th — BUFFALO
Leave Clbvhlano 81OC P.M. U.S. Central TiWJ I<eare Uuf?alo 9iOO P.M. U.S. Eastern Tltac Arrive Buffalo 7iJ0 A.tl. U.S. Eastern Time Arrive Clkvcland 7<00 A.M. U.S. Central Tine Connections at Buffalo for Ntacnra Folia and all Eastern and f-nadlan points. Railroad ticket« reading butwoan Cleveland ardCuI-oto aro fr<*«l tJt t.-or.'po-.'-.Utiii on o.r steamers. Ask jroor 1 • , tick 11 agent or Amcrlcun C-.wroflJ Auant lat UclieU via C. A 11. l.ina. T »uriot Automobile Sato-17.90 Round Trip, wl'.h a days rut urn limit, for cam not oxoaadlng 187 In. whaalbaaa.
Eutifuliy colored tectorial puxxlo oliurt of Tho Great 8l;lp "^iJANDUEE" sent on reedpt of cents. Also a'k fnr our gl-pagr pjrtcrf »I rnd doaeriptiva booklet frmm.
The^UreJartjJ A Bu/falo	^^^
—tho largest and moat costly	[j ^■■»rn^rr hlramcr 0:1 Inland ..SffiftwigB^tM	-
water, of tlieworKl. h ire ping	^
rnpnrliT, I BOO pswnn|en.	M^WM^p^^BBjg^i^-j^vUja^Sjj}?^^^^^^^
ptiri tedne za umorjenim rus-f kim carjem.
Pozor!
Spodaj podpisani opozar-jt: jam vse tiste rojake, ki k moji ženi laži prinašajo, da se pazijo. Če ne molče, sem pripravljen nastopiti drugo pot.
-E. Brezovar.
.. Imena darovalcev
za ponesrečenega rojaka J. Novak v Piney Fork, O., nabrala med rojaki v Clevelan-
du Rozi, Kikel. Po $1.00: O. Kosič, O. Zvone, Nlartinčič, po 50c: Ostanek, J. Oražen, J. Prelogar, T. Skok, Straus, J. Adamič, E. Pečaver, J. Pu-celj, J. Bernacol, O. Zupančič, T. Normali, S. Melcel, E. Zupan, J. Tomažič, M. Rabu-der, M. Gornik, F. Šober, C. Tekavčič, C. Bašca, Novak, J. Globokar. O. Čampa, J. 0-betstar, J. Burs, J. Boldan,. 1 F. Feruček, T. Kern, N. Ke* rič, po 30c. so darovali trije, -po 25c darovalo 134, po 20c sedem, po 15c štiri, po daro-- valo 32, skupaj nabrano je $55.70.
V imenu dr. št. 120 SSPZ se zahvaljujemo darovalcem, Agnes Lunder, predsednica, Angela Markič, tajnica, Rozi Kikel, nabiralka.
Za Jugoslov. Rdeči Kriz
so daroval! meseca junija sledeči:
Po $10.00 Frances Lau-sche; po $2.00 Alojzija Čebu-lar, Lovrenc Skok; po $1.00: Math Lekman, Tony Jerak, Fran i a Keršič, Nežika Pikš, Julija Brezovar, Marija Mi-helčič, Louis Peharič, Anton Marolt. Geo. W. Binkman, dr. J. M. Seliškar, J. Jablons-ky, John Modic, Frank Virk, Frank Sober, Frank Hudo-vernik, Ivan Možina, uredr nik J. S. Franja Osovnik. 75c Mary Jadrich, po 50c.: Pavla Rom, Jože Jakšič, Anton Korošec, Anton Basca, Frank Grebene, Frank Bizjak, L. J. Zupančič, Frank Zakrajšek, Steve Bernardič, John Modic. Po 25c. Josip Likozar, L. Petkovšek.
Skupno $37.25.
Agnes Zalokar nabrala na sestanku Slovenske Narodne Zveze $39.10.
Skupno darovali za mesec junij $76.35. Dosedaj v listih izkazanega $294.55. Zveza Jugoslovanskih Žen in Deklet izreka v imenu naših i borcev prisrčno hvalo vsem cenjenim darovalcem in daro-valkam ter se priporoča še za nadaljno naklonjenost.
Frances Hudovernik, tajnica Z. J. Ž. L D.
Proda se 12 vinskih sodov
po 250 galonov vsak. Vprašajte pri Frank Kuhar, 3814 St. Clair ave. , (89)
Slovenka želi dobiti službo
za hišna ali kuhinjska dela. Oglasite se pri upravništvu tega lista.
Išče se dekleta za pomoč v grocerijski trgovini, od 16 let stare naprej. Lahko delo in dobra plača. Oglasite se na 16001 Holmes l ave. Čollin-wood.	(90).
Farma naprodaj
poceni. 107 akrov fine zemlje eno uro od Clevelanda. Fina hiša deset sob, furnace, klet, Skriljeya streha, dober studenec in vodnjak. 3 garaže, poslopja za preŠIČe, kokoši^ in krave, separator za mleko* barn, cementi ran i hlevi, vse v najboljšem redu. Poleg te-ga farmarskega orodja in strojev za $3000 vrednosti, 28 ovc, 7 krav, 9 prascev, 2 kbnja in kokoši. 15 akrov je pSenlce, 15 akrov krme, 6 krompirja, 6 koruze, 5 zelenjave, 10 akrov gozda, 35 akrov pašnikov, 50 sadnih dreves, 15 ton krme in slame, 5 tankov in tisoč posod. Cena samo 11.000 dolarjev, če se. .proda takoj. Lahka odplačila. Vprašajte na 1234 E. 8UtSt
Dr. J. V. I
ŽUPNIK,
SLOVENSKI
' ZOBOZDRAVNIK,'
i mmmmmmmmmmmmm^m ^
6127 S t Clair Ave.
KtiauBOTO po«lopje nad llrdi-
doto trgovino. ( I
* 1 Najboljše zobozdrav-i niško delo po niz- 4 J i	kih cenah.
Uradne ur« od 8:30 ^utre« do I ( i	8:30 >ro2or.	b
Glavobol.
Teško mine dan, da ne b kdo trpel v družini od glavobola. Torej bodete z veseljem čitali sledečo izjavo, katere nam je poslal Mrjos. Nec-kart, White Pine, Minn., dne 24. septembra 1917: "Izražam vam svojo zahvalo za poslane Severove vaierje za glavobol in nevralgijo. So izvrstna pomoč pri glavobolu Jaz sem vzel samo enega in bolečina je izginila v trenutku." — Severovi vaferji za glavobol in nevralgijo se prodajajo po lekarnah vsepovsod. Cena 25 centov za boxc 24 vaferjev. W, S. Severa Cc Cedar Rapids, la.
Pozor Slovenci!
Spodaj podpisani se pripono čam Slovencem za svojo krojaško obrrt. Izdelujem vsakovrstne moške oblake in suknje po meri, garantiramo da pristo-ji. Cene zmerne, blago vedrto najbolje. 'MnogoHetina skušnja v krojaški obrti vam garantira za najiboljUe delo.
ANTON BRANISEL,
8001 St. Clair ave. Tel. Princeton 1865 R.
Roseda'le 2685 J. (Fri.155)
Oglejte si
to vrednost predno kupite. Deset lotov, hiša z 2 velikimi sobami, cena $1900, plačate $800, ostanek na lahka odplačila.
Lepa stara hiša, 4 sobe, en lot 50x100, cena samo $1700. Plačate $500 takoj, ostanek na lahka odplačila. Druga velika vrednost je hiša 4 sobe, lot 80x140, cena $1900. Samo $800 takoj, drugo na lahka odplačila.
Hiša 6 sob, s 5 loti, cena $3200. Takoj $1000, drugo na odplačila. ,
Corner lot, blizu cestne železnice, samo $450. Lot 50x 100 za $375. Lahka odplačila. Hiša za dve družini $2500, plačate takoj $500, drugo na lahka odplačila. Hiše za dve družini tudi po višjih cenah.
Mi imamo tudi druga posestva, 5 akrov zemlje v Eu-clidu in 8 akrov blizu Euclid ave. Jako poceni.
Vsa pojasnila dobite pri Geo. Travnikar, 19112 Shawnee ave. Nottingham, stop 125, ali pri M. A. Kalozi, Nottingham stop 125. Znano je vsakomur, da je g. Travnikar vedno pošteno trgoval in vam jamči tudi sedaj, da bodete zadovoljni z vsako kupčijo. Se priporočamo. G. Travnikar in A. M. Kalozi.	(X 79).
V najem se odda stanovanje*
\ sobe, za malo družino. Po-izve se na 1218 Norwood Rd.
' ._' (87).
45 akrov farma
poceni naprodaj. Fina hiša, 7 sob in drugi poslopja, uro tn 12 minut vožnje ocfClevelanda. Se dobi $125 na mesec 3d Belle Vernon Co., kar je s farmo, nadalje 3 konji, 3 krave, vse orodje. 2$ sadnih Jreyes, 8 akrov ovsa, 14 akrov krme, 2 trucka, 7 pašnikov, 0 akrov gozda. Fina vola iz studenca, če se takoj proda je cena $5300. Vprašajte na 1234 E. 81 st St. bli-su Superior.
3koro nov gramofon in piano >e proda. Cene so zmerne. /praSajte na 1410 E. 52 n d 5t.	(89).
L 4* . teŠk	* : ' , \ s;.: a
HnrtiNii ni A/ni Aiiii 11
■ ■' .
Od ipocijalfeta možem in it-nam, iki so bolni ma kalki kronični (bolezni. Jaz sem zdravnik 32 let, in moje skušnje so me privedle do zdravljenja vsalke znane kronične tbolezmi, brez vprašanja koliko časa ste bili fho&ni in kdo vas je zdravil. M/nogo ženis<k je (bolnih ker se zanemarjajo in ne vedo svojega pravega položaja in ne vedo ikaj je narobe. Ne odlašajte Idtokler se vam ne more iveč pomagati. Vsa »zdravila Jn najibollj moderne električne naprave imam za vašo ipomoc v svoj*em uradu, kjer se pogovorimo v 'vašem jeziku, torej ni treba pripeljati tolmačev s seboj Ce se vas ne more ozdraviti, vam takoj povem.
Preiskava s X žarkii, kadar je 'potrebno. UraJdtae Ure: od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedieJ'jah od 9 do 12 ure.
Dr. Cowdrick
2209 Ontario St.
en blok od marketa.*
Naprodaj
sta dva para mladih konj, z vso opravo vreld'. Odda se tudi stahio idlelo za dba para. Zanesljivemu človelku se proda tudi na male obroike. Izvrstna prilika za Slovenca. Vprašajte pri M. Jalovec, 1011 E. 64th St Tel. Princ.2723. W. X65.
POROČNE
fine svilene obleka vence, tančice in vs<e dtrugo dbbite pri meni vedno po nižji ceni kot drugje. Remo B. I^eustig, 6424 St. Clair ave.	(*39)
VOLNENE ALI SVILENE
kžklje vsaik-ovrstnega 'kroja in iz najboljšega "blaga, fino izdelana, 'vise številke, dobite pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. vedno ceneje kot drugje-_(*39)
Hiša naprodaj $1000 mortgage. Cena $2850. Vpraša se na 963 E. 78th St. (86x)
Pozor!
Učim igrati na kranjske, nemške in gramatik harmonike. Nadalje se priporočam cenjenim društvom in Slovencem za igranje na veselicah.
Josip Russ, 6026 St. Clair ave, Cleveland Ohio.	(95).
Fantje se sprejmejo na hrano
in stanovanje. Vprašajte na 1158 Norwood Rd. (88).
Naprodaj je vse pohištvo
za pečlarja,peč, ledenica, za-stori, kuhinjska posoda, vsa priprava za dva. Odda se tudi rent. Vprašajte na 6401 Metta ave.	(88).
Naznanilo.	,
Sledeča posestva imamo naprodaj: ,Eno posestvo na vogalu, za več trgovin. Posestvo za dve trgovini. Hiša s 7 sobami, hiša s 12 sobami, hiša s 7 sobami in kopališče, hiša z 8 sobami ,kopališče in garaža, hiša 9 sob, kopališče in garaža, 2 hiši z 8 sobami, kopališče, ena hiša z 10 sobami in kopališče, ena hiša 4 sobe, kopališče in približno en aker sveta zraven na Buievardu.
Vsa zgorej navedena posestva so v dobrem redu in zelo poceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Torej bo v vašo lastno korist, če se oglasite pri nas predno kupite drugje. Imamo tudi zelo veliko lotov v raznih krajih po zelo nizki ceni. St. Clair Realty Co. 6313 St. Clair ave.	(72)
KjjTje
Frank Stritar, biva nekje v Clevelandu. Doma je iz&Co-stanjevioe, Dol. Prosen. Pro-šen je, da se zglasi takoj, ali kdor ve za njegov naslov, je, prošen, da ga meni naznani. Pavel Herakovič, 3003 St. Cfair ave. Cleveland, O. (88)
Proda se
pod ceno lepa hiša s krasnimi loti, $5000 v gotovini, vredno $7200. Posestvo je v Lorain, O. Vprašajte pri H.Schlein-kofer, 1646 E. 38th St. Cle-
- •	\ r
Razlika.
Kajzer vežba svoje vojake v trdih korakih, da se avtomatično borijo. Mi pa izdelujemo "vežbe", ki so boljše od "izvežbanih" Hunbv. Pridite delat k nam in naučite se strojnega posla, ki je velikega pomena, da zmagamo v tej vojni. Brez ozira kakšno delo ste opravljali, mi smo vas pripraviti, da zmagate vi in vaša dežela. The Cleveland Trust Drill Co. 1262 E. 49th St._(86).
Berite kaj pravi dr. Cowdrick v časopisu.
PAZITE
kje, kupujete vašo narejeno o-pravo. Blago kupljeno pri meni je vedno najboljše, sveže, trpežno m poceni. Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. _(*39)
Soba se odda v najem za 1. ali 2 fanta s hrano ali brez. Kopališče na razpolago. Po-izve ae na 971 E. 76th St.
JT (3x88).
flMEMk ■
VABILO
za pristop k •društvu VCleve-land", št. 23 Zapadne Slovanske Zveze. Društvo je na redni mesečni Seji sklenilo, da sprejme vse ženske in moške od. starosti od 16. do 45. leta ,brez vsake pristopnine in sicer tekom maja, junija, julija. Z. S. Z. daje $7-00 tedenske podpore. Rojaki in rojakinje, sedaj se vam nudi lepa prilika za pristop v društvo. Kateri še niste nikjer ali samo v enem, z malimi stroški lahko postanete sedaj član našega Fdruštva, ki je v najlepšem redu in na dobri podlagi. Mesečna seja se vrši vsal^ prvi pon-deljek v mesecu v Knausovi dvorani točno ob 7. uri zve-čer. Za vsa pojasnila -se obrnite na društvene uradnike in sicer na predsednika L. Mež-nar, 1197 E. 61st St., na podpredsednika Anton Frbežar, 1327 Marquette St. in tajnika John Kadunc, 6319 Carl ave.
(53. naj-jun-jul.)
V rent se dajo dve front
sobi za dve osebi. Plin in voda. 1250 E. 58th St. (87).
Prodajo se dva lota na Holmes ave, Collinwood. Velika 70x165. Cena .zmerna. Vprašajte na 15638 Holmes ave, Collinwood.	(87).
Išče se soba s hrano vred na Detroit ave., ali v bližini. Ke-dor ima kaj, naj se oglasi po 6. uri zvečer pri J os. Grill, 1266 E. 59th St.	(87).
Delavci dobijo delo za splošna dela. Dobre plače in stalno delo. SherwnrWilliams Co 609 Canal Rd.	(86).
Ena soba se odda na 5409 Spencer ave.	(87).
Ali ste brali Br. Cowdri-ckov oglas?
NAJFINEJŠE ~
žensdoe bluze iz vsakovrstnega blaga, fin0 izdelane, dobite ve<-dno po najnižjih cenah pri Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave.	(*39)
Dve jako lepi sobi se oddajo v najem v prvem nadstropju. Dobra postrežba. Vprašajte na 1453 E. 53rd St. (89).
'' MlMI n
i ur<ifF(H fiifS aivi
t ^^B Cln/Dfl
glMMIU,
^^^^^^^ M
I I^ADARKOLI nas-** tune vprašanj«, da rabite nasvet o de-narneh stvareh, ne od-laiajte se posvetevati z uradniki nalih pod-ru žnic.Naredite to prej predno pridete v težave.
Mi za to službo ne računamo nič, in vam se svetuje, da se posluži-te, ča steuložnik ali ne Vse se vam svetuje skrajno zaupno
"Gb'e Cleveland Gruet Company
P/.mo*.nj» nad fSS.OOO.OOO
_ GLAVNI URAD H EUCLID A E. 9th ST.
Dr. Semolnnas,O.D.
Specialist za oči.
81 IS St. CUir At«. 2. nadstropje, Cleveland, Ohio
Zdravimo oči in jih preiščemo. 1 *res k rb i m o p ru v u očala.
Potne noge
nlto 8&mo neprijetno razočaranj«' ampak so tudi zelo ikodljive zdravju. Potenj« dela namrofi noge boleče, da človek težko hodi; poleg tega pa dela potenje nog tudi hud in zopern smrad, čemu bi si torej m pomagali v tej zadevi, ko imate zato lepo priliko in hitro odpomoč? Kupite si
Severa's Foot Powder
(Severov Praiek za noge). Umijte si nogs vsako noč z gorko vodo, zOutraj si pa nadrgnite s tam praškom po nogah, podplatih, petah in med prsti. Denite nekaj tega praška tudi v čevelj in v nogavico. Ta praiek je najboljše sredstvo za noge, če se vam potijo, če vas bolijo, srbijo, če so otekle in utrujene. Ta prašek dela, da so noge, čevlji in nogavice suhe. Prodaja se v vseh lekarnah. Cena 26 centov.
| Dr. S. Hollander, i;
' zobozdravnik
:: 1355 E. 55lh Si. vog.Sl. Clair::
<i . >
i Vstop na 55. cesti nad lekarno ::
«•
Ure od 9. zjutraj do 8. zvečer.
• •
!! Zaprto ob sredah pop. !!
tudi v nedeljo zjutraj.
•. «»
• > 11 Govorimo slovensko
^»»»■»»»•»»»■»^»■»'»■»■»^»»■»■■t-H^^
Dobro sredstvo za vtreti
ime manjkati pri nubeiiPin dobro urejati at] domu. Dr. Rlcht«fJ«v
PAIN-EXPELLER
Imfti* nad 00 1H veliko priznanje med Slovenci m celem »volu,
Jedino prarl» varstveno znamko sidra
Ste. In0f"\ v lekarnah In naravtioat od F AD. RICMTER A CO. 74-80 Washington Street, New Yofk, N. V
CE POTREBUJETE
kako fino žertsko ali otročjo spomladansko suknjo, n« pozabite, da 'dobite boljše 'blago po nižji coni kakor drugje pri Beno B. Leustig, '6424 St.Clair ave.	(X39)
Velika Razprodaja.
Vsled velike zaloge letnega modnega blaga in ker mi primanjkuje prostora za zimsko blago, sem se namenil napraviti VELIKO RAZPRODAJO letnega modnega blaga.
Zato naj nikdo ne zamudi te prilike, kajti cene blagu sq vsak dan višje.
Prilika je pa samo enkrat.
Razprodaja traja samo en teden in sicer od četrtka, 25. julija do srede, 31. julija.
"'■■"' ■ —————
ŽENSKA KRILA ZA PRATI.
$2.75 do $2.98 po $1.40 $2.75 sedaj .... $1.35
Imamo, veliko skupino
blaga na jarde. ZAPOLOVIč. CENE.
ZNIŽANE CENE NA ŽENSKIH SUKNJAH.
ŽENSKE BLUZE Prva skupina:
$1.75 sedaj . . . $1.15
Druga skupina:
$1.50 sedaj . . . .98c
Tretja skupina: še posebne po 5&c
ŽENSKE OBLEKE ZA DOMA.
$2.50 do $3.50 po $1.08 $1.50 do $2.00 po 95c $3.50 do $4.00 po $1.95
OTROČJI SLAMNIKI.
65c do $3.00, sedaj pa POLOVICO CENEJE.
Pomnite, da take cene se vam ne bodo nudile kmalu. Zatorej se pozu-rite in si nakupite blaga za letošnje in drugo poletje.
ANTON ANŽLOVAR, ^
— POZOR! —
Kupite staro-krajska zdrayila. Nova ijsnajdbiP za one, ki trpijo na revmatizmu, ob isti h ali želodcu ali so nervozni. Pišite nam ali se oglasite ti a:
Sachs - Mitcbel Drug Co.
2281 E. 14th ST.
Mi imamo posebna zdravila za oslabele osebe
*
. " "F 11 ■f -
$1000.00 X ŽARKI SE RABIJO ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE
ČE STE BOLNI m
Pridite takoj In ta ftpecijaUet tu popolnoma pretfcče, potom tvertfc če morete oadnavetl, ker uspeh je odvisen od preiskave. Njegovi krasni stroji iz vseh delov Sveta mu pomagajo, da Ima najboljfil zdravniški urad v mostu. Ko so druge metode zdravljenja zgubile mofi, dobite tukaj uspeh. Urez vprašanja, kakšno bolezen imate, če zdravnik vidi, da se da osdraveti. bodite prepričani, da kmalu ozdravite, In nlLkomur nI treba zapraviti denar* ja, ne da bt dobil usipeh. Pridite to pogovorite se privatno z zdravnikom.
2047 E. 9th St. DOCTOR WOLFE	Med Euclid
4. nadst	<p*cij*itet, Cleveland, o.	in Proapacl
__ Uradna ur*t ». «jutra j d« S. «r. Ob nadvljah »d 10 tU 1.	* I
POSEBNO NAZNANILO!
Dr. Wolfe, veliki ftpedjalist, je upeljal v Clevelandu vse velika stroje za zdravljenje ljudi. Tu bo nadaljeval zdravljenje na način kot se adra-v| na klinikah Evrope. Ne računa nič za preiskavo, preiskava z X žarki je zastonj vsakemu bolniku, če ee zdravi pri njem. Nič ne dene, koliko (asa se že zdravite, gflidlte da vidite kaj ta ftpeoijalist lahko naredi ia vsa.
Imate? J^JL-	Vaša prilika
nerad v l.lodcu, k, ^TA I	I Tu J. prilik., d.
ur, Nerad v Jetrih,	T^Z
Revmstizsmf Qlsvo- ■ i^JraHfe	d« v«s prsllče z X
bo), zaprtje, nečisto |i v	I isrki. Nikdar prej
kri? 8laboet,Niervoz-	I Imeli tsks prf-
nni( hPUh v-i.il N	I Hks v msstu. Dajta
nost, bruh, kaislj,	✓V	M | I g(| preltkl|t| ukoJ<
slsba pljuča T Prlvs. JJ	fft H	Ns odlašajte, ksr Je
tne bolezni? I. t.d, J|_	j^	nav<trn0.
\rr AMBDLANCA.
Zn vnuki slučaj nestreče ali holezni, če .potrebujete ambulanco ali bolniSki voz, pokličite katerikoli telefon vsak čas, po.noči ali po dnevu. Mi vedno PDINrrrnM fiojemo in odgovarjamo telefon, ker zvoni v hiii riuntciun obenem Ako vam o|»erator reče, da se ne ogla-1 OQ1	simo, ne vrjemite. zahtevajte supervisoija, in do-
UOl	hite odgovor od nas takoj.
| Beiggf ANTON GRDINA
|_______J 6127 St Clair Ave. Cleveland, O.
| DR.L. E. SIEGELSTEIN, I
I KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI )
URADNE URE< Od 9. zjutraj do 4. popoldn«, od 7. do 8. zv*£«r. Ob n«d«ljahod 10 do 12
30S Permanent Bid«. 746 Euclid Ave. near East 9th St.
TROJKA 1
POVEST	#
Spisu! DR. FR. DETELA
"In če bi ju bili pozdravili," se je obrnil k Planincu bolj odločen na videz ko v resnici, "ali bi kaj trpela vaša čast. Ta dva gospoda sta sta moja gosta; kdor nju žali, žali mene."
Učitelj je ostrmel; zardel, prebledel in s trudom premagoval notranjo razburjenost.
"Gospod Bojanec, vi mi delate krivico. Jaz nisem nikogar razžalil, in kaj da se spodobi, to vem bolje od teh dveh gospodov. Zdravi!"
Lovro, ki ni bil ponosen na svoje junaštvo, je začel zagovarjati odhajajočega učitelja, da je dober, pošten človek, toda odljuden.
"Domišljavec je kakor vsi učitelji," je razsodil Edvard. "Ti ljudje mislijo, Ha so zajeli modrost z veliko žlico. Moj Bog, saj se je človek tudi kaj učil in zna kaj; izprašan ekonom iz Ogrskega Starega grada! A prevzeten vendar nisem."
"Neotesano ljudstvo," je menil baron.
"Moški spol," je omenjeval Edvard, "moški spol. Dekleta so prijazna in predvsem čedna, prav čedna; meni ugajajo mnogo bolj od gosposkih. Pasma je čista; ni še vse križem zmešano. Gospod Bojanec, vi imate sestro "
"Da imam; a ne nosi klobuka," se je nasmehnil Lovro.
"To mi jako ugaja," je dejal Edvard. "Jaz se oženim le s kmetskim 'dekletom, in če bi me vaša gospodična sestra marala, jo vzamem takoj."
Ali jo poznate?" je vprašal Lovro.
"Dekleta poznam vse."
"In imaš tudi vse rad," je opomnil baron.
"Baron, ti pretiravaš; a marsikatera tudi mene rada vidi/
"Edvard, ti pretiravaš."
Lovro, ki ni hotel motiti gospodov v njunih pogovorih, se je poslovil.
"A na malico pridete k nam, gospod Bojanec," je vabil Edvard. Lovro je obljubil, ako utegne, in se napotil urno proti Gorenji vasi.
Veselil se je v duhu, kako bo zopet sedel med svojimi dragimi, srečen, da jim more dejanski vrniti ljubezen, srečen v zavestr,v da osrečuje ta njegova sreča tudi njegove ljudi. Kako bi jim pač najlepše izkazal svojo hvaležnost? Oče je sam svoj in se brani dobrot; mati je navajena skromnega življenja; a sestra Metka, ta ne sme ostati kmetica. Izobrazit jo bo dal v Ljubljano. Ko ostane nekaj časa ljudem izpred o-V5i, se ne bo nihče čudil, Če pride gosposka domov. Potem bo gospodinjila njemu in — Edvardove besede, da bi vzel Metko v zakon, so se mu zdele uvaževanja vredne. Zakaj bi ne vzel Edvard Metke, on pa Irme? Napačno bi rie bilo, in zgodi se prav lahko, saj izravna denar vse ne-ravnote, — Kako prijetno bo iznenadil s tem načrtom, ki je njemu tolikanj ugajal, roditelje in sestro. Denaren ženin in premožna nevesta nimata med kmeti nič manj veljave kot med gospodo. , .
Pred odhodom je bil naročil Lovro Zefi, da naj pripravi izborno kosilo za štiri ljudi, in sam je šel v klet po več steklenic finih vin, katerih se ni upala načeti rajna teta; zakaj da morajo biti ta dan vsi Bojančevi njegovi gostje, •to je razumljivo.
V tako prijetne misli utopljen je prišel Lovro na dvoriš-: če rojstne hiše. Hlev na eni, | skedenj na drugi strani, nasproti hiša; vse kakor nekdaj.
Pritekla je iz kuhinje sestra: "Oj, Lovro!" Hotel jo je objeti, a ona se je branila, Češ, da je preumazana.
"Kje so pa drugi?" je vpra šal Lovro.
"Mati so v hiši; oče pa tudi niso daleč." Lovro je stopil v sobo in živahno pozdravil mater.
"Ali si šele sedaj prišel?" je vprašala mati. Iz glasu je zvenelo očitanje.
Lovro se je izgovarjal, da je došel sinoči, a da jih ni hotel motiti, ker je bilo prepozno.
"Za Majerjeve ni bilo prepozno, in teh se nisi bal motiti ? Kda'j si nas pa še motil, in če si prišel o polnoči? Ali ti nismo vselej odprli in postregli? O Lovro, Lovro!" Posilile so jo solze; sedla je na stol in si brisala s predpasnikom oči. Lovra jehnineva-la dobra volja. Čutil je nekoliko svojo krivico, nekoliko pa se jezil, da se mu tako za-merja. Hodil je gori in doli po sobi in premišljeval, kaj bi rekel. Pravil je, kako so ga postregli Majerjevi, ki se jih ni mogef odkrižati, dasi bi mu bilo ljubše, če bi ga bili sprejeli domači, toda ni jih bilo.
"Kar nič me nimate radi," je vzdihnil, meneč, da se brani najbolje, če postavi očitanje proti očitanju ter se pritoži, da se oni tako malo brigajo za njega, ki je vendar njih sin in ima pravico do njih ljubezni. Materi se je že topilo srce, leo je vstopil oče z mrzlim pozdravom.
"Dober dan, Podkrajski gospod! Kaj bo novega?"
"Oh, kako ste čudni!" se je jezil Lovro in ponovil, kar je bil oponesel materi. "Kakof da bi ne bil vaš sin."
"Ampak Majerjev; kaj ne. Ta ti je bil šel naproti kakor novemu župniku. Maje ti je dal postaviti, vence je ukazal plesti in napise pisati. Ali se to spodobi? Komaj smo za-grebli teto, pa že rajate po gradu."
Lovro je opomnil, da je bil namen blag in da je gospod Majer storil vse njemu na ljubo.
"In tebi na škodo. Janez je prišel mene vprašati, če sme posekati par smrek za maje. Rekel sem, da nobene šibe ne. A gospod Majer, ki je s tujim vedno radodaren, je moško ukazal, naj se posekata na njegovo besedo in odgovornost dve najvišji smreki Lahko je odgovoren, ker ve, s kom ima opravka. Jaz bi ga tožil in plačati bi mi moral drevje. In kako je veleval po gradu! Kakor da bi bil že njegov. Zvečer si ti pil na Mlaki, hlapci so pa streljali in norce brili v Podkraju."
Lovro je poskusil zopet zagovarjati gospoda Majerja.
"Ne zagovarjaj mi tega o-deruha, tega sleparja! On je toča za naš kraj. Najprej je osleparil starega barona Ber-gerja in njegovo vdovo, potem gornjega Piškurja, letam Jelarja, in zdaj je na vrsti Bendež, ki se smuče okoli njega."
"Oče," se je jezno nasmehnil sin, "ne govorite tako! Če vas Majer sliši in toži,-boste kaznovani."
"Vem; taka je pravica dandanes. A tebi ga ni treba zagovarjati."
"Veste oče, kaj vam povem? Naš kmetje silno razjarjen, stko kdo slepari, ki ni kmet; sam sebi p4 vse odpušča. Majer je dobil poses&a na dražbi, na javni dražbi; jeze pa se nanj oni, ki so upali, da dobe lepe kose zemlje zastonj ker eden je že imel odbran travnik, drugi njivo, tretji gozd itd. Gospod Majfer jim
je pa zmešal račune. Kmet-
•
poskih. Jaz jih poznam in vi tudi, ko so si izgovarjali obresti v pridelkih, ki so presegale vsako leto glavnico, sto od sto. A ti dobrotniki zavpijejo takoj, da se jim godi krivica, ako dobe gosposkega konkurenta. Torej oče, o tem bodiva kar tiho ali pa se jeziva na kmete tudi, ki niso nič boljši. Saj jih poznava in veva, da niso zgolj angeli."
"Kako je naredil z baronom in njegovo gospo! Sin malo da ne berači od hiše hiše."
""Kar je bilo Bergerjeva, o-če, to so si razdelili trije. Najprej je vzel svoj kos gospod Stojan, potem svoj delež rajna naša teta in naposled najmanjši del gospod Majer. Zakaj pa ne očitate Stojanu in rajni teti ali menj krivičnega blaga?"
"Stojanu se ne da nič opo-nesti; in kar je dobila rajna teta, je pridobila pošteno. Sedaj je le vprašanje, če bo naslednik obdržal. Majer pa je ogoljufal Bergerjevo vdovo, ki je sama hodila okoli kmetov in graščakov in jokaka in prosila, naj ne dražijo, da vendar še njej ostane domačija. Smilila se jim je, in nihče ni prišel. Izdražil je Majer za par tisoč tako posestvo. 0-na je bila vesela in se nam je zahvaljevala. Naenkrat pripelje Majer v Gorenjo vas celo balo, postelje, mize, stole, klavir in rodbino. Zdaj so za-šumeli na Mlaki. Gospa se je jezila, prosila, jokala; Majer pa se je smejal, češ, da živi on tudi rad na deželi in da mu še na misel ni prišlo dražiti za koga drugega, da je že dolgo prežal na Bergerjevi-no. Morala je iti."
"Zakaj ni dražila sama?"
"Ker jo je bil pregovoril Majer, češ, da bo dražil on za njo."
"Norica!" * '
"Ljudje so hoteli ubiti sleparja."
Mon Vieux, Prends du Fer Nuxate"
Tako iliiate "Um na oni atrani", celo v Franciji pravijo
Tovariš, vzemi Nuxated Iron".
Kot zdravilo In stvaritelj moči t®«* kr' vi, najbrž nobeno xdravilo nI Imelo tako čudovitega uspeha kakor Nuxated Iron. Konservativno »e cenj, da rabi to pravilo približno tri milijone ljudi vsaWo teto samo v tej deželi. Je Jako priporočano In rabljeno od oseb kakor «o Hon. Leslie M. iSJiaw, bivši predsednikov kabinetni uradnik, (tajnik zakladnice), zvezini aodnik Atkinson. od prdzivne sodnlje v Washng-tonu, srninl)k Wan. L. Chambers, komisar ssvezinega odbora za poravnavo in obravilavo, blvfii vrhovnj sodnik mednarodne sodni je na Samoa; bivši zve-zinl senator in imenovanec na pod-predsedniško mesto Charles A. Tow-ne lz Mlnneaote; bivši zvezlni senator Richard Holland Kenney jz Delaware sedaj pomožni generalni Judge Advocate general zvezlne ameriške armade; geherai John L. Clem (v pokoju), blvš! bobnar v Shlloh, ki je bil saržent v ameriški armadi, ko je bil komaj dvanajst let star; general David Stuart Gordon (v pokoju), juna)k iz bjtke pri Gettysburgu; zdravniki, ki so bili v zvezi ydobro poznanimi bolnišnicami, so predpisali in priporočali to zdravilo, Bjvšl zdravstveni komisar W|m. R. Kerr lz Chicage pravi, da bi moralo biti rabljeno to zdravilo v vsaki bolnišnici ln predpisano od vsakega zdravnjk«,	•
Dr. A. J. Newman, bivši policijski zdravnik iz Chicage in bivši hišni zdra vnHi Jefferson Park bolnišnice. Chicago, pravi, da je Niui'ated Iron po nje gov.lh lutvtn i h izkušnjah se izkazal, da je boljše od vsakega drugega zdravila, ikar se tiče uetvar Janja nove, sveže krvi. močnih živcev, utrjevanja mišic in iwpravila prebavljalnlh organov
Dr. Jame« Francie Siti j van, hivši zdnwnlk Ueilevue bolnišnice, <Out door Dept) New York in W<jstchster county iKNiiice pravi, da Je tisoče mož in žensk, ki potrebujejo zdravila za moč in kri, toda ne vedo, kaj naj vzamejo. Ptmjegovem mnenju ni ničesar boljšega kot Nuxated Iron, organično železo, da s« obogati kri ln pomaga povečat j moč in vztrajnost moških in žensk, ki hitro izrabljajo Bvojo živčno energijo, .pri naipornem prizadevanju današnjega velikega industrijskega življenja.
&e niste močni in zdravi, tedaj ste dolžni samim sebi, da naredite sledečo preskušajo. Preprjčajte se, koli-f<o časa morete hoditi aH delati, ne da bi se ufrudili. Potem pa vzemite dve tableti Nuxated Iron trikrat na dan po jedi tekom štirinajst dni. Potem pa zopet preskusite evojo moč in prepričajte se, koliko ste napredovali.
Opomba izdelovalcev: * Nuxated I-ron, Id je rabljeno od 'Mvšlh kongres-manov in senatorjev ter drugih up-ljivnih ljudi s' tako čudovitimi uspehi. In ki Je nredpisano in priporočano od znanih zdravnikov, n j kakor ni skrivno zdravilo, ampa>k dobro poznano lekar-j narjem povsod. To zdravilo se prav lahko asimilira, n) ;akor ne škoduje zobem. Jih ne naredi črn« to ne vznemiri želodca, Izdelovalol garantirajo uapežno ta .popolnoma zadovoljivo »Pravljenje vsakomur ali vam pa rr-nejo dOTi ar. Prodaja se po vseh dobrih
ŠSlt;i >'	»<	i- .'V
■
Takrat pa je vse mllovalo u-bogo ogoljufano vdovo in zapuščenega sina. Saj ta ni revež, ker ni nikdar nič imel; ampak kdor je imel, pa izgubil/'
"Baronček je revež," je vzdihnija mati; "meni se smili." ' •
"Meni tudi" je pritrdil Lovro, "zato sem ga vzel za oskrbnika."
"Kaj! barončka?" je ostrmel oče. "To si pa res pametno ukrenil; ta je pa premete-
_ _ H
na.
"Iz golega usmiljenja."
"Ti boš še znorel iz golega usmiljenja. Saj ne upieje baron o gospodarstvu nič. Zase ni znal gospodariti, kako bi znal za tebe? Kaj ti je treba oskrbnika? Polje je v najemu, p«isti je v najemu. Bolje boš izhajal, ko če obdeluješ sam. Kar imaš njiv za domače potrebe in tistih par goved, to ti oskrbi družina sama. Ti boš pa res gospodaril, da bo kaj."
Ko je začula sestra Metka glasne, trde besede, je pritekla mirit.
"Poslušaj, Metka," je dejala mati in se udarila ob kolena, "kaj je prišlo Lovru na misel. Barona je vzel za oskrbnika.
Dalje prihodnjič.
ravno'tako kot če bi*vlekli čevlje po nabraie^ steklu^ ^^ jekfa
u^UjJfl w33 HH SjBj^gOBpflM	^	^ flpjj	i
GOSPODINJSTVO!
VARČNOST!
'U 1111	=
ALI HOČETE POMAGATI ?
Vlada Zjedinjenih Držav
vas prosi, da ste
>	r
varčni in hranljivi
vselej in pri vsaki stvari.
*
'	*	r	•	\
Kdorkoli tako dela v današnjih časih, dokazuje da je
Lojalen in patrijotičen.
Če hranite in kupujete
►
U.S. War Savings Stamps
pomagate sebi in celi Ameriki.
AU HOČETE POMAGATI ?
Vprašajte svojega duhovna, poštarja, predsednika vašega društva, pismonošo ali kjerkoli na banki
ONI VAM POVEDO
v	'	y
• , i > .'
PATRIOTIZEM!
jfc, ..
I /\ T i T 1TAPT t
I Al I IM I Ivi m I
IJVlIillJIlVUi »