Leto LXXV., it, Xto
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINI JEVA ULICA 5 — TELEFON. 31-22, 31-23, 31-24, 31-» M 31-2« — Izhaja vaak dan opoldne — Mesečna naročnina 11 lir — Račun prt postno ček. zavodu: LJubljana 10.351
Misslungener Opera tions plan der Angloamerikaner
S' nevere Menschen- umi Materialverluste des
Aus dom Fuhror-Hnuptquarti*T, 19. Sept.
D:s Oborkommando der VVehrmacht gibt bekannt:
Im   Sutiab*M'hnJvt   der   Ostfront verlau-
fen efgene B»-\vegungen planmassig. Der M rk na«h<lr;'riK:<'Md«1 F**ind \vurnV abge-vvicson.
Im mittlertn Fnmtabschnitt sind im Kamne \vi»stli<-h -I»-1nja und sudlich Rjeli anhaltend Behw n Kiimpfe i m Gange. An-gr ff starker tvirullk-her Kriifte vvurden zersclilis^vii.
Von d«*r i:!»r l D o-t front \verden a*isser lebhal er ortlicher Kampftiitigkeit ara Kubanbriickrnkopf mul hefffger erfolg-Icser Angriff;> der Sowj«*ts sud lic h des La-đo«ra**«»s kodu«- Kiimpfe von Bedeutung gemeldet.
Im fiaumc lnti Salerno konnteii die dort gelandeten lil 1 '».rh-aiiierikAiiischen Lan- | clungM ruppen nach z\v«*i"\vochentIichen sehweren Kiimpfen nit-ht deri envarlefcen op**rativ< n Frfolg erreiehen. Es gelang ihnen nieht. div in Suclital-en h«-findlichcn deuts<hrn 1>: vi»* i:>n«'n a-bzusohneiden. Ge-genubs r den zahleiimiissig *veit iiberlege-nen fVindlu h, h Kr&ften lumen unsere Trupp« n jede Emeiterung des Landungs-briickenkopfes veredtelt. Im Gegenangriff \vunlc der Feind tro,;/ starker Schiffsar-tiilerieunterstutzimg atif einen «-ngen Kii-rrtVmritrrffon zuruckgedrangt. Er erlitt da-bei sch\V(Te Vtrlustr. Ihiduroh gelang es, aus Kalabrien und Apuglien nach restlo-ser Z«'is*".i;rtnv» allrr militi* rvvichtigen Ein-richtungen alle eigeneu Truppen mit den DMsoneu die bed salerno im Rampfe stainkri, /.u vereinigeia.
Oer ae.f dem Verrut Btadoglios aufge-baute hrt i>th-nnrdamerikanisehe Opera-tionsplan M *>< ir.it missltinjren. Die ener-gisehe deutsche Fuhning und die Eni-sehkiN-:Tik: ;t d€K <i«aitschen Truppen, die den Angriffen von 8 Infaruterie- und 2 Parzerdi\ isionen *d.andhirlten, komite die-sen grosscn Aba-ear»-rfo|g ermogliehen. Nach den bfsherigen "orliiuffgen, noch un\'oOstandigen Berichteu verlo- der Feind mehr als 10.000 Ma;m an Toten uud Ver-unxndeten, 44**5) Gefangene. 168 Panzer, 34 Go>chutze. 62 Granat- und Raketenvverfer souio zahlrriehc leichte und sebavere In-fameriev/af fe:i. — Fnziihliges sonstiges Kriogsgenit   \vurde   verniehtet   oder er-
Fallimento del piano operativo angloamericano
Dal C^uartiere generale del Fiihrer, 19. settembre. II Comando Supremo delle Forze Armate comunica:
Nel settorc meridionale del fronte orien-tale i nostri movimenti procedono secondo i piani stahiliti. II nemieo ehe premeva for-temente vetliva ric^'ciato-
Nel settorc centrale del fronto nella zona ad ovest di Jelnja e a sud di Bjelij sono in corso eontinui aspri oombattimenti. Attacrhi di forti eontingenti nemici sono stati respinti.
Per il rimanente del fronte orientale non sono annunziati combattimenti di rilievo ad eocezione di vivace at t i vita o|>erativa lo-cal«1 nella testa di pont<> del Cuban e di violenti assalti sovietiei a sud del Ladoga, rirnasti senza sueersso.
Nella zona presso Salerno le tmppe di sbarco anglo-amerieane doj>o due settimane di duri eonibattimenti non riuseivano a rag-ginngere gli attesi suecessi op<irati\i e a taglkir fuori le divisioni tedesehe che si trovavano nelTItalia meridionale. Di fronte alla preponderanza delle forze nemiehe le nostre truppe hanno evitato ogni allarga-mento della testa di ponte di sbareo. In contrattarehi il nemieo, nonostante il con-corso di violento fuoeo di artiglieria di marina e stato respinto su una ristretta stri-scia della eosta, snbendo dure perdite. A tutte le nostre truppe provenienti dalia Ca-labria o dalla Ptiglia, dopo aver distnitto tutte le installazioTii militari importanti, rio-.<-i\ a di eonginngersi eon le di\-i»*ioni ehe si trovavano in eonibattimento presso Salerno.
II piano operativo anglo-americano, basa-to sul tradiniento di Badoglio, e percio fal-lito. L/energiea eondotta delle operazloni da parte tedesea e la risolutezza delle trupp*™ germaniehe ehe seppero far fronte agli attaeehi di 8 divisioni di fanteria e di due divisioni eorazzate, resero possibile questo grande BOOecsoo difensivo. Dalle notizie non aneera eomplette giunte finora il nemiro ha perduto piu di 10.000 morti e feriti, 4429 prigionteri, 153 earri armati, 54 eannonk 63 lanoiagranate e laneiarazzi e eosl pure numerose armi leifgere e pesanti. Ingente materiale di gnerra veniva distrutto o preso.
Nella  lotta con tro la fkittn di sbarco reparti aerei e forze della marina affonda vano dal 8 al 17 settembre 3 incroeia-tori,   2   ri»ecftitorpe<L:niere.   1 torpediniera, 15 battelli di sbsreo e 9 tras;;orti per com. plessive 58.000 tonn. Inelfre 2 ineroeiatori. 3 cacciatorpedin'ero, 1  battollo di sborco, 1 grande petrolTera e 7 trasporti per eonv plessive   35.000  dom.   ven;vuno si  grave- I mente ^clpiti che si puo calcclare sulla lo- i ro per S Ha. Oltre ed aleune rltre na\i <]a i gnerra vrnVano danneggiate dal lancio di bombe   125   trasnort:    c    petroliere per 600.000 tonr.. 9 ba«telli da sbareo e 1 vedet^.
Anehe nella giorrati c!i ieri neUa zona di Salerno e a sud si e duramente eomhat-tuto. Dopo la eongriunzione di tutte le truppe deiritalla meridionale i nostri reparti si seno sganefati da! nemieo secondo i piani, per formare una piu breve lfnea di difesa.
T7n sommergihile tedeseo danneifKlava jravemonte con siluro un cacciatorpediniere
Im Rampfe gegen die Landungsflotte versenkten Luft. und KHegsmarinestreit-krafte in der Zeit votn 1. Ms 17. September S Kreuzer, 2 Zerstorer, 1 Torpedoboot, 15 I-iindungsboote und 9 Transporter mit zu-sammen 58.000 Brt. Femer vrurden 2 Kreuzer, 3 Zerstorer, 1 Landungsboot. 1 g ros ser Tanker und 7 Transporter mit rund 35.000 Brt. so schser getroffen. dass mit ihrer Vernichtung zu reehnen ist. Neben elnigen welteren Kriegsschifffen vrurden 125 Transporter und Tanker mit rund 600.000 Brt., 9 Landungsboote und 1 Be-\vaeher dureh   Bombenfreffer besehadigt.
Aueh am gostrigen Tage wurde im Kampfraume von Salerno und siidlich er-bittert gekiimpft. Nach Vereinigung aller in Sudatalien kampfenden Truppen haben sieh unsere Verbande plnnmiinsig vom Feinde abgelost und eine. kiirzere Vertei-cLiirungslin'e bezogen.
Ein deutsehes ITnterseeboot besehadigte efnen onglisehen Zerstorer der »Jarvis«-Klasse und einen grossen Tanker mit Tor-pedotreffern sehvver. Verbande der Luft-vvaffe beschadlgten ehien Zerstorer und eine Anzahl weiterer Schiffe der felndli-ehen Transportflotte sehvver. 11 Flugzeu-ge vvurden uber dem Kampfraum ab^e-sehossen.
Deutsche Fernflugzeujre versenkten weit im Atlantik efnen \iermotorigen Bomber und einen grossen Laste.isegler, der sich im Schleppttau emes viermotorigen Flug-zeuges befand.
\Venige feindiiche Storflugzeuge uarfen in der ver gan gene n Nbcht uber dem Keiehsgemet plan los einlge Bomben ab, die nor geringeti Se±iade*n verursftchten.
DUCE ITALIJANSKEMU NARODU
»Prijeli bomo spet za orožje ob strani Nemčije in zaveznikov"
Berlin, 10. sept. Snoči ob 21.30 je imd Mus-solini radijski nagovor na italijanski narod. Nagovor so prenagle vse nemške, in italijanske rad;j«kc postaje   Duce je med nigim de-
jal:
Črne srajce! Italijan"! Italijanke! Po dolgem molku sedaj zopet slišite moj glas. Prepričan sem. da boste spoznali oni glas. ki vas je v ttžk h ča^ih tolikokrat po-zival in ki je z vara: s!i^v:l najlepše dni DorrK>\'inc. Okleval sem nekaj ćasa. preden sem zopet stopil pred vas. Potreboval <em nekaj časa. da se duhovno pomirim. Po razdobju duševne osamljenosti sem motal pr:t- ^pet v stik s svetom in njegovimi dogouki
Nočem se dolgo baviti s pred zgodovino. Začcniam takoj z dogodki 25. julija.
V mojem na dogodkih razgibanem življenju se mi je pripetila najbolj neverjetna in gotovo najhujša dogod:vščina. Ko sem 25 julija šel h kralju zaradi važnih odločitev, ta moj razgovor s kraljem ni trajal niti 20 minut. Prav za prav je bil vsak razgovor nemogoč« kajti sklepi s<> bili že storjen . Zgodilo se je že. da je moral v vojni ali miru kak minister odstopiti, da je bil kak general odstavi ien, n: pa bilo še nikdar slišati, da bi bil mož, ki je kakor jaz nad 20 let v absolutni zvestobi služil svojemu vladarju m Domovini, aretiian na na stopnišču kraljeve zasebne hiše. Češ da ga je treba zaščititi. Vlačili so me od vojašn:ce do vojašnice. Imel sem takoj vtis. da gre za nekaj povsem drugega Ta vtis se je še povečal, ko so me iz Rima prepeljali na otok Pon-zo, in bil sem docela na jasnem, za kaj gre. ko so me od tam prepeljal na otok Santa Maddalena in od tam v planinski hotel na gorskem masivu G ran Sasso, kakor je to predvideval načrt za izročitev moje osebe Anglosasom.
Izjalovljen operacijski načrt Angloameričanov
Visoke človeške in materialne izgube sovražnika
Iz Fiihrer je vega glavnega stana, 19. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
V južnem odseku vzhodne fronte potekajo lastni pokreti po načrta. Sovražnik, ki je močno pritiskat, Je bil zavrnjen.
V srednjem odseku fronte so na prostoru zapadno od Jelnjc in južno od Bjelija še zmerom v teku hude borbe. Napadi močnih sovražnih sil so bili razbiti.
Z ostale vzhodne fronte ne poročajo • pomembnih bojih, razen živahnega krajevnega bojnega delovanja na kubanskem predrnostju in srditih brezuspešnih sovjetskih napadov južno od Ladoškega jezera,
Na področju pri Salernu izkrcane angleško-ameriške izkrcevalne čete po dvotedenskih težkih bojih niso mogle doseči pričakovanega operativnega uspeha. Ni se jim posrečilo, da bi bile nemške divizije v južni Italiji odrezale. Proti številčno daleko nadmoćnim sovražnim silam so naše čete preprečile vsako razširjenje prečimo-stja. V protinapadu je bil sovražnik kljub močni podpori ladijskega topništva potisnjen nazaj na ozek pas ob obali. Pri tem je utrpel težke izgube. Na ta način je uspelo združiti vse lastne čete ht Kalabrije in Apuglije po popolnem uničenju vseh vojaško važnih naprav s divizijami, ki so se borile pri Salernu.
Angleško - severnoameriški operacijski načrt, zgrajen na Badoglievem izdajstvu* se je tako izjalovil. Energično nemško vodstvo in odločnost nemških čet, ki so se so-perstavljale napadom 8 pehotnih in 2 oklopnih divizij, sta omogočila ta veliki obrambni uspeh. Po dosedanjih začasnih in še nepotrjenih poročilih Je izgubil sovražnik več kakor 10.000 mrtvih in ranjenih,
4429 ujetnikov, 153 oklopnih voz, 54 topov, 62 metalcev granat in raket ter številno lahko in težko pehotno orožje. Neštevilni •stali vojni material Je bil uničen ali zaplenjen.
V boju proti izkrcevalnemu brodovju so oborožene sile letalstva in vojne mornarice v času od 8. do 17. septembra potopile 3
pa sem neomajno zavest, da bo čeprav sem bi! docela odrezan od zunanjega sveta, Fiihrer kljub temu poskrbel za mojo osebo, bolj bratsko kakor tovarUko-
F recital sem  čudovita dela Nietzschejeva k? sta mi jih svoječasno poklonila Fiihrer ?n Goring, in spoznal sem. da ima beseda zvestoba svoj globlji pomen, reke- bi večni pomen, ki izraža  nemško dušo. Prepričan sem bil, da bom sam delež; n te re-n'eo V poznavanju pogojev kapitulacije, nisem 1 dvomil o tem. kaj določa čl. 12. tega pogoja Visok uradnik mi je povedal, da me smatra in j za talca, toda v noči od 12. na 13 september sem bil siguren, da me sovražniki nikdar ne bodo dobili živega v svoje roke.
Zadnji dan pred dogovorjeno izroč tvijo moje osebe sovražnikom sem proti 14. uri opazil prve padalce. Kmalu nato so jim sled li še drugi hi spoznal sem. da so nastopil: možje, odločeni, da staroj*. vs;-k <x'.p■ >r Mo>tvo. ki me je stražilo, se je tega prav tako zavedalo in se ni upiralo. Ves udar je bil vzor organizacije in odločnega nastopa Nimeev. ki bo ostal v zgodovini ednistven in bo ro stal legenda.
Krivci državnega udara in kapitulacije
S tem zaključujem ops dogodkov, ki bi jih lahno označil kot dramo svoje osebe. Vendar je vse to le malenkostna dogodivščina v pomeri s strašno žalo;gro, v katero je pahnila izdajalska vlada 25. julija italijanski naro-o Neverni optimisti in še celo fašisti niso mogli smatrat/ za možne, da bi sploh mogel obstojati tako katastrofalen načrt proti stranki, režimu :n narodu. Toda ukrepi, ki so bili izdani po 25. ji?!:;u. dokazujejo, da so hoteli umi ti 20 let dela. izbrisati 20 let slave, ki jc dala Domovini imperij in do tedaj neslutenc velično. Lahko se danes, spričo razvoja vojne, ki se nadaljuje, iščejo možnost komprom sa in opra-vičMo za one, ki nosijo odgovornost, toda oni. ki so udarili na stranko, so prav isti lenuhi, ki so že v začetku skušali sabotirati socialni napredek, so prav :sti. ki so vedno zavirali pogod fa--stične revolucije in napore režima teh skušali zmanjšati njegove uspehe.
Dočim smo mi svojo dolžnost vedno izpolnjevali in prevzeli za svoje delo polno odgovornost, s4 moramo priti na jasno, kako je z drugimi. Pričeti moramo pri državnem poglavarju, ki je nosil najvišjo odgovornost, a ni odstopil, kakor je to večina Italijanov pričakovala. TucT on mora biti pozvan na odgovor.
vico do nadaljnjega obstoja Miselni temelj It ali je je bil vedno bolj repuV.iKar.s';: kak >r manarhiatičen. Republikanska stocn je bila, ki se je morala boriti proti ;noruirhij; tr_ko v Italiji kakor drugod po svetu, v Italiji zlaMa v dobi velikega Martin
Temelji nove Italije
Država, ki |o hočemo na novo uie.'iti, mora biti nacionalna in socialna v najširšem pomenu besede in fašistiena, kakor je
bila ob njegovem začetku, v r>r : rtcanju, c>a jc naš pokret neodoljiv, postavljam naslednje zahteve:
1. PrijHi bom.» spet za or /je ih strani Nemčije, Japonske in ostullh zaveznik-»v. Samo kri lahko izbriše sramoto v /4TO» dovini nase domovine,
'i. Takoj bomo obnovili n š > < l> r> e»io silo, kj naj *e *I»cre okrog naše n u i.ruvlue Milice. Samo kdor nosi oro/je, se bori z vero, ne misli na obseg in težo žrtev, ter lahko zmaga.
3 Odstranit; moramo vse i/tlajalee, v prvi vrsti one, ki so dne 2o. julija ob ".1.80 priznali izdajalsko vlado in stopili na stran sovražnika,
4.  Fničiti moramo zajeuaJ*ko plutokracijo,  ustvariti   socialno   viteštvo,  da bomo mogli postaviti delo dokončno za predmet državnega gospodarstv;t in sjeporusno M vo države.
Črne srajce in njm zvesti pr sraš; v vsej ltaiij:! Pozivam vas pomvvno k vitlu in orožja. Veselje sovražnika nad kapitulacijo Italije ne pomeni, da bi imeli zmago že v že] ... N I Nemčija, Japonska in ostali zaveznici se r*xlo borili do končne zmage in niti /a h.p m mt-slijo tia kapitulacijo
Črne srajce! Obnov te svoje bataljone, ki so že toliko storili za domovin«>' Mladi fa£ sti* strnite se v divizije, ki so s« rile! Bojevn ki, ki \a> BSSprotn ■ i opad niso mogli nikdar zlomiti, ki ->tc prenašal vse težkoce, dvignite se in podprite aaso domo> vino, da bom»; na njenih tleh obnovil' nično slavo' Italijanski letalci, d% gnite sv< i. /ma-goslavna krila v bc^Tbi ob strani rtemŠk i t(y\a-ri^c\-. tla bodo scvražn:ki tem tc/jc tn tem brezuspešneje napadali italijans F*-šistične žene, lotite sc zt;pct svojega podpornega delovanja in pomagajte pn oelu. ki :e ljudstvu tako zelo potrebno!
Kemtovalci. delavci, obrtnik, uradnik' lir žava, ki bo nastala iz te borbe, iz legi nadčloveškega napora, bo vaša država  i; . da je nihče več ne bo mogel spraviti v nc\.\r-
Njegova dinastija je bila med glavnimi činitelji j nosi Naš pogum, naša volja b naša vera bodo
_. . '    ^1___- • __I.'    ~_."j.______^__J_     c „_____X       t     J . 1 •     K ____ I___■    -_________ ml 1.
malodušja in protinernške propagande Sovražnik je to v svojih špekulacijah dobro upošte
križarke, 2 rušiloa, 1 torpedni ©otn. 15 iz- I vaI- Prestolonaslednik, ki je prevzd poveljst% o
krcevalnih čolnov ter 9 iu*evoznih parni- j ^no ™*S ? ^lo}\ n! n**tta Hg8
kov s skupno 58.000 brt. Dalje so bili 2 j na^j^u.jTepncansem, da je bila Savojska
križarki, 3 rušilci, 1 izkrcevalni čoln. 1 ve-
velika petrolejska ladja in 7 prevoznih par-nikov s skupno 35.000 brt. tako hudo zadeti, da se mora računati z njihovim uničenjem. Razen nekaterih nadaljnjih bojnih ladij Je bilo z bombami poškodovanih še 125 prevoznih in petrolejskih ladij z okroglo 600.000 brt., 9 izkrcevalnih čolnov in 1 s t razna ladja.
Tudi včeraj so bili na bojnem področju pri Salernu m južno ogorčeni boji. Po združitvi vseh v južni Italiji borečih se čet so sc naši oddelki po načrtu odločili od sovražnika in zavzeli krajšo obrambno črto.
Nemška podmornica je s torpednim zadetkom hudo poškodovala angleški rušilec razreda »Jarvis« in veliko petrolejsko ladjo. Oddelki letalstva so hudo poškodovali rušilec in številne nadaljnje ladje sovražnega prevoznega brodovja. Nad bojnim pod. rečjem je bilo sestreljenih 11 letaL
Nemška letala za daljne polete so potopila daleč na Atlantiku šriiimotorni bombnik in veliko tovorno jadrnico, ki jo je vleklo šr-rimotorno letalo.
Maloštevilna sovražna vznemirjevalna le. tala so preteklo noč odvrgla brez načrta nekaj bomb nad državnim ozemljem, ld so povzročile samo neznatno škodo.
Temeljito prekrižani sovražnikovi računi
Berlin, 20. sept. K položaju v I tal i j' še poročajo: Angleži in Američani niso bili v premoči samo za celih deset divizij, podpiranih od močnih skupin letalstva in silovitega ladijskega topništva, temveč so izkorisfli v svoje namene tudi nezvestobo in izdajstvo Badoglija. Objava premirja, ki je bMo podpisano že 3. septembra, je bila objavljena Ide 8. septembra zvečer, da bi mogli Anglo-Američani končati svoje priprave za izkrcanje v salernskem zalivu. Angleško-ameriSco vodstvo je računalo s tem. da bo nemško vodstvo presenečeno. Redkim nemškim skupinam so hoteli postaviti nasproti znatne sile z najtežjim orožjem. Upali so na nagel prodor iz sejemskega zaliva čez talijansko celino na Jadransko morje. Sledilo naj bi uničenje nemških skupin v Kalabriji in Apuliji. ki bi potrebovale za umik v srednjo Italijo najmanj teden dn:.
Sovražnikov uničevalni načrt, ki naj bi se bil uresničil s pomočjo Badoglijevega izdajstva, pa se je docela izjalovil sprčo sposobnosti nemškega vodstva in odločnosti nemških čet in so bili tako sovražni računi temeljito prekrižani. Američani fn Angleži, ki jh je ščitilo mogočno brodovje. so sc zadnjih deset dni
inglese della ciasse cJanis* e ona grossa petroliera. Reparti deOa L«ftwaffe dnaneg-giavano grovemente uu rnr rlatnrp*rilnli se e una quantita di altre navi della flstta da trasporto nemica. Sulla zona di venrvano abbattutl 11 aerei.
Appareechl tedeseh! n larga affondavano neirAtlantico quadrimotore e trasporto rimorenlato da un
In von di disturbo effettuati nella ootte sul terrltorio del Reich, eiate a esssccio no solo
le s skrajno težavo obdržali na ozkem obalnem pasu. Med tem časom se je posrečilo potegniti nemške čete iz južne Italije, pri čemer pa je imel sovražnik ogromne -zgube, mnogokrat večje, kakor so izgube na nemški strani. Operativni uspeh je torej docela na nemški strani in razočaranje v sovražnem taboru je popolnoma razumljivo.
Berlin, 19. sept. Italijanski železniški sistem posluje zopet brez vsakih motenj. Nemške čete so tako hitro in precizno prevzele železniško omrežje, da je bilo že tretji dan po Badoglievi kapitulaciji nad 2000 km železniškega omrežja pod nemško kontrolo. Prekinitev železniškega prometa je bila tako v najkrajšem času odpravljena. Izdajalski poskus Badoglieve klike, da bi z oviranjem dovoza zmanjšala akcijsko sposobnost nemški* čet, je ostal enako brezuspešen kakor vsi ostali podobni manevri.
Boji na vzhodu
Berlin, 20. sept. Z vzhodne fronte poročajo: Na južnem odseku otežkoča nastalo deževje bojno delovanje. V srditih borbah so bili sovražni napadi zavrnjeni. Sovražniku ni uspelo, da bi motil nacrtne pokrete nemških čet. Pri Konotopu so nemški grenadirji v srditih borbah odbili napad močnih boljše viških, pješadijskih in tankovskih oddelkov ter uničili pri tem 6 tankov. Pri Krasnoarmejsku in pri Konotopu podpira letalstvo z uničevanjem tankov in težkega sovjetskega orožja borbe nemških čet. Južno od LadoSkega jezera so bili boljše viski napadi proti nemškim položajem prav tako  zaman. Tu je
vladarska hiša že ves čas pripravljena na izdajo, ki jo je nato izvršil Badoglio skupno z onimi generali "n izdajalci iz vrst fašistične stranke, ki so z njim konspirirali
Nobenega dvoma ni, da je bil Badoglio takoj po moji aretaciji pooblaščen za pogajanja za premirje. Pogajanja pa so se bržkone začela že pred mojo aretacijo. Kralj se ni ustrašil podlo izdati Nemčijo in je še po podpisu premirja taiil. da bi sploh bila taka pogajanja. Pri tem je dejstvo, da sem vladarski dom pred 20 leti ravno jaz rešil pred zlomom. Sedaj pa je njegova vlida na podlagi statuta iz ie*i "•S48 v^po.r:aviia »svoboščine-: v z/.amenju obsednega stanir na konicah bajonetov. To je najhujša izdaja^ kar jih pomni zgodovina, izdajp, ki je pristala tudi na to. da se izroči mota oseba sovražniku-
Kar se tiče posroiev kapitulacijo, ki naj bi bili velikodtišni. so v resn'ci najbolj kruti, kar si jih je mogoče zamisliti. Kralj ni ugovarjal niti proti oni točki kap'tula-cijske pogodbe, ki določa izj-očitev moje osebe sovražn'ku- ^golj v strahu za svojo krono je pahnil Italijo v kaos. sramoto in bedo. Po vseh celinah od skrajne vzhccV-.e Azije do Amerike bodo sedaj vedeli, kaj pomeni sltlepati pogodbe s Sa vojsko hišo. Tudi sovražnik", ki so vsil'li to sramotno kapitulacijo, ne rkrivajo svojega zaničevanja Odslej bodo dvomili v vsakega Ita-lijcjia^ čeprav je za to izdajstvo kriva Mi skupina odgo—oniih ljudi. L#ah!;o se zgotii. da bo vsak Italijan celo v svojem privatnem življenju zaredi tega o^umničen in za ničevan. Moramo si biti na jasnem, da je prizadela ta sramota vsakega posameznega Italijana.
S tem, da smo iz^rubili svojo čast. smo izgubih morda za vedno tudi vse ono ozemlje, ki smo ga v tej vojni prklobiJi, in to tako na Jadranu, na Jonskem in Egejske m morju v Južni Franciji in na Balkanu- a ne le to. nič ar^rr.otr.eješega ni. kekor armada, ki jo je, ponižano in prepuščeno samo sebi, od danes d<*» jutri raze: žil njen lastni zaveznik To ponlž"r.^o jc zadelo vojake, ki so oe na tolikih bojiščih na strani nemfirJh zaveznikov junaško borili. Tudi na pokopališčih v Rusiji J~i po drugih bojišči:. ; i spe Nemci in Italijan* skupno pes'c inje spanje, morajo občutiti to sramoto Vlada, ki je tako globoko podla je izdala vse Italijane in postavila na l3ž vse njihove žrtve.
Italijanska mornraicr.. ki smo jo s toUko ljubeznijo gradili vseh 20 let. je bila isro. čenc sovražniku na otoku Malti, na isti Malti, kj je glavni srteber angleškega imperializma v Sredozemlju ir. od koder so ot stalno ogražali življenjski interesi Italije. Le letalertvo jc moglo rešit: bistveni del svojih letal, a taktitbio tudi ne pomeni n* več. To je podlost, na katero je opozoril tudi Fiihrer v svojc^n zadnjem govoru ko je ožigosal Badoglijevo izdajstvo, ki je po kapitulaciji dal še nadalje bombardirati veKka in mala mesta v južni Italiji, da bi prevari! Nemce.
NI fsMsBm izdal monarhije jiego je monarhija nkktla fašizem. Ta izdaja je po-vzročlto, da nihče več ne more zaupati v J v Italiji. Kaćar monarhija ne iz- i »je zgodovinske naloge, isgubi pra.- J
dali Italij: novo bcoocnost. nov-, /via jok i zmožnost in pravo mesto pod soncem. Pretvo* rite to upanje v trdno resničnost.
Naj živi Italija! Naj Sfrj Fašistična republikanska stranka!
Duce pri Filh
Berlin, 20. s-.ptembia Iz Funrearjeveg* glavnega stana poročajo: Due • je takoj po sv^ji osvoboditvi bil na ve£đfM VUČU obisku pri FiihTrju v njegovem glavnem stanu.
General Nedić pri Fiihrerjru
_ Fiihrerjev glavni stan, 20. sept. FUnrer v sprejel v s^^ojem glavnem stanu srbskeari rainistrskega y exlsednilca genereJa m*l«MWP Nedića. Pi-ed tem je hna] nun ikj /.:n,(n.ii minister Ribbe-»Lrop s srbrkim ministrskim predsednikom d.-.ljši razgovor o bodočem razvoju v Srbiji.
Globok vtis Mussaliisijeve poslastice v Italiji
Kim, 20. sept. s. Italijanski h^U i !>&irno in pod velikimi naalo^ poročajo o včerajšnjem Mussolinijevem govoru. V mestih in na deželi so se zbirale pred zvočniki množice ljudstva, ki so pazljivo poslušale Ducejeve besede. Ko se je Duce prvič zopet obrnil s svojim poaivom na narod, ai je oddahnila vsa Italija. Po mestih so priredili zborovanja, na katerih so izražali zvestobo Duceju.
Dnevno povelje Milici
Kim, 19. sept. Poveljnik fašistične Milice,
general Renato Ricci, je izdal pripa-lnikoni fašistične milice dnevno povelje, v katerem pravi:
»Strnite svoje vrste v železni disciplini. Naloga tf'rnih srajc je, da zopet obnove čast in slavo Italije pred svetom in pred zgodovino!«
Pclitika Bolgarije ostane nespremenjena
Sofija, 19. sept. Predsednik nove bolgarske vlade Božilov je imel po radiu govor, v katerem je obrazložil program vlade. — Nova vlada bo nadaljevala dosedanjo zunanjo politiko. Odkritosrčno želi poglobiti sodelovanje z Nemčijo in njenimi zaveznik', prav tako pa njegova vlada iskreno stremi za tem. da ohrani že obstoječe prijateljske odnošaje z vsemi nevtralnimi državami
Bombardiranje atneriških postojank na Novi Georgiji
Tokio, 20. sept. Japonsko mornariško letalstvo jc ponovno bombardiralo ameriške postojanke pri Mundi na Novi Geor-giji. Japonske bombe so povzročile huda razdejanja na v jaških napravah. Japonska letala s- s? brez izgub povrnila na I svoje oporišče.
Ameriški bombniki so  ponovno poaku-! ^ali napasti kitajsko hiko Hankov. Japon-| sko protiletalsko topništvo pa jih je zaustavilo in prisililo k umiku že daleč pred ciljem.
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«, ponedeljek. 20. septembra 1943
5tev. 210
Ergattzungen zu den Acsrdmmgen vem 1$. 9. 1943
Das am 16. 9. verlautbarte Verbot rum Betreten des VValdgelaendes sil t nur im Stadtgeniet Laibach innerhalb der Sperr-zonc und zwar:
1. Fiir die VValdungen im Nord-Osten auf dem Rožnik mit Ausnahme des Ti-voliparkes und des Parkes um Hotel Bel-levue.
2. Fiir die VValdunzen im Sud-Ostteil »uf dem Golovec. Ausserdem sind diese VValdstucke  durch  Plakate gekennzekh-
net.
Annilherung an den Spernjiirtel ist nach ^ie vor nur auf der Klagenfurterstrasse, TVfenerstrasse, Zalogstrasse. Unterkrai-nersirasse.  und   Trieslerstrasse gestattet.
Wer sich dem Sperrijtirte! an anderen Stelien nahert. gefahrdet sein Leben.
DER STADTKOMMANDANT
Bofrotnilo k naredbacn z ^ne 15. 9* 19-13
I*r* pcvod vstopa na gozdno ozemlja, ki je bila objavljena dne 16. septembra 194S, velja samo za področje mesta Ljubljane v notranjosti b!eka, in sicer:
1. Za gozdno ozemlje na severovzhodu na Rožniku z izjemo Tivolijskega pnrka in parka okrog hotela Bellevue.
2. Za gozdno področje v južnovzhodnem delu na Golovcu.
Razen tega je to gozdno področje označeno s posebnim] lepaki.
Dostop do bločne zapore je slej ko prej dovoljen Mimo po Oiovškl cesti, po Dunajski cesti, po 3?lo£kl, po Dolenjski in po Trtaski cesti.
Kdor se približa bloku na  kakem drugem mestu, ograza svoje Življenje.
POVEUNIK MESTA
Supplemsnto aHe ozdjnanze del 15. 9. 1943
D divieto dl ceresso alla zona boschiva, reso noto il 16-IX-1943. vale sok» per il territorio di Iaibiona entro la einta e pre-cisameute:
1) Fer i boschi a nord-est sil! Rožnik ad aeeezione del pareo di Tivoli e del par-co intorno alTalbergo di Bellcvue.
2) Per i bosehi nella parte »ud-est »ul Golovec.
Inoltre quevte zone boscjiive sono indi-cate da eartelli.
L.'awic»marsi alla einta e, eome preceden-temente, permesso soltanto dalla via Kla-genfurt. via Vienna. via Zalog, strada del Dolenjsko e strada di Trieste.
Chi si approssima alla einta da altri luejrhi rspone a pericolo di vita.
II. COM3IANDANTE DELLA  C ITT A'
Emschrankung des KraStvvagenverkehrs
Fahrscheine fiir alle zivilen Kraftfahrzeu-ge (personliche Kraftwagen, Lastkraftvva-gen und solche fiir besondere Beniitzung, Autobuse, Traktoren, Kraftfahrrader mit und ohne Bei\vagen) ohne Rucksicht auf die Betriebsweisc, welche auf Grund der Anordnung des Hohen Komissars No. 120 von 20. IV. 1942 bew:lligt und bis zum 21. XII. 1943 entvveder ausgefolgt oder verlan-gert \vurden, sind vom 1. Oktober 1. J. auf-gehoben.
Nach dem 1. Oktober 1. J. wird angesicht der ausserordcntlichen Vcrhaltnisse und Mangels an Betriebsstoffen und Pneumati-ken nur jene Zahl der Kraftfahrzeuge zu-gelassen, \velche nach Beurteilung eines jeden Einzelfalles streng im offentlichen In-teresse stehen.
Betreffcnde. welche nach ihrer Cberzeu-gung unter diesen Bedingungen die Be-rechtigung zum Fahrscheine auch nach dem 3. Oktober 1943 besitzen. sollen sich um den Fahrschein und das ncue Kennzeichen drin-gend bevverben bei dem Amte fiir živi le Kraftfahrzeuge beim Hohen Komissar (Laibach, Gledališka 11) und zvvar mit begriin-deten und von zustandigen Amtern und In-stitutionen bestatigten Gesuchen (auf dem 6 L — Taxpapier). Interessenten aus den Handels-, Govverkschafts- und Industriekrei-sen sollen betreffende Bestatigungen bei dem Landlichen Korporazlonsausschuss. jene von der Lebensmittelbranche beim Er-nahrungsamt einholen usw.
Omejitev prometa z met orni mi vozili
Prometna dovolila za civilna motorna vozila (osebni avtomobili, tovorni avtomobili in taki za posebno uporabo, avtobusi, traktorji, motorna kolesa brez prikolice in z njimi) brez ozira na način pogona, ki so bila odobrena na osnovi naredbe Visokega komisarja št. 120 z dne 20. vi. 1942 in so bila ali izdana ali že podaljšana do 31. XII. 1943. prenehajo veljati od 1. oktobra t. 1. dalje.
Prometu izza 1. oktobra t. 1. bo dopuščeno spričo izrednih razmer in pičlih zalog pogonskih sredstev in pnevmatike le ono število motornih vozil, ki bo po individualni oceni vsakega pesameznega primera — strogo v javnem interesu.
Prizadeti, ki mislijo, da bi imeli pod temi pogoji pravico do prometnega dovolila tudi po 1. oktobru 1943, naj zaprosijo zanj in za nov spoznavni znak čim prej pri Uradu za civilno metorizacijo Visokega kom sari jata (Ljubljana. Gledališka 11.) z obrazloženimi in od pristejnih oblastev in ustanov potrjenimi vlogami (na taksnem papirju za 6 lir). Zaniman-ci iz trgovinske, obrtne aH industrijske stroke naj se obračajo za navedena potrdila na Pokrajinski svet korporacij, iz živilske stroke na Prevod itd.
U ml t a zi ime della circcla-zione degli autoveicoli
La validita delle autorizzazioni speciali alla circolazione di autoveicoli civili (auto-vetture, autocarri, autoveicoli per uso spe-eiale, autocorriere, trattrici motocicli e motocarri) comunque azionati, riconosciu-te in base aH'ordinanza dell'Alto Commis-sario No. 120 del 20. 6. 42 e vigente fino al 31. 12 1943, e sos pes* a partire dal 19 ot-tobre c. a.
Date le circostanze straordinarie nonehe le attuali disponibilita di carburanti e pneumatici. sara emesso dal 1° ottobre in
pod, alla libera circolazione soltanto un li-
m i ta to numero di automezzi di essnpro-vato interesse pubblico. Procedendo in tal senso ogni singolo caso verra esaminato indi vidu a I mente
Gli interessati i quali. dal proprio av-viso, ritengono di a ver diritto ad ottenere, pure a partire dal 1° ottobre 1943, la nuo-va autorizzazione ed il nuovo disco con-trassegno per loro autoveicoli, dovranno richiederli quanto prima airUfficio moto-rizzazione  civile  dell'Alto Oornrnissariato
(Lubiana. Gledališča 11) con regolare istan-za motivata) in carta da bollo da L 6.— o confermata dalle competenti autorita e dagli enti (Consiglio provinciale delle Cor-porazioni p. e. per gli interessati di com-mercio  ed  industrie, Ente per PAlimen-
tazione per quell: di alimentazione ecc).
DNEVNE VESTI
— Poletni koncertni simfonični spored v Berlinu. Na letošnjem poletnem koncertnem speredu je bilo izvajanje štirih sim-foničn'h koncertov, ki so jih vodili mestni glasbeni ravnatelj iz Liibecka Bertold Lehman*?, japonski glasbenik Ekital Ahu. glavni glasbeni ravnatelj Gustav Konig iz Essena ter vodja glasbenega življenja v Karlsruhe Oto Matzerath. Na drugem sanfoničnem koncertu so izvajali simfonične fartszijc. ki se nanaša na staro japonsko glasbo iz 8. in 9. stoletja.
— Razstava japonskih mladinskih risb v Nemčiji. V številnih nemških mestih je bila razstava okoli 700 japonskih šolskih risb. ki je zbudila živahno zan'manje. Med drugim je bila razstava v Berlinu in Lpskem.
— Nova donavska plovna    družba. V
okviru tovomc centrale v Linzu je bila ustanovljena posebna donavska plovna družba »Mitterschiff«. ki bo pospeševala donavsko plovbo od Oberzella  do Ybbsa.
V ta namen so bili nakupljeni trije govorni parniki.
— Nova avtomobilska tvornica v Španiji. V Španiji bodo zgradili veliko tvora4co avtomobilov. Letna proizvodnja bo 5000 majhnih. 9000 normalnih osebnih, 17.000 tovornih avtomobilov in 2000 traktorjev.
V zvezi s tem nameravajo uvesti za avtomobile uvozno zaščitno carino.
— Umetna gnojila ra Bolgarskem. V zadnjih letih se je- kakor kažejo zadevna poročila, poraba umetnih gnojil zelo povečala. Kmetovalci plovdivskega okraja so naročili letos okoli 15.000 ton. L. 1939 je znašal ves bolgarski izvez umetnih gnojil 800 ton.
— Pospeševanje francoske industrijske in kmetijske proizvodnje. Za pespeševanje francoske kmet'jske proizvodnje je vnesen v francoski državni proračun dodatni kredit 1676 milijonov frarkov, za pospeševanje industrijske pioizvcdnje pa 1322 milijonov frankov.
IZ LJUBLJANE
Razdelitev sira
Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisarijata v Ljubljani opozarja potrošnike mesta Ljubljane, da dvignejo pri trgovcih na odrezek 807 po 80 g parmezana in 80 g mehkega sira najkasneje 20. septembra 1943, ker s tem dnem odrezek izgubi veljavo.
Trgovci naj morebitni ostanek sira prijavijo z dnem 22. t. m. Prevodu, ki bo z njim nadalje razpolagal.
—lj Smrtna kosa. V ljubljanski bolnišnici je umrla ga Marija Ocvirk, vdova po državnem upokojencu. Dožvela 3"e lepo starost 73 let. Truplo pokojnice foč'va v kapelici sv. Marije na Žalah, cd koder bo pogreb dares ob 17. na pokopališče k Sv. Križu.    Blaga žena naj počiva v miru!
V cvetu rane mladosti je umrla Nevenka Mikluš, učenka I. razreda uršulinske šole. B;la je vzgledna hčerka, vzorna učenka. Pogreb bo danes ob 16.30 iz kapelice sv. Jakoba na pokopališče k Sv. Križu. Svojcem izrekamo globoko sežalje!
— lj Zadnji dnevi poletja so ponovno bolj vroči, venir.r se vreme počasi le slao-S&. Barometer, ki se jc v soboto po daljšem pada:.ju počaoi obrnil zopet navzgor, kata ciar.es, da se ji z»rčni pritisk zno\a zmanjšal. Davi je bi! 1° 762 rim in igla še vedi d kaie težn jc k padanju. Dnevni temperaturni maksimtim se ic od petka dvignil za tri stopnje. V petek je znašal 25 4, v soboto 26.6 in včeraj 28.4 stopinje Ceizija Po dalj časa trajajoči jutranji megli je bPj včeiaj ves čzn sončno vreme, 'c proti večeri: so se zbirali na nebu obla,*:. Kasneje co sc porazgubili, tako je bilr. noč jasno. DanaZirji minimum ie r.ekoliko nižji, kakor je bil včerajšr.ji. Včeraj so namerili 15.1, dav^ pa 14-6 stopinje Celzija- Tudi današnje jutro je bilo megleno.
—lj Se ena kopalna nedelja. Vročina ie še vedno tolikšna, d2 so pcpoldnevi primerni za kopanje. Včeraj se je na Ljubljanici kopalo mnogo Ljubljančanov, na špici, v kopališču in drugod. Navala ci bilo, vsak je brez težav našel svoj prostorček in tudi hrupa ni bilo tolikšnega Kakor ob najbolj vročih dneh poletja pretekli mesec. Večina meščanov pa se je zadovoljila s siprehodi v ckolico in z družab-
KINEMATOGRAF!
KINO UNION Telefon 2t-tl
Krasna napeta ljubezenska drama, ki
se odigrava v pariškem velemestu
ŠOFERJEVA HČI
V glavnih vlogah znameniti Harry Baur in Ren« Saint Cyr
Predstave ob: 15.30 in 17.30
KINO MATICA Telefon 22-41
Lenv Marenbach, Rudolf Prack in Paul Kemp v največjem cirkuškem filmu letošnje sezone
ŽENSKA MED ZVERMI
Atrakcije, klovni in moderna glasba Predstave dnevno ob: 15. in 17. url Ob nedeljah matineja ob 10.30 uri
Tel. 27-30 KINO SLOGA Tel. 27-30 Sijajna veseloigra z nadvse priljubljenim   komikom   HANS MOSER-
JEM v glavni vlogi. Ples,   glasba,   petje   in nepretrgana vrsta zabavnih prizorov.
KAM GREVA GOSPA?
Sodelujejo:   Carola   Hdhn, Claudio
Gora in Maria Andergast. Predstave ob delavnikih samo ob 15. in   17.  V  nedeljo   ob   10.30,   15. In 17. uri.
nest jo pod senčnimi vrtovi okoliških gostiln. Dooer obisk pa so imeli tudi lokali sredi mesta.
—lj Osebne izkaznice. Mestne poglavarstvo vabi vse ene moške in ženske osebe, ki so vložile prošnje za osebne izkaznice, naj po nove osebne izkaznice pridejo čim prej v cdsek za osebne izkaznice v predsobo št. 44 I. nadstropje nad trgovino mestne elektrarne na magistratu. Vse nove osebne izkaznice, ki so stranke zanje doslej vložile prešnje, so že izdelane in strankam na razpolago.
—lj Seznami davenkh °snov arhitektov, geometrov in stavbenikov bodo razgrnjeni do 6. c k teb: a t- 1- V mestnem odpravni-Štvu v III. nadstropju ma^lo.ratne h:^o zu. vodnjakom.
—lj Za onemogle in stare Ljubljančan? v mestnem za/etlšču v Japljevi ulici je ga. Anica Jane*, trgovka z delikatcsaml, podajala 2.000 iir v počastitev -vojega pokojnega spoprogra g. Slavka Janeša. Me-sliio županrtvo izreki debretnici najtoplejšo zahvale tudi v imenu poJpLanlii. Počastite ravjne z dobrimi deli!
—lj Dopolnite knjižnico svoje doce in raba vite v Knjigarni Tiskovne zaeVuge zbirko slikanic »Polica za male«: 1. Princeska Zvezdana, 2. Kralj Debeluh in sinko Debeiinko. 3. Prigode nagajivega BDbija. 4. Bba.
»
KOLEDAR
Danes:  Parte^elje!':,  ?o.  septembra: Ev.
sfcahšj
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ženska med zvermi. Kino Sloga: Kam greva gespa? Kino Union: Scferjeva hči. Kino Mo«te: Ljubezni nasproti.
DEŽURNE LEKARNE D^nes: Mr. Bakarčič, Sv. Jaketa trg ... R-anv-T, Miklošičeva cesta 20; Murmaver,
Važnost reje tnalih živali je vedno večja
Ob prtihu Ju is poletja v fesca 00 skoro vse male
preperjaisja oziroma guljenja bolj občutljive in
Ljubljana, 20. septembra
Važnost reje malh 2ivali postaja ca dne do dne otipljivejša. Tretje leto že teče. kar 6o
se mnc£ zatekli k njej kot nekakemu dopolnilu, ki jc pač potrebno zaradi vojnih razmer. Zadnje dnr se jim je vztrajnost in požrtvovalnost obilo poplačala. Kaže. da bodo male živali v bližnji bodočnosti mele >e mno£o večji pomen. Mogoče je. da bcao morale biti me-;čanom vsaj za nekaj časa glavni vir in dobavitelj me*ne hrane.
V soboto jc bilo v Ljubljani veliko povpraševanje po maVh živalih. Ljudje so kupovali vse. kar je bilo napredaj: kekoši. piščance, kunec, cok.be itd. Ker večina rejcev redi le toliko malih živali, kolikor jih potrebuje za domače petrebe m le redkokdaj pošlje kaj na trg n' bilo napredaj veliko blaga. Gospodinje so obiskovale znane jim rejce celo na demo vih in čc jim ni b:lo mogoče dobiti cele žival, so se zadovoljile vsaj z majhnim kesom. Tako je b:!o vsaj malo mesa pr* hiši. Z njim pa nekoliko bolj poudarjena zavest nedelje, ki je običajno združena z boljšim kcslom.
Če je bilo treba važnost reje malih živali v začetku dokazovati z najrazličnejšim' že preizkušenimi predne-trni, danes tega ni treba več. Razmere same so jx rejo malih živali najboljše priporočilo. Zato je dolžnost vseh rejcev, da svoj;m malim živalim posvete čim več pažnje in tako izkoristijo popolnoma možnosti, k; se j'm z njihovo rejo nudijo.
Smo na prehodu iz poletja v jesen. Kakor človek m vsa rastlinska narava so tudi ž-vali podvržene v tem času raznim spremembam, k' jih mom reicc poznati in upoštevati. Oglejmo si na kratko, kaj je v sedanjem času važno za rejo kokoši, gosi, rac, kuncev in koz.
Preglejte in obnovite kurnice
Sedaj že moramo nvsliti na prežimo vanje malih živali. Dokler je vreme še lepo. je mogoče popravljalna in obnavljalna dela izvršiti najuspešnejše. Oglejte si natančno kurnice. zlasti iztaknite vse luknje, skozi katere b; mogla pozimi in ob deževju teči na živali vooa. Streho morate popraviti, da ne bo nikjer prepuščala vede. enako so bržkone vsaj skromnega poprav'la potrebne stene. V kur-nicah ne sme biti niti vlage niti prepiha Vse ''nmnje je treba dobro zadelati. Kdor ima dovolj piče. br, morda odločil, da poveča število svoj h kokoši in bo pustil z:\ljcnje tudi starejšim kokošmi še za eno leto poleg jarči-cam. V tem primeru bo moral poskrbeti v kurnici poseben prostor zanje.
Starejše kokoši se sedaj preperjajo, V tem Stanju So potrebne posebne nege. Trositi j:m moramo več žitne hrane, primerne so tudi zdrobljene sveže kosti in razni drugi dodatki, ki pospešujejo tvorbo perja. Med mehko krmo pomešajte zelenjave. Kdor .ma sončnično seme, ga lahko s pr'dom pokrmi kokošim. V oežju kokoši ne spuščajte na prosto. V7 splošnem skrbite, da bodo njih prostori v tem času čimbolj suhi in topli. Na razpolago naj imajo tudi prašno kopel.
Gosi ?n rac pri nas ne rede mnogo. Enako tud ne pur. Za te živali je sedaj najprimerneje, čc jim privoščimo čim več zelene paše. Žita jim natrosimo le zvečer. Živali, ki jih bomo opitali, bomo red li ločeno in jih tudi krmili drugače.
Tudi kunci se golijo
Kakor kokoši se sedaj golijo tudi kunci, druga najvažnejši panoga malih žival' ph nas. Kuncem raste z:mska dlaka. Treba jih je skrb-
no krmiti in jim tu pa tam polagati malo Iane-nega semena, kar pospeši rast dlake. Dobro je tudi goleče se kunce krtačiti, in sicer proti rasti dlake.
PoOas* se spreminja že tudi hrana, ki jo polagamo kuncem. Trava nima več zanje naj-boljšeaa okusa. Hvaležni pa bodo za ra/no odpadlo in črvivo sadje, listje kravjega ohrov-ta in druge zelenjavne odpadke.
Tudi kuočnice je treba sedaj skrbno pregledati. Streho popravimo, preden 'nastopi deževje, obenem pa hlevčke prebelimo z apnom.
Samic, k: se golijo, ne pripušča imo. ker bodo mladiči slabotni, živali, ki jih nameravamo zaklati, najprej opitajmo in jih zakoljimo >elc. ko j'm zraste zimska dlaka. Sedaj jc tudi skrajni čas za pripravo zimske zaloge hrane.
Za koze se bliža konec paše
Kozjereja šteje v Ljubljani precej pripadnikov. Mnogi so z uspehi zadovoljni, ceisi imair> z živaljo precej dela. Glavno jim je, da ;m.iio pri hiši vsaj nekaj mleka.
Za koze se bliža sedaj konec pa:c. Ko nastopi dc/evje in mraz, jih bomo morali rediti le v hlevu. Prehod naj bo počasen. Preden pa bo morala žival ostat" dneve in dneve v hlevu, ga temeljito preglejmo, oč'stimo, prcbclin-popravimo. Paziti moramo, da ne bo v nicm prepiha.
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK,   20.   SEPTEMBRA 104»:
8 30 — 9.00: Jutranji pozdrav. — 9.00 do 9.20: Poročila v nemščini in slovenščini. — 9 20 -12.30: Prekinitev oddaje. — 12 30 do 12.50: Poročila v nemščini in slovenščini. Naredbe in objave v nomščini. slovenščini in italijanščini. — 13.50—14.00: ZiKav-na. glasba. — 14.00—14.20: Poročila v nemščini. Naredbo in objave v nem.š^mi. slovenščini in italijanščini. — 14.20—15.00: Lepi glasovi: — 15.00: Poročilo Nemškega Vrhovnega Poveljstva. Prekinitev oddaje do 19.00. — 19.30: Glasba velikih mojstrov: J. Havdn: Vojaška simfon j v z-vaja Radijski orkester, vodi dirigent D. M. fiijanec. — 19.30 19.50: Foročda v slovenščini. Naredbe in objave v nemščini, slovenščini in itali janšč:ni. Poročilo Nemškega Vrhovnega Poveljstva v ;tal;-janščini. Nanovod programa za n^sl^riri ji dan. — 19.50 20.00: Medigra (Slovenska glasba). - - 20.00 20.20: Poročila v nemščini. — 20.20 22.10: Prenos programa Belgrajske vojaške oddajne postaje. - Konec oddale.
SADNA DRKVESA Izjava
Dduicm od leta 1910 v sadjarstvu, sem ?0 let član Sadjarskega društva v Ljub-Ijani.
V d.»bi 32 let sem delovat v sadjarstvu y teoriji in 12 prakse v prakso.
Sem samouk brez izpričeval.
Izpričevala so mi interesenti in usrehi na tisočih in tisočih drevesih, ki sem jih oskrboval na Gorenjskem  in  v Ljubljani.
Nihče mi ne more osporavati, da sem, da datem in bom daial v okviru član. stva sadiarskcfja društva moja pridobljena prakitr.a navodila, običajno pri drevesih.
S tem ni mkdo pr&njia*. splošnosti   je   pa komtno.
NTisem Se slišal in ne či-tal o zemlianu. ki bi bil konJno »popoln jen v v«-.5i čudovitega živlienia rastlin, zato proč z zavistio in domišljavostjo v tej zadevi.
Amon,   Viktor   Emanuc'.a c. 48, III. v Liubljini.
Bolgarija Je Imela Izborno letino
Nemčiji ho vrnila 35.000 tzn pšenic? — Tobaka naj bi pridelali kmetovalci čim vel
Bolgarski kmetovalci so večinoma svoje pridelka že pospravili, samo v gorskih krajih še ni požet ves oves. Letina je bila taks po količini kakor po kakavesti izbci-r.a. Med žetvijo jc bilo vieme lepo, tr.ko da 5© kmetovalc; pospravili žito Li tudi seno lepo suho. Iz menjalnih poslov vr aprilu tekočega leta je dolgovala Bolgarija Nemčiji na povlačila še 35.000 ter pšenice. Nekaj te pLcnice je šlo iz Bolgarije v Nemčijo, v kratkem bo pa poslana vsa. Izgledi glede drugih pol:s!:ih pridelkov, iirompirja, rep?, fižola, oljaric in koruze pa niso ta«ko razveseljvl kakor pri žitu. V mnogih krajih so trpeli ti pridelki zaradi suse v zadnjih *ednihf vc:id?a- bo pa pridelek v splošnem dober.
Izvzemši 35.000 ton pšenice. Ki jo je dolgovala Bolgarija Nemčiji, :~a\matcljstvo za žito Se ni nakupovalo pri kmetovalcln žita nove letine. Počakalo bo da konca ccptemb2*a, da bodo. lahko kmetje posejali ozimino. Vlada sega Se vedno po novih ukrepih, da bi sc povečali kmetijska proizvodnja. Pole^- melioracijskih del, regulacije hudcrji-nikcv, izsuševanja moovferij ir umetnega i.amakanja zemlje, kar vso raj prinese državi velike nove komplekse rodovitne zemlje, si kmetijsk.. niinistrstvo
zlasti prizadeva, zboljšati odnosno poveča U kmetijske pridelke. V ta namen preskrbuje kmetovalcem dobro seme, velika važnost se pa r-claga tudi na pravilno obdelovanje zemlje Za sttev oziminc je bilo i/branih 100 vzemih vasi, ki naj služijo r'rugim vasem ia vzgled, da boda kmetje povsod pravilno obdelah zemljo in «L pra-vcčaerio nabavili dobro pleimencko žito. Kmetijsko ministrstvo dela na to. da. ti kmetovalci pridelali čim več. V ta namen jim bo preskrbelo tudi zadoitno Število poljedelskih sUojev in umetnh gr-ojil
Kurčijoki podi s tobskom letine 1942. Sc ni so povsem zaključci. K.ip£i|c so sicer že sklenjene niao pa še uradno določene končnoveljavne izvozne cene. Le-točnja tobačna letina kaže dobro. Količini Pi ideika bo cdvJsr.a od padavin " prihodnjih tednih. Kmetijska in Zadružna banka, je sklenila dovoliti pridclovaTcem tobaka
južni Bolgariji, Traciji in Makedoniji po-9vj;la. ki bodo znašala v poedir.ih primerih do en milijon ievov. To naj bi dalo pridelovalcem pobudo, da bi sadili še več to-bcuka, kajti povp-.raševanje po nejm je v inozemstvu izrecno veliko. VLada ima na tob-ka poseben interes, ker p rnzs^ njega iz;»oz devize. i:i jih država nujao potrebuj.
KLOBUČARNA
„P A J K"
Vam strokovno osnaži, preoblika  in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga   klobukov.   —   Se priporoča
RUDOLF PAJK. LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ftT. 38
MIKLOŠIČEVA CESTA ST. 12
(Nasproti hotela Union)
*»«*♦.....»»...................»♦>♦♦♦<
Med nebeške krilatce je odšla najina srčno ljubljena, nepozabna hčerkic a-edink a
Nevenka Mikluš
učenka I. razr. uršuI. šole
K preranemu grobu jo spremimo v ponedeljek, dne 20. t. m. ob pol 5. uri popoldne z 2al, kapelice sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, ftt. Jernej. Gorica,
dne 19. septembra 1943.
Neutolažljivi starci: JULKA in LADO — ter rodbine: CIGLIČ, L\NI, VOGBIC in ŽMDARŠK.
P. G. VVodehonse:
76
MALA PEPITA
>Docela prav imate, gospod Fisher,« sem se oglasil; »a ne pozabite, da imam pištolo, čeprav brez nabojev. Za prvega, ki poskusi priti gor, sem porok, da ga bo jutri preklemansko glava bolela.«
3 Da sem na vašem mestu, se na to ne bi zanašal, sinko moj. Tak dajte že, fant! Nič drugega vam ne ostane; bodite pametni in napravite konec. Do sodnega dne ne moremo čakati in tudi ne mislimo.<
Slišati je bilo. kako je posegel v prereko Buckov glas. Govoril je docela nerazločno; jasno je bilo le, da je divji.
iO, prav!c sem zaslišal Sama, kakor da bi v nekaj privoljeval. Nato je bilo apet vae tiho.
Ohrabren sem jel znova stražiti ob 1 ©putnici. Poskus pogajanja je po mojih mislih dokazoval, da oblegovalci na pol priznavajo svoj poraz. Dvomil sem, da bi se maral Sam po vsem, kar je bilo, tolikanj prizadevati za mojo rešitev; s tem sem mu delal veliko krivico, kajti danes vem, da je govoril docela iz srca. Položaj je bil, čeprav se tega nisem zavedal, resnično obupen, kajti nasa postojanka je imela, kakor vsaka, razen
čela tudi bok. Ko sem prej sam pri sebt tehtal možnosti napada, sem menil, da more priti samo od spodaj, prezrl pa sem važno dejstvo, da ima naše skrivališče tudi streho nad seboj.
Ropot, kakor da bi nad našimi glavami snemali opeko, me je opozoril na novo nevarnost. Nato je prišlo razbijanje in z njim gotovost, da je bil Sam govoril resnico. Bili smo poraženi.
Nepričakovani napad s te strani me je preveč ohromil, da bi bil mogel zasnovati nov načrt; in kakSnega neki? Brez orožja in brez pomoči sem stal in čakal usode, ki ji ni bilo moči uiti.
Stvari so se naglo razvijale. Kosi ometa so se uslpali na tla. Nerazločno sem slišal, da Ogden nekaj govori, kaj pravi, pa nisem poslušal.
Nazadnje se je pokazala v strehi majhna odprtina, ki se je kmalu razširila. Slišal sem sopihanje tistega, ki je izdiral opeke.
In tedajci je nastopila katastrofa, toda odrešenje je prišlo tako neposredno za njo, da je bilo oboje malone sočasno. Videl sem, kako je mož na strehi p ne vidno pogledal skozi odprtino, zgrbljen kakor čudna opica; takoj zatem je skočil na podstrešje.
Komaj pa so se njegeve noge dotaknile tal, se je začul hrest in vi«esk, kakor da bi se nekaj udiralo: oblak prahu je napolnil zrak in nam zatemnil vid, in mož je izginil. Stare deske, že prej razmajane od moje hoje sem ter tja, so se mu bile1 vdrle pod negami. Sončni žarki, ki so dotlej prihajali v majhmh snopičih skozi luknje in razpoke, so imeli zdaj skozi nastalo široko odprtino prost d?stop.
V konjušnici pod nami je bilo vse narobe. Glavni ponesrečenec je strahovito^ stekal in je irrol tudi za k^j. Kako hude so njegove poškodbe, sicer nisem vedel, a jasno je bilo, da ni mogel nekaznovan iziti iz take preizkušnje.
Taksna je torej bila katastrofa. Takoj za njo je prišlo odrešenje, vsaj za dva izmed nas; napovedalo se je povsem nena-dema, z dogodkom, ki naju je oba osupnil.
Ze nekaj časa se nisem več mnogo menil za »malo Pepitoc, ker sem Imel opravka z drugimi, bolj nujnimi skrbmi. Tem bolj me je presenetilo, kar je zdaj storil.
Previdno sem stopal okrog luknje, ki Je bila nastala v tleh, in skušal uprežati kaj tega, kar se je godilo pod nami, kar zaslišim nedaleč od sebe glasen krik:
»Jaz sem, Ogdn Ford! Že prihajam!« In vražji paglavec je brez nadaljnje besede planil k odprtini .pocenil in skočil dol.
Mana. ki je padla v puščavi izped r*?ba, ni mogla biti deležna toplejšega sprejema. Zrak se je napolnil .s takim vrišćem. rjovenjem in navdušenim vzklikanjem, da so človeka kar ušesa bolela. Nato je znova izbruhnil babilonski semenj. Eden izmed nepridipravov, menda tisti, ki j»e svojo radost najteže krotil, si jc dal duška s tem, da je s pištolo ustrelil v strop, kar me je zelo neprijetno dirnilo. zakaj točka, v katero je pomeril, je bila komaj kakih tri-fVsset centimetrov od mene. Nato so vni skupaj v strnjeni gruči odšli, še vedno vriska je od vesolja. Bitka je bila končana.
Ne vem, koliko časa sem tako stal, ne da bi mogel spraviti glas iz sebe. Naglica, s katero so se bili razvili zadnji prizori drame. rr»e je bila kar omamila. Ko bi bil nekoliko bolje pazil na Ogdena, bi bil morda uganil, da čaka samo priložnosti za svojo nagedo; a ta možnost mi ni bila prišla niti na misel, zato se zdaj nisem in nisem mogel opametovati.
V daljavi sem slišal avtomobil, kako jo brzel po pesku. Ta hrup me je zdramil.
Ctehriftleiter — Urejuje — Redat tore:
Rudolf Odm —  Fttr »Narodno tiskarn« A. G.« *!• I>rurkste!le — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot   tiskar nar ja — Per la »Narodna tiskarna s. a.« quale »tam pa tore: Fran Jeran Fiir den Inseratenteil verantwortlich — Za taseratni oddelek odgo varja — Responsabile per la parte pubblicitaria: Ljubomir Volčič