ClTATELJli Prosimo, poglejte da *t#Yilk» poleg naslova u dan ko ! Vato naročnina poteče V teh časih splocnega povUanja cen potrebu je list Vate sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavce? r Ameriki. Reentered «i Second Pas« Matter Srptcmber 25tb 1940 at the Port Office at New Ywk, N. f- onder Act of CongreM of March 3rd. 187» ...................................—----------"" ------"*» »••»( «• «■•« « muhi™ vi »uicu aru. ion. —rijlJfe7- 224 • NEW Y0RK» THURSDAY, NOVEMBER 18, 1943.—ČETRTEK, 18. NOVEMBRA. 1943 VOLUME LI. - LETNIK U RUSKI UMIK IN NAPREDEK S s lovitim vdarcem so Nemci blizu Žitomira rdečo armado nekoliko potisnili nazaj, kar se je prvič zgodilo, odkar so Rusi 12. julija pričeli svojo veliko po letno ofenzivo. Poročilo iz Moskve priznava^ da so Rusi sovražniku prepustili nekaj krajev, ki so jih Vli pred nekaj dnevi osvobodili. Rudi pa so se v novi črti dobro utrdili. Medtem ko so se Rusi med Žitomirom in Kortfsti^e-vem nekoliko umaknili, so na drugih kraju'i. fronte doneli tem večje uspehe. 170 milj višje proti severovzho so obkolili Nemce v Rečici ter so vdrli v neko mesto 20 milj dalje proti zapadu ter ogrožajo Gomel. — Napredo vali so tudi v Dnjeprovem kolenu in so 10 milj napredovali proti Korostenu ter se mu približali na nekai mili. V čeraj so se ibili vroči boji jih 400 milj dolgi fronti od Rečice do ftsponožja v Ukrajini. Hitler se še ni sprijaznil z mi-slijo, da bi izgdbil svojo črto ob Dnjepru in ]>ošilja na fronto sapadno od Kijeva mnogo vojaštva in orožja. Kraje pri Žitomirn so ti Nemci pridobili za cono 7.'? razbitih oklopnih vozil in 1500 u-' bitih vojakov. Pri Rečici, zapadno od Go-luela, od koder imajo Nemci še eno železnico za beg proti Pin-fcku, je rdeča armada generala' Markiana M. Popova z liasko- ! k<*m zavzela trg Ozerščizno ter dospela do Dnjepra severno od Rečice ter s tem izpopolnila , obroč okoli mesta, ki seda j na j obeli koncih sloni olb Dnjepru.^ Ko je bila nemška posadka v1. Rečici obkoljena in ji je bila j odrezana pot za umik, so Ru-| ►i v zapadni del mesta vdrli s « tanki in strojnicami in vnel se;' ;j<. >trahovit boj po ulicah in u- ' bitih je bilo 1200 Nemcev. Moskva naznanja, da je bilo ; vre raj na celi fronti ubitih'« dovali. — V črti med Dni je- i proveiu kolenu 3000, kjer so< Rusi zadnje tedne prvič napre-J! prvič napredvoali. Med Dnje- -propetrovskiim in Zaporožjem ko Rusi osvolbodili 7 zelo utrje- 1 nih krajev ter napredovali do 1 |>et milj. < V prodiranju proti Koroste- ( nu so Rusi zavzeli 30 mest, tr-rov in vasi. Prekoračili so re- j ko U/ ter zasedli Na rod i*" e. 25 < milj severovahodno od Koro- < stena. V svojo ni prodiranju proti jugu so osvobodili Iloda-ke, samo pet milj od Koroste-j j na in vojaški izvedenci so a mnenja, da mora Korosten < vsak čas pasti. , Moskovsko pororilo prvič o- i menja dolenji tok Pripeta, kjer : tir- NOVA IZDAJA Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "G LASU NAHODA", 216 West 18th Street, New York 11, N. Y. NEMCI ZIDAJO PODZEMELJSKE TOVARNE varne večjega obsega pod zemljo, o tem vsakdo dvomi, kajti tako podjetje 'bi bilo tudi v mirnem času ogTomna stvar, kijnb temu, da je bilo takrat na razpolago dovolj strojev, o-rodja in delavcev. London, (ONA). —Nemci si prizadevajo zdaj obnoviti industrijo porušenega rhurskega o-zemlja na ta način, da zidajo velike tovarne pod zemlje. Dela pri zidanju teli jkxIzc-meljskih tovaren, katera angleški zračni napadi močno ovirajo, se nadaljujejo dan in noč, z mrzlično najrlico. V te okraje pošiljajo Nemci čedalje večje množino tujerodnih delavcev. •Glasom informacij, ki'prihajajo iz Nemčije same, poskušajo zgraditi celo podzemljske tovarne v okraju Essena, ki je poipolnoma porušen. Tukajšnji strokovnjaki so mnenja, da nekatere manj, ali pa le deloma prizadete tovarne v rhurskem ozemlju še vedno delajo in morejo še veduo dolbavljati manjše množine voj nih doibav. Da H>i pa Nemcem moglo uspeti, da eezidajo to-' je rdeča armada zavzela Černobil, r>7 milj severozapadno od Kijeva in 47 milj vzhodno od Narodičev. Iz zavzetja Černobila je razvidno, da Ruri prodirajo proti severu v Belo Rusijo in proti zapadu, kjer se skušajo združiti z armado na fronti med Rečico in Gomelom. Severno od Gomela so Rusi vda rili čez reko So/., zavzeli 2 močni utrdbi tor dospeli skoro do severnega predmestja Go-iiH-la. General Vatutin se nahaja s svojo armado pri Žitoaniru v i-stem po'ozaju, kot se je nahajal v februarju, ko je zavzel Harkov, pa ga ni mogel držati, ker zaradi tajanja snega in ker so Nemci pri svojem umiku razdejali železnice, ni mogel za seboj dobiti vojnega materja-la. Nemške posadke v Belgiji in na Nizozemskem London, (ONA) — Na Nizozemskem in v Belgiji so Nemci začeli baje čisto po nepotreb nem pošiljati sem in t jo svoje čete, da bi tako skrili prebivalstvu, slalbotno število svojega vojaštva. Znano je, da so Nemci v septembru in oktobru odposlali nekaj svojih oddelkov iz Nizozem ske v Italijo. Posadke, ki so še ostale v deželi, pa so dolbile povelje, da se kažejo tako pogosto, da "bo obstala slabitev ne-opazena, ter da bo videti, ko da dobivajo ojačenja. Posledica tega je, da prire-jnjejo Nemci vedno več pa rad j in procesij s svojimi vojaki, v mestih in na deželi. Obe-nem pa so začeli utrjevati tudi kraje daleč v notranjosti — te vrste dela se nadaljujejo brez pre- odo morale odstopiti od svojih predvojnih mej in te-ritorijasnih zahtev.. Najslavnejša sprememba, je rekel Hull, bo za s vabo jene de-žežle ta, da IkmIo takoj dobile versko in politično svobodo o-zir. svobodo govora in tiska. O tem, je poudaril Hull, so se docela sporazumele štiri velike sile, ki so imele posvetovanja v Moskvi pred kratkim. Glede ureditve povojnih mej med raznimi državami ali deželami zapadno od Rusije, je Hull dejal, da bo stvar lažja in enostavnejša, kot bi se morda sedaj zdelo, ko postavljajo razne skupine svoje zahteve v tem pogledu pred zaveznike. Vsaka od teh skupin stavi take zahteve na podlagi teorije, da bo vsaka prizadeta dežela imela zagotovilo boljše varnosti v drugi vojni, če ji bodo priznane gotove meje. Hull je rekel, da akcija štirih velikih sil v Moskvi lahko garantira, da druge vojne ne bo in radi tega bo določenje mej iz tega vidika lažje. Dežele, kot je Francija, Belgija. Norveška in Nizozemska Inido imele svoje meje priznane takoj po vojni, ker radi njihovih mej ni nobenih protislovij ali zunanjih zahtev, toda dežele, ki v tem pogledu še čakajo rešitve, bodo morale počakati na rešitev in razvozlja-nje tega evropskega problema, preden bodo proglašene za docela samostojne. Hull je tudi pridnimi, da dočian je on izjavil, da ibo vpeljana uprava po vzorcu okupacije v Italiji tudi po drugh o-svo/bojenih deželah, ni še s tem rečeno, da je v tem vključeno celotno problematično vprašanje teritorijalnUi protislovij Evrope, katerih je najmanj o-krog trideset. Na koncu je Hull izrecno poudaril. da se o mejah ne bo govorilo pred zaključkom vojne, ker ibi to znalo ovirati vojno napredovanje. AngMja in Amerika, je rekel, sta že dve leti vztrajali pri tem in pri tem bo tudi ostalo. Hull izjavil, da bodo meje določene po vojni Washington. — Določenje mej za kakih trideset spornih krajev v Evrop' bo prišlo še le po vojni, kakor je v torek obelodanil državni tajnik Cordell Hull na konferenci čas nSkarjev, ki so hpteli vedeti nekaj konkretnega glede tega kočljivega in nevarnega vprašanja. ------- Tajnik Hull poslal brzojav Molotovu ob priliki 10-letnice prijatelj, medsebojnih odnošaiev Washington, 16. nov. — Državni tajnik Hull je včeraj po-| s al vnanjemu ministru oziroma komisarju Molotovu brzojavko, v kateri je zapisal, da pomeni moskovska konferenca, ki se je pred kratkim završila v Moskvi, začetek nove dobe. Brzojavka je bila poslana ob priliki deset'etnice prijateljskih dip'omatskih odnošajev aned Rusijo in Zdr. državami. IIull je v brzojavki izrazil vero, da se bo prijateljstvo med obema deželama še pokre-pilo na pod'agi tega, kar se je podvze'o in zaključilo na moskovski konferenci. Moskva, 16. nov. —.Sovjetski list ''Izveštja", ki je vladno glasilo, je prinesel uvodnik, v katerem je rečeno, da je državni tajnik Hull igra! posebno veliko vlogo v delovanju za zb ižanje med Sovjetsko unijo n Zdr. državami. Uvodnik je tudi poudaril, da se je tekom zadnjih deset let ukrenilo mnogo v prid izboljšanja razumevanja medsebojnih problemov in s tem se je precej dobro izkoreninilo nevarni plevel, ki je ogrožaj zaupanje in sporazumevanje med obema deželaana Izolacijonisti bodo preiskovali avtorja knjige "Under Cover" I Washington. Takozvani izolacijonisti v kongresu mme-' ravajo udariti po svojih kriti-' kili s preiskavo luiperjeno proti avtorju knjige "Under Cover", John Roy Carlsonu. Carlsonova knjiga se prodaja, kakor zlate menice, ker odkriva ter prikazuje v jasni luči fašistično omrežje, ki je pre-plctlo IZdr. države tekom časa, ko so po Evropi rogovilili razni diktatorji. Vsebina te zanimive knjige izhaja zdaj dnevno v newyorškem "Post". Izolacijonisti upajo, da bodo s preiskavo Carlsona tudi dis-kreditirali justični oddelek radi obsodbe 33 njihovih tovar-šev, ki so bili priznani krivim razvratnih aktivnosti. Tozadevna rezolucija je bila predložena kongresnemu justičnemu odseku po senatorju AVheeler-ju, ki je tudi sain član omenjenega odseka. Pet dni pred predložitvijo resolucije, ki zahteva preiskavo avtorja zgoraj omenjene knjige, so se zbrali na domu sena/torja Xye-ja devet .senatorjev in več kongresnikov, ki so skupno začrtali potrebno strategijo za prednešenje re-zolucije. Zbrani predstavniki ljudstva so se razgovarjali o tem, kako bi se anoglo v preiskavo Vključiti tudi Hex Stoaita. ter dr. Leona Birkhead in Prijatelje Demokracije, kakor tudi Walter Winchella —* vsi ti so se namreč kritično izražali proti izolacijonistom v kongresu in Winchell je zelo priporočal či-tanje knjisre. "Under Cover", ki povzroča senzacijo po deželi, medtem ko postaja doma-čkn naci-fašistom čezdalje 'bolj vroče. Dokažimo svojo moč. z svojim združenim naporom, da podpiramo kampanjo za National War Fund, ter s tem podpiramo naše olborožene sile in pomagamo možem, ženam in otrokom, ki potrebujejo pomoči tukaj in zunaj. Sou Mi Bend, Ind. — Koncem zadnjega tedna so se pojavile zahteve, da se zopet sprejme v služJbo na katoliški univerzi Kotre Dame (hihovnika - profesorja, dr. Francis E. M<^Maho-na, ki je bil odstavljen predzadnji teden iz razloga, da je ogrožal dobro ime univerze, ker je hotel uvajati ozir. izvajati akademsko «vobodo, kakršna na katoliški univerzi pa ni dovoljena. Predsednik univerze. Father O'Doneli, ki je odstavil McMa-hona, je prejel nešteto protestov in to od škofov in duhovnikov,. kakor tudi seveda od la-jikov ali navadnih ljudi ter od drugih važnih osebnosti. McMahon je poučeval filozofijo na univerzi že od leta 1933 in je bil 5. novembra odstavljen od svojega mesta, ker ni hotel predožiti svojih predavanj in govorov ter poročil za tisk v odobritev in cenzuro u-radu Leonarda Carrico, ki je direktor iza študije in je poznan kot Franco v simpatiČar. Liberalno misleč dnhoven izpuseen iz službe v katoliški nniver/i V pismu naslovljenem ^Cc-Mahonu, piše prelsednik uni verze O'Donnell, da je slednji nazval (španskega diktatorja Franca fašista in kar je še j hujše, poslal je telegram J« >.<• fu Stalinu, v katerem se je izrazil, kakor da predstavljaj > njegove tozadevne simpatije tudi simpatije milijonov a nunskih katolikov. Spričo takih in slienih ";tc hov" je bil McMahon od-tav ljen, ozir. se je njegovo n<'p<» korščino smatralo za enostav no resignac.ijo. Časnikarjem j<-Rev. McMahon |»ovedal, da ni bilo tekom deset let. njegovega poučevanja na univerzi nobe nih pritožb proti njemu — te so se pojavile šele, ko je javno začel žigosati fašiste, nacije in anti-semitiste. Poudaril je, da se ne bo podal in ne 1»o pustil, da bi mu bila odvzeta svoboda govora, kakor mu jo. kot ameriškemu državljanu, dovoljuje ustava. Kaj bodo Amerikanci kupovali po vojni Northwestern National Life Insurance Co. je med svojimi zavarovanimi člani izvedla poizvedbo, kaj bodo Amerikanci po končani vojni najbolj kupovali. Na tozadevno vprašanje je odgovorilo 25,000 oseb. Ena tretina njih namenr/a kupiti hišo, 13 odstotkov jih hoče kupiti avtomobile, kakorhitro bodo v'adne omejitve odstranjene, 28 odstotkov jih bo šlo na daljša potovanja, 30 odstotkov pa lioče imeti nove radije. Vsi odgovori pa niso bili pisani s posebnim zadovoljstvom. Tako je pisal nek voiak: Hanson W. Baldwin s< zaletava v Titove bore Hanson W. Baldwin piše New York Timesu med dni glm tudi to, da Moskva podpi ra partizane na škodo genera lu Mihajloviču. O Titu govo n, kakor bi njegova osebno-bi'a še zavita v meglo. Zna« se besedno nad civilno vojno katera pravi, da je obsežnejša kot vojna proti sovražniku — ne pove pa, na kateri strani j< več borbe proti bratom, ko proti nabijem. Clankar Baldwin da'je prr žveknje tisto staro frazo o bal kanskem sodčku smodnika, n. novo pa. kdo užisra ta smotrni :n č gavi interesi so krivi bra forrorne borbe, v kolikor ni 11 brrbn enostranska. V Grčiji vidi Baldwin pri'i f-no i*te razmere in isti poV žaj. Oeri'"i so no njeepove*" ko maj nadležen trn v peti na^i jev. * r.ir'ev,Vo lz-rnbo dveh dode kfineških otokov. Baldwin sp-e t'to onraviči ;n prikaže v biči ki j" v«e mi'ejsa. kot ona s katero sveti na balkanske patri-iote. ki so morajo boriti z oro-Vaterera moraio najpre Vtrprati sovražniku iz rok. Koncem članka Ba'dwin le ileno-mrz'o ugotavlja, da bi < -avfzniki kolikor mogoče vz-u ;a'i Balkan, na katerem moraio naoiji že zdaj imeti nad 2C (1: vizij vojaštva. Pravi, da j t blo še ma'oVdaj. če sni ob krbi V^e kako ozemlje, ki bi nudile toliko usneha snričo omejene ga vojaškega prizadevanja. O Jugoslovanih in GrkiL pravi, da so prepirljive ali ne s ožne nature in vali krivd* medsebojnega bojevanja na to naturo, obenem pa vidi v teir korist za zavezniške armade katerim ne bo treba izvaiati velikih vojnih operacij na Balkanu. ker se gerilci sami tepe z njimi in jih pobijajo. NiČ ne omenja razmer, ki so bile glavni vzrok nemirov na Ba'ka^n :n tudi kraljev in vlad, ki spletkarijo v inozemstvu za no-vratek na oVast ne omeni z nobeno kritično besedo. "Sem prostak pri zračni sili; sem oženjen in imam sc-sl mesecev starega sina, ki ga nikdar nisem videl in bom p vojni brez pohištva in brez de la. Kaj mislite o tem?" «;t mroo/I- _ VFW VORU THURSDAY, NOVEMU Ely 18, 1943 VHTJNOVMTN K IHW RAZGLEDNIH GLAS NARODA" j ____(VOICE or THE PEOPLE"__ «•«1 urf flMUM 1» KooUablnc Oaajiuj t A Oorporadoa j 'rank -NkMK. PrrtlMt l*n«c Bod*. Treasurer Joeepb La (Mb* : "mln^i M rb> a«n«ratta* «1*1 edrtrnwe .»fflrart iia WB8T 18U) STREET, NEW YORE IL H. I. 51st Year *OIm Narode" U Uroed every day except Satnrdaja. Sunday« , «od Holiday* dutm-rtptioo Terly |7 Advertisement on Agreement. . LA CELO LKTO VELJA LIST ti ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: j 17.-; ZA POL LETA S3 JO; ZA ČETRT LETA $2.-. Ola» Naroda" lahaja mM dan Utict« mbot. nedelj in premikov. I.LAS NARODA" til WEtfT IftLb 8TRFET. SE* YORK 11. N. 1 TelenbMe: CBdm 1—lUi ' ■"" ■———^mmm^ NEMŠKA DOMAČA FRONTA DRZI Časnikarski poročevalci in potniki, ki prihajajo iz Kemeije v nevtralne dežele, vedno mnogo razpravljajo o položaju v notranjosti Nemčije in v takih razgovorih po-Lostouia pridejo do zaključka, da nemški narod napetosti i n- I »o mogel več dolgo zdržati in da se bo domača fronta / lomila. Vse drugačnega mnenja pa so trezuo in resno misleči ljudje, posebno diplomati, trgovci in izkušeni opazovalci, ki pravijo, da je nemški vojaški stroj še nedotaknjen in « a Uimmle-rjev gestapo vedno bolj trdo nastopa. Po njihovem mnenju tedaj nacizem ne bo padel vsled notranjega poloma. \r resni«ti pa je položaj v Nemčiji -skrajno slab v primeri s položajem v Združenih državah, v Augli„i in na švedskem, ter postaja z vsakim dnem slabši, toda Nem* «i m) se pričeli navajati na pomanjkanje in na razne o-uejitve že precej časa prod vojno. Nič drugega ne bo /.lrainilo nemškega nartida iz potrpežljivega, tihega ži-tja, kot edino prava lakota. Prebivalci Berlina in drugih mest, ki jili zavezniški aeroplani pogosto obiščejo, godrn ajo samo o treh stvareh: 3. o živežu, ki ga imajo meščani manj kot pa pode-srelj-ko preibivaJstvo; 2. o pomanjkanju spanja, ker morajo vedno paziti na letanje zavezniških bombnikov; in M. o pienialem številu zaklonišč, v katera bi se mogli skrili ol> sovražnem zračnem napadu. Nekateri Nemci so si kai' v zakloniščih napravili svoje stanovanje. Hlauo po trgovinah je izginilo in trgovine so večinoma zaprte. Obleke in obutve je zelo malo in .čevljev ni mogoče dati zašiti ali potempljati. Predno so popravljeni naočniki, vzame en mesec, kajti steklarska industrija je 1(H) ud4ofckov pod vojaško upravo. Weraj so nemški listi naznanili, da je vlada dovolila /< n>kam. da si more vsaka kupiti par nogavic. Raeijsk« nakaznice za obleko so pa že več mesecev neveljavne. Ker zlasti mestnim prebivalcem zelo primanjkuje -i v« /a. si potrebne vitamine nadomeščajo s tabletami. Nemška mesta kažejo zelo žalostno sliko. Poulične elezniec le poredkoma vozijo, če sploh vozijo. Po ulicah je videti ljudi povešenih glav in žalost in potrtost jim si-.1*' l (/>raza. Potovanje po železnicah je zelo težavno, ker .;« cel promet skrajno zmeden. Xekaj pa je posebno značilnega in tudi vse pojasni. I Jo sedaj je vlada še vedno izpolnila vsako obljubo glede ureditve raznih omejitev. Odmerki so mogoče majhni, toda kadar so bili obljubljeni, so prišli vedno v napovedani množini in so vedno na razpolago. Prav gotovo pa Nemci |>ogosto pokažejo svojo željo p<> mini ter tudi ne prikrivajo svojega nasprotstva do na-eijske vlade. Tako poroča turški list "Vatan", da v Berlinu skoro vsak dan gestapovei vstrelijo do 100 Nemcev, !xi javno kličejo po miru in zabavljajo čez nacijsko vlado. Potniki, zlasti trgovski ljudje, ki prihajajo iz Nemčije. se čudijo, kako naglo popravijo od bombardiranja porušene kraje. Hamburg u. pr. je bil skoro popolnoma oomšen, pa vendar ise je trgovina dvignila do polovice. Slovite velike tovarne za Burmeister in Wain Diesel stroje v Kodanju. ki so bile ]>orušene v januarju, so sedaj op<-t v polnem obratu. Tudi Gdansk se je že skoro popolnoma popravil. Mnogo pa bo odvisno od tega, kako bo nemški narod prenesel letošnjo zimo, ki bo najrbže zelo ostra. Goering je sicer nekoč rekel, da nemški narod ne bo stradal, četudi vsi drugi narodi lakote mnirajo, toda prav gotovo Veirvija ni preveč žaljena z živežem in drugimi življen--kimi potrebščinami. Nemci (bodo tedaj čez zimo okusili mrio-., pomanjkanja, kar jih bo zelo potrlo in bo vsled t« ua zelo trjHda morala. In če bodo med narod prišla še žalostna poročila o velikih nemški^ porazih na ruski t -iTi. tedaj tudi najtrdnejši Nemec ne bo mogel zxirzati; , .. !<•! l.iii bo pogum, zapustila ga bo potrpežljivost in I«'i i se ga bo obup. Z olbupom pa tudi pade domača fronta. a • e je še tako trdna. kOČ£M PLAČATI VEČ KOT HAJVl^iE URADNE CENE! NE SPREJMEM RACtONHUNW lift AKO NE 0B8AM ZNAMK! (i a cianek o Borovniškem sedanjo vojno. Tekom vojne na mostu vstavili vlak, ki j Italijo v ujetništvo, so razore jakov ter slovenske ujetniki so nato Italijani navalili na zneje je bilo poroča no, da je so ga Italijani zopet zasilno Borovniški most je bij trti oreh iirženjerjem >:»» za dal>o dovršitve načrtov in tudi grad be same pred 90 leti. a danes je p rob'<• m v ohranitvi in vzdrževanju tega gradbenega kolosa. Pogled na 23 od nosno 25 kolon v dveh nadta-ne vtis pri pogledu na to >tav I bo "Kdo te je ustvaril?" je na^e vprašanje. Iz arhivskih spisov in strokovnih knji«; inam ji- znano, da je bil med 'mnogimi drugimi i)odjetniki proge Ljubljana—Trst na odseku Žalostna gora—Borovnica—legatee podnajemnik višji inženir Areari, ki je gradii ta del proare. Vendar nam ni J točno poznano, če je imenovani gradbenik zidal takrat tudi 'en'eira največiih evropskih že j lezniških objektov. Le en sam vir nam je na razpolago v katerem je navedeno ime gradi-f "Ha borovniške sra mostn. V| Štajerskem Gradcu j" živel pred leti inž. Reinhold Eis". Temu -o rodb:nski člani ob nje irovi visoki živlienjski obletnici ^p^snili pri sodno pesmico ki Siavi kot ustvaritelja mo počne stavbe-. Naj mi bn dovoljeno. naj citiram dv kitici ob dohne čestitke, ki se je glasila v izvirniku: j Beim Bau der Karstbahn hat er K.folgreioh operieit ! Al s Ingenieur des Staates In Frauzdorf 1'eussiert. TVas er den gressen Meistern Der Technik abgesruckt, Bewtist fucr alle Zeitejn, S-in Werk, der Viadukt. Te skromne vrstice, ki so gotovo le bolj izliv prisrčnosti, kakor pa pesniškega poleta, nam kažejo vsaj nekoliko smeri, kdo naj bi bil "oč,-" po nosnega borovniškega mostu. Z vso gotovostjo trdim, da zgradba odnosno premostitev boroni^ke doline kakor tudi poi'aganje železnice preko ljub Ijanskcga barja pri takrat po. znairh tehničnih znanjih in sredstvih, ni bila lahko stvar. Vič odredov pionirjev je razis kovalo teren v okolici Lopatcn Rakeka, Postojne'in dalje v no tranjem predelu, na katerem naj bi bilo najugodnejše položiti progo ter pferiti skozi trde kraške skale do Jadrana. Mnenja som. da so bile preizkušnje težke, kajti-v poznejših letih j? nastala nova zamisel: izozgniti s'e vsem ugotovljenim težkočam ter speljati progo mimo Ljubljane ob Savi proti GoTenjaki mimo ^fodvod in Škofje Loke po Poljanski dolini v korito Idrijce in od tu dalje proti Gorici in Trstu. Ko so ljubljanski pridobitni krogi, trgovci in drugi interesenti zvedeli o teh načrtih, o bojkotu kranjske prestolnice, so nabrali skoro milijon goldinarjev ter jih stavili na razpolago državni blagajni, če dobi mesto Ljubljana vsaj v neposredni bližini svojo postajo Takrat =o se pojavila zopet nova trasa preobjektirane proge prav po trasi sedanje lokal-ke Ljubljana—Vrhnika- Od tu naj bi se spenjala železnica pro ti Logatcu, po načrtih in nasvetih, ki so nam ostali še o-hranjem. Ohranjenih nam je ostalo šest različnih variant in načrtov, ki dokazujejo razmišljanja pred končno in defini-tivno odločitvijo za sedanjo traso. Skoraj sem zašel na stran-pota. - Ostanimp. pri tem, kaj Borovniški Viadukt mostu je bj napisan še pred vilire so slovenski partizani je vozil več sto Slovencev v ožili stražo 40 italjanskih vo-e osvobodili. Iz maščevanja Sodražico in jo porušili. Po-' e bil most razstreljen. da pa > po|jravili. — Op. nredni.) I je v naslo\it članka. Prizemeljski .-»tehri borovni-! skega n»ostu so zgrajeni iz mo-gočnih in težkih kanienitih blokov. Se danes živeči edini vir — upokojen železniški čuvaj — mi je pripovedoval o voznikih, ki (so prevažali o-srromne kamnite sk'ade iz pre-serskii; kamnolomov v Borovnico. Z veseljem in natančnostjo jo opisoval veseli dogodek, ko se je vozil cesar prvikrat vlakom preko mosta: "Vts ,fc bil v zelenju in na pa-rapet'iih zidovih je gorelo na I tisoče iučic, ki so vplivale v večernih urah bajno na ogromni sklad zidovja.' je nadaljeval čil starček ko si k privezal dušo z dobrim cvičkom , Oboki prve in druge etaže so zgrajeni iz opeke, ki so jo pripravljali na licu mota. 0-g: omne gradiva leži v tem ,')okaza-Ia v notranjosti obokov se na-I hajajoča stara mokra opeka. Tudi suhi stari gradbeni ma-( t< rial r.i bil dosti boljši. Pio-iskavo. v domači pr iskoviil-nih zap odili s<» i)fik; neza-' dostno tlačno trdnost. Toda ni-kdo ni kos naloiri, da bi se mo-irel pri istočasnem temeljitem zboljš vanjo in izmen ie van ju . ' bokov vršiti tiui* i-toča s no " neoviran vlakovni promet pre-iko niih.. I Polt g navedenih notranjih' "bolezni" trpi borovniški via-, I dukt o. ko so poročali, da tr ( T>ijo rošti nosiTuih stebrov za*; 'adi osuševanja LjuWjauskega j barja Zato so se odločili -strokov-' I niaki za odvod proge med Pre-1 , sejem in Borovnico. Treba : s? izogniti nrehoda od bre-i |tra Planine in Trel>o\*nita 1;rP. j1 k« nn! kiloiri t'a širokek doli-ne nad tokom potoka Borov-ni-či«-e ter sneljati pro<"o okol-v:isi Borovnic, tako da preide ) b^d' en zam'sHena trasa v sled tirov obstoječe nro?e v bližini oostay Borovnice z mji 1 dalievaniem T>v0ti Verdu, Lo-ffjiteu in Tfnkeku. Po zamiki in žen je rje v. naj ^ 1>! So vloepil^ nov;i n»-,>fr;i nfl. ^ y.A 1IIO- «fom pr ko Liub'i;inu"> v bli-s<'danjorrfi TVvstaj?»li«ča v Proserin. T'nsa io nbe*e na' o Nemci prebili Magi-liotovo črto pri JSedanu in je •kmaln imto francoska armada kapitulirala, je bil Benito Mussolini trdno prepričan, da bo Nemčija v sedanji vojni zmagala. Tedaj se je v njegovem pa-triotienem sreu zahotelo, da bi bila te zmage tudi deležna Italija in sambi po zmagoviti vojni načelu svoje armade kot Cezar prijaial v Rim in ljudstvo bi divje kričalo: "Eviva il dn-ce, eviva Cesare!" Kako lahko se bo proslavil. »vekovečil; kako lahko bo Italijo ovenčal z zmagoslavno glorijo! Hitler se 1k> boril in |zmagal lx»: Italiji se ne bo treba mnogo boriti, pa vendarle bo deležna zmage. To jt? junaškemu duceju rojilo po bolnih možganih, ko je ležala FriamAja zlomljena na j tleh. j "Franciji je treba napovedati vojno in zmaga je naša!" si je mislil. Sklical je fašistični visoki svet ter mu razložil svojo namero. Ministri in drugi člani fašističnega sveta so mu odsvetovali. Sam njeaov zet, vna-n ii minister grof Galeazzo Ci-jino je bil proti napovedi vojne Franciji. Mussolni pa se je \*ZTavnal. roki je zabodel v bok. iztemiil svojo veliko čeViust in je srdito skoro zakričal, da je odmevalo oo dvorani: "Imeti moram nekaj deset-tisoč- mrtvih, da bom mogel se-,deti pri mirovni mizi!" j Tn navzli« 7>rotestu večine j svojih mini-trov ie sam no svojo roko Franciji napovedal vojno jn ji je svojo armado vrgel v hrbet. Fašistična armada je zajedla Nizo in nekaj franeoske obali ter Korziko, toda Mussolini ni imel desettisoč mrtvih. Zaradi tega menda tudi ne 'lx> imel sedeža na mirovni-konferenci. * Razorožitvena konferenca . -Jaz bi bil za to. da je čimprej in še pred končano vojno sklieana razorožitvena konferenca. . Kako je to sploh mogoče .' 1 Ker mislim pri tem na do-mačo varnost, bi predlagal, da ► ta razoroži t vena konferenca , razpravlja o razorožitvi otrok , izpod osmega leta, kajti dan za , dnem vidim, kako se taki otro-. ei do /.4) oboroženi jMKle po praznili stališčih, se skrivajo . za zidovi, za deskami, ali za ka-, gim vozom ter merijo s svojimi relrerji in puškami na "sovražnika." Mali, sedem let stari Willie 1 spi z revolverjem, ž njim pride »k zajtrku, pozneje pa ves dan i vodi hvoje tovariše k napadom. . Poleg njega z leseno puško je I vedno pet let stari Jackie kot . njegov pribočnik, triletni Jer-. ry pa vlači za seboj kanonček. .,tank in ladjo za aeroplane. Ce--!lo poldrugo leto stari Johnny se igra v pesku z vijaki in ae-roolani. [' To bo^o nekoč detbri vo niki. ker se že tako zirodaj vežbajo .!z morilnim oiožjem! Tudi v po-|ynejših letih jim bo kakoršno-. ko'i orožje, posebno pa revol-. ver. največje veselje. Toda vojne 'bo prej konec, » ''kot pa bodo dorastli do vojn-,'ške starosti. Orožje pa jim bo I tako prešlo v meso in kri. da ga bodo imeli vedno v rokah. In ko bodo v fantovskih letih, jim . delo ne bo mar, temveč si bodo 'z orožjem poiskali poklic in bo-jdo gangsterji, vlomilci, roparji m morilci. Zato !bi predlagal, da je čimprej sklicana razorožitveua konferenca, ki naj razoroži domačo, ali boljše rečeno, hišno fronto. * Kako rad . . . Ko bi se mogel danes nu kak način Hitler iz\-Ieči iz vojne, stavim, da bi z velikim Veseljem 'med prvotne delničarje korpo-racije nadčloveka razdelil smodnik iu bombe in vse, kar ima kaj opravka z vojno. * Mladina pleše V Salt Lake City. Utah je policija tekom šolskega pouka zaprli gledališča, kegljišča iu plesišča, ker so šolarji in šo-larice izostajaie iz Šok-. Toda plesaželjni šolarji še vedno za-uefuarjajo šolo in plešejo doma, ker so stariši na delu. - — I. H. Studenec Blagoslova! 300 9VETIH MAŠ LETNO, ta živ« In mrtv» člane Mains Zveze. Članarina M vsako oaebo živo aH umrlo 25c. (Nikdar nI potreba obnoviti.) Uplilte Vaše sinove vojake. PUUŽBA SV. PETKA KLAVK1UA za afrikanske mlsljone Department G 3824 W. l>iue Blvd., St. Louis S, Mo. SONART REKORDI Lepe Melodije! fit. M5T1 N* Ilu-Uanc«. potka Kje M moje rotit* Uarička petU—polka Dnqueaoe Dnlrerattj ttabnilft orkester ftt M»| Ten»lnka polka Na planlocah—ral^k Jerry Koprlrftek tu orkester Za tov «*»» ta CCB* vWe •• .obrnite oa: JOHN MAR8ICR '«*•» m W. (M EL, mm Vart Get in th« Fight - Work At WRIGHT Get Your JOB through the NEW WRIGHT EMPLOYMENT CENTER on ; ; / TIMES SQUARE; ? I MEN 1 j WOMEN Husky men wanted vow for will be needed Mer tor /, good-paying foundry jobs machine jobs i ..... % t 1 ^ B oui w^ w . _ Enpne* I Wright Engines for the new Super- I SSSS-rilS^ I ^ ■ lCorp°raU bomber, lt | ■ Boeing 3 29 8U^d by Genera* i Come in and see the Engine Dis-\ ^ > play Exhibits at the new hmm\ iuright ■ yond V^Jl^A aooa to P> ( ahohautical coipomtioh \ smmoruumam W eIlgine» Wright wo^ i IROADWAY AT 4Mh STRUT 1 1 ■ celU ^Jee Cor 1***? 1 r.i.«rrm»wr "W AS NAKOPA* - NEW VftRW THURSDAY, NOVEMBEK 18, 1943 f *L■ " u. ■ i VSTANOV1JKN I.. 1«n Liipisl o am vedno dMroMti, ker mmit w rate tiuu-lje lint njlai uril rajakt tak« rrtmf uhhi M-boJ pnnwjtj*. r ■ in r iiHT rrri rfnnr- rrria Vesti iz- slovenskih naselbin Nw fcret p i it>l>i hi Mekoestt m prtaMa* •M. DapM m MIHMI* MvrOk* MJ Ml * ■*<■ «f«4a —Jfr—«J» * »i4* ijatnj. ZABAVA MLADINSKEGA KROŽKA. V B'KLYNTJ V nedeljo bo že poteklo en< leto, odkar je bil ustanovljei Mladinski krožek in sicer pr d uštvu "All Americans" št 580 S\TPJ. Ob ustanovitvi j« štel krožek osem članov, dane: j:li ima 18. Društvo apelira ni vaq, starše, da vpišete vaš« ctrok«> v Mladinski krožek- S tem postanejo elani dobro »to ječ* naprv dne, pii>dvsem slovenske organizacije. Zdaj, kc jili je zadostno število, si bode vscnnovili kaki šport, kateri jim bo najbolj po volji, da bodo inxli dovolj zabave in Jed-iiota jim bo pomagala v gotovem za stroške. Je neobhodno potrebno, da so naši otroci pri >'ov n.-kih društvih, kajti s tem ostanejo med nami. Ali ve jih kdaj usoda znnf^e na po t r. vanje, kamorkoli pi idejo, je gotovo, da najdejo SNPJ. tako n ks>č svoje prijatelje, ki se strinjajo za eno in isto id jo. kar je velikega pomena, ee je » lovek zdoma. Imeli smo že veliko slučajev pri All Americans, f'e od vseh t rani Zdr. držav smo imeli na~» člane vojake, ki so bili vedeli, da so dobili svoje ljudi v mestu kot je New York. Kot že omenjeno, v nedeljo priredijo prvo obletnico olMo ja z lepim programom, večina članov samih.. Pripravljeni so 'z dobro itfro. p tjem in plesom., Ob tej priliki bo prisoten direkt or mladinskem* <*1-«'e'ku, brat Mihael Vrhovuik i Cbienga. Prinesel bo s seltoj >lik<'. ki smo jih nekaj od teh /«• vid i i lansko leto.. Slike «o vk» v barvah, vzete i*) vsej Nlovevji in v Ameriki. Lansko leto se nam je pojavilo več nepričakovanih covomikov, za, to ni bilo mogoče videti v^b slik. To bomo sku>ali sedaj popraviti, da bo program kar mosroč kratek, da bo dovolj čn*n ™ slike, ki si jih želimo vsi v:deti kar največ mogoče. Za TN>polneisi p-ogrjun se nam ie odzvala naša Twzrtvo-va'na in delno znana Mias Ann Kenic, ki ie pripravljena vse lei in vsaki čas pomajrati uri vseh prireditvah. Ann veliko pripomor- za s'ovensko pe?cm. Zatorej ne pozabite na njen koncert, ki ?a priredi v ne- Tebi Tak!vi k pa <še mnogo let da bi bil vstraj n še za naprej za narodno zavest bi pesem i slnvrnsko. 11 Torej ne pozabite v nedeljo i 21. novembra ob 4. popoldne v 9'ovenskem domu v Brookly-nu. Pridite ob Času, da se pro srrani prej začttp. kajti s tem i,da pridejo ljudje pozno, se zelo ve'i ko lepecra časa zamudi j Za obilen lioset se priporoča Mladinski krožek >tev. 50 SNPJ Mrs Prank Padar. Brooklyn. X. .Y ZLATA P( )R0KA Poročam vam, da sva z mojo sopsxjgo obhajala izvaured I no s*la\ nost. petdeset let zakon :ske zveze z r liko udeležbo 180 svatov in moje družin;-. Zares je bila lepa slavuost. ,Nisem vedel, da imava z mojo ženo toliko prijateljev, ki so prišli od blizu in daleč. Ysem navzočim v zahvalju jemo jaz in moja žma in cela iikoja družina za 'epa darila te-poselilo veliki "cake" ki je; predstavljal 50 let naiineira, zakona Jaz in moia žena ne moreva v« ga poplr.čat', toda koliko- moreva ob kaVj urilo/ T>«»sti, '»ova radevolie storila. Jehu in Helena Vojska Belle Vernon, Pa. N« TKtiflbitp krvavečega narod* v domovini! — PoSlii t* Va« dar š* dan«* Slovanskemu Pomožnemu Odboru. LEP USPEH SANS-OVE J GA SHODA V CLE VE LANDU ' Kakor poroča clevelandska "Enakopravnost" v svoji ponedeljkovi številki, je bil shod. L'|ki .ri;i. — je dejal KVis+"ii| ki .ie indi omenil, da vladni krwri v Washin?tonn.n ki nas prei iii+i noznfip ni^o. v, da* sn-mi im.sno za informacije z na- li:f st'-;ini. I --- SMFTNA KOSA V Maspeth, L. I je na svo-iem domu po dolari in mučni lio'ezni v uondeljek preminul vtilfwno /n?»ni rojak G^orufe Jakbč Po«ll evl ie raku. Star V bil l»",t in doma je bi'1, od Kočeva. Polesr žene zapuščr -že f*d»-nslo otroke. B'xli mu b'aLr suomin. nieiro-v! družini pa naše sožalje! zabava za sans v chicagi Bilo je ze poroeaiio, in potrebno je, d?\ sporočimo še en-! krat, ker to je zadnji teden . pred veliko priredbo, katero smo aranžirali člani podrožni-j ce št. 'SAN$. Ton j prihodnjo . soboto zvečer pridimo vsi na to prireditev! Zabava bo iz-i i vrstna kot po navadi na North Side. Ce omenimo, da imajo članice kluba "Bled" in dru-| štva 9*.j SNPJ, katere so tudi vse članice podrnžiliee SANSa ; vso kuhin.jo v oskrbi, j? to ira ! ranči ja, da l>o vse fino, — kaj vse lx> — je njihova tajnost.J Ma:o smo ovohali, da l»o dovolj potic, za kar se že kosajo, ka-' tore bodo spekle boljšo in še' Obilo drusrih dobrot. Ravno tako imamo pripravljeno za, vse drutro najbo»';j>e. Skušali boiuo zadovoljiti vse Tirala Ik> naša domača godba Gradišek ! Ont rza. Zagotavljamo vam, I o zelo zal, ako ne pri-J dete v soboto zvečer na to ve-j selico; lepe domlaee zabaVe bo za vse dovolj. : Ampak to ni glavno, nameni te pri n d it ve je, da zberemo I čini večjo vsoto za naše trpeče, v stari domovini — ves prebi-j tek je namien.}en za to. Sedaj |ie čas. da se potrudimo. Poj uoroeiiih, kater- čitamo dnevno. ne bo več dolsro. ko nam bo • mo«roče imeti direktno zvezo v našimi ljudmi v siari domovi-j. ni in za ta čas moramo kari na:več moaroče imeti priprav- 1 ljeno pomoč — jnnotno, kakor; tudi za politično delo. ker nam; je tako v tem kritičnem ča-5' sn uot ebno. Ali čitate ra\mo! -vdai. tako ak posamezni War bond, ka ( terega kupimo v dar svojim raid " slame in ve-| liko dela, Stalni mašinist. Najboljše cene. Oglasite s« pri: LEPMAN BROTHERS CO. j Marshfield Ave in Harrison St1 • OWcftto. IH;-v in dati vso mojročo podporo vc dit. ljem SANSa, da povedc svetu, da naši lepi slovenski kraji pripadajo le nam, Sloveniji in nikomur drugemu. Tudi je treba povdariati m po navijati pri odgovornih osebali zavezniških vlad, da Slovenci tn v Ameriki in v Sloveniji sc ne navdušuj?jo za vlado, kot jc bila pred voino, pač pa za de mokratično Slovnijo, v fedea-a tivni državi. Da vse to del^ stnne denar, ni potreba še posebej povdarjati. SANS v sve jem d lu potrebuje nas in naše pomoči. Z rado&tjo konvtati-ramo. da imamo v vodstvu zmožne in airilne ljudi, katvri neumorno delnjeio za to. Adamič. Kristan in d/ugi. Dolžnost vsakega Slovenca in vsake Slo venke. kateri ima !e še količkaj čuta do svojega naroda, je da pomaga na ta ali oni način, da bomo uspeli pri tem delu Ker imamo v Cliicagn "vzroke" za izaovove. da ni prioo-ročliivo "kolektati" po hišah (kakor to tako leno delajo po drueih naselbinah) smo se odločili za to 'priredbo, da na ta načini soravimo skupaj par sto t a ko v. T>a bo polee vseh omen-ienih dobrot priredba zanimivejša in 7abavn popolnejša nam br. Tomaž Onkale zanel nnr nnš;h narodnih pe* 20. no-rpinjKr;) v "Pl'.npo^iai-i dvOfnTl! No. Hflstead St. Za odbor, John Turk. Chicago. D'. "ODPRTA NO0 IN DAN SO GROBA VRATA" V Yonngstown, O. je dne 27. oktobra umrla Mrs. Kose Vu-kovich, stara til let. Zapu&ča sina in hč»ir. t V St ruthcrs, O. je pi^ ne-davnim unula Frances Jelič, v stavosti 48 let in doma iz Ljubljane. Tukaj zapušča 1110 ža, dve sinova (eden je pri vojakih) in tri hčete, v Cleve- landu pa lrrat^n in dve »'estri. + V Lorain, Ohio je 20. oktobra umrl Peter Mestek, star 70 let in domu iz Martinjaka pri Cerknici. Bil je večletni gozdar v Virginiji, zadnje čase je [pa bil na farmi pri De Ruv-terju N. Y. Tam zapušča ženo. I sina in hčer. v Lorainu pa sestro Amies Kompare in druge sorodnike; nekatere sorodnike! zapušča tudi v Cleveiandu in v' starem kraju tri sestre. , + j A Ihiluth, Minn, je pred ne-l davnim umrl rojak John Škulj ki zapušča sina in tri hčere. 1 + A Denver, Colo., je pred par dnevi umrl za pljučnico Ignac Mrše, :lonia iz Gorenje vasi pri Ribnici.. Zajpušča ženo, dva nova pri vojakih, tri hčere in strica. | + I A Milwaukee, \\ is., je dnC 2. novembra ninrl Anton Kres. doma iz Trebelna na Dolenjskem Zapušča ženo, 80 letno (mater in očima. t I V Pueblo, Colo, je pred krat kini umrla Katarina Jelovšek, v starosti 61 let in doijia iz Po Ijan nad Skofjo Loko. V Ame liki j" bila 42 let. Zapušča moža in šest hčera. i t i V Airib'idjre, Pa., je pred dnevi umrl Joseph Pe^c, star 70 let in doma iz S»-ebrničev pri NovVm mestu. Bil je star i zadnje Vesti ANGLEŽI IZGUBILI OTOK LEROS VrhoMio ]weljstvo na Bližnje vzhodu je iz Kaire sporočilo, da so se Nemci po vročih petdnevnih bojih z Anigleži in Italjani polastili otoka Le ros v Dodekaneškem otočju. Zaveaniki otoka niso mogli zdržati proti neprestanemu 24-urnemu Obstreljevanju iz zraka, medtem pa so Nemci iz-krcavali z ladij in s padali. — Bitka, ki se je pričela v petek,1 ko so se Nemci izkrcali na o-toku, je (bila sinoči končana. To je že drugi otok v skupini Dodekaneških otokov} ki so' se ga Nemci polastili v treh tednih. Prvi otok Kos so zavzeli 26. oktobra. boji v italiji Ameriška in angleška- peta armada generala Clarka je navzlic hudemu dežju in mrzlemu vetru naskočila nemške u-trdbe ob zapadnem koncu fron te ter zopet zavzela nekaj zemlje, ki jo je izgubila severo-zapadno od Venafra. Ti kraji leze na gori Croce. ki obvlada glavno cesto proti Rimu nekoliko milj proti zaipadn. spor med madžarsko in rumu:;<*xo Odnosa ji -med Madžarske in Rumunsko se zelo naglo bližajo krizi. Madžari zelo utrjujejo svojo jnžho mejo ter pošiljajo na fronto vojaštva k mehanadi rano orožje. ••• - Kot pravi poročilo iz Kafre, je Madžartkr podala Romun« ski zelo ogtro noto, v kateri- ji groel a o/boroSeno silo, ako imenaka takoj ne preneha pre-gfthfati madžarske narodne manjšine v rtrmunski Transfl- DOBITE PAIN-EXPELLER Od leU 1867 . .. j I Zantttljiv linimeat u družino I Molitveniki ^ ^ c hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiii i ^O'^^ov^ V krasni vezavi importi. 1 rani iz starega kraja še ^^ • Pred vojno ... Ko zalo- ^^^ ga poide, je ne bo mo-M goče nadomestiti do konca vojne. Slovenski: KV1ŠKL SRCA RAJSKI GLASOVI (iter. 415) 2VJX3* ln«er; 224 »55) 2%X3* lnCer, v be- ■tnal. Iem eciolldu; 384 stranL 06114 75c. Cena $1.— A n ff 1 • i k i : KEY or HEAVEN Fino TMano; prrorrstna Udelara; t umetnem nsnju Cena $1.— Slovenic Publishing Company316 w-18(11 8t-. Hew York 1) Obiščite Slovenske Prireditve! vasanavzočnost pripomore ne šamo k finančnemu, rac pa tudi k dri' 2abnemu uspehu. društva potrebu jejo sodelovanja ne samo svojih članov, temveč splošne slovenske JA VNOSTI. 45 - LETNO PRFLSKU^NJO IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ely. minnesota KI IMA ., ? ' 26,000 ČLANOV IN T&I MILJQNE DOLARJEV PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva, nepristranska i(t zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in ?mrti '»•i''" i ' ••■ " V - Ako je drnStvq A.p.Z, ▼ vaši naselbini, vprawjU krajevnega tajnika /a pojamnia, h t», piSite ua glavni ar;>d, l^innesAta: • -- ~ AMERIŠKA VLADA NAROČILA ADAMIČEVO DELO ZA VOJAKE Na shodn SAATSa, ki se je vršil v Slovenskem narodnem dornn v Cleveiandu, je pred-' sednik Leopold Kuslilan, kot odgovor na klevete in natolcevanje. ki ga širijo razni protislovenski elementi v naši javnosti. podal naznanilo, da jr vojni department Zd^Ti^nih d^^v naroeil in natisnil 225 tiso? i?vodnv Ti«ka v svoj i roi^tni domovini . Armada Zdrnženih držav j< Vnjigo naročila za razdelitev med vojaštvom, ker jih želi 'nanit? z zemljo in ljudstvom deže'e, v katero bodo- najbrzo ^ kmalu poslani, da jo osvoiio [diio izpod nacijskega tiran-stva, - i POZDRAV PRIJATELJEM. P-ilcŽPno vam pošiljam zne-$6.00 kot obnovit v naroč-n ne za GMps Naroda in nri T>o7dmvlam vse eitatelje "CHa sa N '»roda", nosebno na moje -^•■•ot-iip v Valley. "Wash. S spoštovarnem. A. Mleknsh, Moon Rnn, Pa VABILO NA PRVO OBIET\Tra ■■illlil—ii i' "li irraasiE•ra"!CT»E' T^rsnsriij | MLADINSKEGA KROŽKA ; "JUNIOR ALL AMERICANS" No. 50 SNPJ. Brooklyn, New York V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU 253 IRVING AVE.. BROOKLYN, N. Y. V Nedeljo, dne 21. NOVEMBRA, 19 4 3 Začetek ob 4. uri popoldne. Program bode jako zanimiv! Slavnostni govornik, MIHAEL VRHOVNIK, direktor Mladinskega oddelka SNPJ. SNPJ. FILMI iz SLOVENIJE in AMERIKE (v barvah) Sopran solo: ANN KEPIC IGRA — PETJE — TAP DANCING Po programu izvrstna godba za ples. VSTOPNINA 50 CENTOV •TilA3 NAHODA" - NEW TOUR es-- THURSDAY. NOVEMBER 18, 1943 VRT ANO VI JEN I. IW POD SVOBODNIM SONCEM ROMAN' _ Sph-al: P. 6- FINŽGAB. —--—-—=58 ■ — "izvedi varno, brez hrupa! I*cbodi zanesljive ljudi! Ko >e stvar izvrši, pošlji na vse kraje tekače, češ, naj ulove ubeglega Slovena! Pojdi!" A zhiul se je čudil Teodori, ker je bila nenavadno dobre volje Ko se je sklonil, rtu bi ji poljubil nogo, ga ni utegnila c; knti, ampak je ponovila: "Pojdi, izvedi varno! Nagradim te!" Hitro je izginila iz scfce in se napravila >kozi dvorane k Upravdi. Justinijan je »slonel sam na trdem stolu pred mizo, na kateri so bili kupi sodnih listin. Premišljal je zapletene pravde in pisal sam razspojna, božji dan ti- je privedel, ena beseda, ena 1*1 !-"•■!• v-e je icseno. T vi j su/ nj lii moral biti, ker nisem za-s i-rtil reke liogastva, ki se izlije v državno blagajno." Sinki despot je zdrsii'1 na kol. na pred Teodoro in objeiual v ne m>»f in jioljublj.il tenki bisus i.a njenem telesu. "Ker pa so trgovci v>i sleparji, krivičniki, ne izda in ne; )'»f)da gotovo nihče vfi- svilo pravični državi. Zato bo tfeba; preiskav; protilci svetega /ikona se postavijo pred sodbo in! I it krivienikom s jim zypl ni njihovo bogastvo, da se z njim'-okoristi despot, ki osrečuje narode!" "Tvoji modrosti ni no kone.u, ne kraja," je jecljal Uprav-J da. ki je bil resnično oearan od misli, katero lim je nasveto-^•ila duhovita Teodora. , "Takoj izpolnim tvojo misel, v jutro se raztfasi novi za-! k ni. Nocoj priredim pir in povabim v gosti ves dvor, da dostojno proslavimo najmodrejšo na zemlji!" j Ko se je Teodora vračala od Justinijana, je kipelo po nje-Ji'h žilah. "Ha, Epafrodit, ne bo? več dolgo imel lepe vile. Po tvoji, ■v ili 1h> poležkovala Teodora in drago tkanino bo teptala moja r. >(ra, li pa pojdeš v ječe. na kan*en, na gola tla, da boš prte-' r.iišljal do konca, kako si ponagajal despojni!" Medtem so v Kpafroditovi vili uživala radost in srečo trii s ea: Irena m* je okrepila, od strahu, iskreno je govorila Iz-' toku o Hcsnici. o Kri s tu, ki otonl'je pravične in kaznuje grešnike. ZamamJjen je Fedel ob njej Iztok. Njena govorica r.iu je bila glas slavca, v njenih gonkih pogledih je sanjal svo-j' lepo domovino, h kateri se vrne in jo osreči-' Epairodito-va mrzla trgovska duša so je ogrevala in začutil jo vso praznoto svojega življenja, ki >>e mu je zdeio nenadoma silno dolgo časno in brezpomembno. Ni doživel ure, da bi ga gladila po trudnem in vročem čela taka zvesta in vdana roka, kakor je Jrenina. In sedaj je večer življenja pred durmi. Lahko si postelja z zlatom, lahko se ogrne s svilo, a kako mrzlo je zlato, kako hladna ta svila! Pogrešil je na mah tisto, kar daje človeškemu življenju elaj, uteho, smoter v boju, pogrešil je srca, M bi gn resnično ljubilo. Zato je sklenil, da zastavi vse, f\»mo da poda tema dvema varovancema isto, česar sam sebi1 ni mogel več dati, kar je bilo zanj izgublj*eni raj. I Na večer je moral Iztok posloviti; šel je nadzorovat ftraze. Obljubil je, da se oglasi, ko se vrne iz vojašnice, ko c prav i v palač«, da čim dalje prebije ob Ireni.. Do vrat ga je -piemil Epafrodit in ga svaril. "Obleci močan oklep, Iztoče.. Ogibaj se sumljivih senc, pripaši najo-trejši nnč, povem ti, da tudi zlatemu orlu ne zaupani." Iztok ga je slušal in storil, kakor mu je svetoval. Toda ort-f i je brezskrbno. Zakaj prepričan je bil, da ga ni med moštvom ki bi dvignil, zoper njega orožje. Zu vratnih napadi lee v ne ni plalšil. zaupal je konju, še bolj pa svojemu nueču. Ko s • je dodobra zmračilo, je premagal Ireno ppancc in j-ipafrodit je ukazal mir krog in krog po vili- Sam je hodil po perintilu in snoval načrte za l>eg. Proeej temna noč «e je rns^rnila r.a Bizanc. Vodomet v 1 eri-tilu Se je tvetil kakor Hvkaela nitka. Ko bi ga ne bilo /dajalo šumenje. bi ga ne bil nihče zapazil. Tedaj se priglasi nenadoma Spiridion Epafrodit se je prestrašiL in razveselil zaeno. "Vedi me, sruspod. v injskrivnejro sobo. Za glavo gre, /a glavo!" (Nadaljeiaoje prihodDjič.) dvotima proga vedno ua levi I strani nove bodočo železniške i poti.. Proga s*- včasih p ribi i- t |ža, deltnui pa tudi oddaljuje! cesti Borovnica—Podpeč ter'1 | teče br z večjih ovinkov po niz i kem nasipu. Pot žeh znioe tira elalje proti naselbini Breg ne glede na morebitne ovire. Zara • di tega bo morala pasti marši, i katera, v samoti dremajoča hi- < jšica ter se izogniti bodoči tra- t >i in tudi nekaj hribčkov bo j • zravna nih ter bo njihova se-! stavi ne uporabljena za bodoči 1 I spodnji ustroj. Cilj, da se pro- 1 yra čim prej povzpne do vasi > Borovnice same. i Kmalu za borovniškim mo- < stom na ravnini za pokopali- 1 ščem in m5ed Kobijevo žago pro 1 ti bregovom Planine je mesto I bodoče nove posta1 Borovnice. Od postaj e Borovnice se dr- i ži proga dalje ob vznožju brc- ; irov. Kmalu se s-pusti preko 1 potoka Borovničice ter se dvi- < sra z primernim vzponom za i vasjo Dražico. Ko doseže po- BOROVNIŠKI VIADUKT (Nadaljevanje z 2. str.) Ink'* j a bregov v bližini Borov nice, vzpne proga krepke ob rebrih nii d njo. Pole/itev nov« proge zalite va orrrontna zemeljska defa Za ustvaritev spodnjega ustn ja. na-i|>ov in drugih teren škili ilifl je treba prvniet4|t skoraj "UM) tisoč kub. metrom materiala. Stroški za predvi deni i^podnji iu gornji ustro, ter za visoke stavbe pa znaša jo 40 milijonov dinarjev. Vendar ne smemo misliti, dt bo pristopila železniška upra va že k izvedbi načrta. Moril; še eelo 10 let ali več bo minih medtem, kajti borovniški via dukt bo pri zmanjšani brzini ki je dovoljena sedaj, še dolge kljuboval ter vzdržal pezo ii hitrost vlakov. Borovničani s« bodo lahki še nekaj časa ponašal z inipo zantnim mostom. Kakšna p; bo njegova usoda v bodočnost o tem danes ni časa in tudi n< vzrok? za prerokovan je. ' Muš-ček O VSEM NEKAJ Naj .-e tudi jaz nekoliko o-^lasim v (ilasu Naroda, in čestitam k petdesetletnici, da |»i izhajal ši1 nartaljnih petdeseftj let in imel mnogo novih naročnikov. V preteklih letih smo imeli mnogo izvrstnih romanov in kolono Petra Zgagst. Nas je V:-e kratkočasilo in mislim. da ga ni bilo bralca, da bi ne bral njegove kolon,-. Že-1 lini, da pride nndoiiiesdnik nje-| gove kolone. Tudi Anna Kras no. pi-V dosti dobrega čtiva, da! bi bih. le kaj dosti takih po.j sih'imtik. Ucf)i opisal kako so-staiv žene pr<«ln ierbas tistega eh'irna tkat. Najbolj sem bila radovedna, da sem videla tisto tkalnico, ki platno d -hrta. /animal me je dopis Tx>j zeta Vidmarja, ki je tako izvrstno opisal okolico Cliff Min'e. Tudi jaz srni živela tam pred leti in mi vse znano, ta nr. Se»lu.i so se »>pet na delo vrnili tukajšnji premogsirji pod pogojimi, da dobijo . zvišano plačo. Dosedaj še ni pogodba podpiVanu z dclnvcko unijo Ako bi vlada premogovnim ha ronont nekoliko bolj na prste stepihv, bi imeli premoga rji ne koliko več upanja, >.daj pa ne vedo. irti bo«lo dobili in koliko bodo dobili. Samo delat: jih srtiio komnuuije Koosevrlt j,-I i! toliko dob»»r za nas delajce. da nan je dal iu spravil unijo •iazaj. Ko j<- bil prvič i/.vo 'ien. 'i;nn je oovedal. da nam Ho ix;;,i:i2a'. kar bo v njegovi moči. Vaj si tudi -ami poma-vamo. da boijjo /one! i»»-<■>| kakšne jiravie(» n>i delavci. In ravno sedaj so d !avci iako tira, d-i n« vedo, pri čem so. i Naj zadostuje; vas* urednik i pa p:.»sim. da pop avite na I pake. S pjjzdnivom, I'l-uJa KIoIk'sit. Librarv. Pa. ' t . _ _ * I j Dopis starega naročnika Prosim, da natisnete te moie [vrstice in vam naznanim, rta sem ž- 40 I t vaš naročnik ter Ivani oošljem ?i\ nadnljno naročnino. Jako mi je Jal, rta ne morem nič pomairati našim ! trptčim v star« nr kraju, ker j sent'star 78 let in imam že tri leta revmatizem. l ist "otoka pri Rakeku. , Vas lepo jiozdraviin in vse narocnik'e. \ John Painieh. ■ A Tisti u, Pa. Vesti iz easelbin SLOVENSKA ŠOLA V BROOKLYN, N. Y n.iši Šoli j treba poročati; precej novic, čeprav so zadnje čas«- neši učenei in .n'enke pre-eij iz ...-tali od pouka, kar pa upamo, rta lx> v prihodnjih tednih pep; a vi jen o. Tu -klopu šolskega odbora Združenih *k>veiiskih rtrušt v je bilo naroi" nih deset Adami čevih knjig, da se bodo naši Šo'arj: tako lahko seznanili / njego. «mi deli, ki se nanašajo na Jugoslavijo, od nosno Slove n i jo in pa na --]»lošpe probleme nas Ijencev. itd. Mr. Adamič je k pošiljki na ročen i i* knjig prirtertal tri. kot dar naši šoli. za kar s ■ mu najlepše zahvalimo. Turti je v.m* knjig" port pisni in svojemu podpisu pridal željo uspeha na ši šoli Xekateri zdaj že čita-jo te knjige*, drugi uč nei, ki želijo dobili katero od knjig na (posodo za eitanje. naj se prilike po«, luži jo. Glede naše božične prireditve je določeno, da se vrši 19 <1 cembra. torej nodeljo pred iJoJič-.n. Zc*o nap;ošamo s(;»i še in otroke, rta skibijo. rta bo šola ort zdaj naprej dol;ro oliis-kana. ker moramo ponavljati in se r. iučiti kar treba za i>-gram. Prosim, ne pozabite na to in pošljite otroke soboto g< tovo \ Šolo, ila i:e bo nikogar manjkalo. 'Pretek o solmto ;e bila ud« - ležba bolj revna, toda hueli pa smo nekaj prav p^ebnega po zaključnem pouku — naš Jack Zaletel je obhajal svoj rojstni dan in tako nas je njegova mama presenetila z majhno "o moral vsak položiti obljubo. d?> ne l>o zamudil prav nobene va-ie za priredbo 10 decembra. Eno veliko in za našo šolo važno novico borno kmalu oh javili Ta novica bo pokazala da imamo tudi med nami Slovenci posameznike, ki čutijo g'oboko za našo narodno stvar in so pripravljeni pomagati na jši mladini, da pride naprej v ! svetu. Mnogok-at je namreč i kak mnogo obetajoč talent za-nemarjen, ker starši nimajo sredstev, da bi ivlroku pomagali d<: potrebnega šolanja za »blikovanje takega talenta. In |'*e kdo priskoči v takem sluča-I .iti na pomoč mlademu talentu i tedaj je to za nas. kot Sloven-: velike vrednosti, pos'obno | * je ic storjeno recimo potom jsloven-ke šole, kateri morda to omogoči slovensko čuteč člo. vek. ') tem več. v posebnem snisu -prihodnjič. Preden zaključim, še enkrat prav lepo operzarjam vs^ učenec in učenke, naj gotovo pridejo k pouku v sol>oto popoldne in oni. ki pridejo pred poldnem, pa seveda ravno tako. da ne bo Mrs. Furlan zastonj h od i'p. v Brooklyn. Ona je do zdaj Irla tudi take nriiazna da je hodila poučevat tudi one ki prid-io ob petkih zvečer •e-ed -.aiami tamburašev. V IvmKkV. upam. da jo bodem mo irla v tem oziru deloma razbit? n»ov't*. Dečki, ki preteklo sob.'>to niso našli učiteljic- v lomili na i vedo. da ie morala radi ne-1 k vn/ne 7n<|p\e «»a banko ' <» on n nr*il:i v Mont. fantiči /«. .,dšl:. H>|v;iv ie '"ihi too rsi.m minut pozna. V«i to-' (j pr*1.Jejo gotovo tf. -rboto. Anna P. Krasm«. Jugoslovanska fronta (Nadaljevanje s i. str.) Akti hod" imeli še uadaljne taice urpehe. ter se zavezniki ne JlkkIo zganili, da i»i dali par-l'7.au' in kakor resno |>emoč, ki bi kaj zalegla, tedaj bodo Nemci kmalu obvladali položaj v tem jiredelju in elobili v svoje roke vsa pristanišča in vse "toke i h dalmatinski obali .Jadrana. Partizanski častniki pravi jo, da ima Tito 300,000 mož P roeevaleee novinarske n-gencije I'nited l'ress, Henry T. (lorrell. pravi rta je spremljal angleško mornariško posadko, ki je bila \ akciji ob ja-rtran-ki m obrežju in je tako prišel v stik s partizanskimi častniki, ki so dejali, rta štejejo čete generala Tita nad tristo tis'č 11 lož. Iz visokega vojaškega vira v Kairu pa je bilo podano mnenje, rta Titove vojne epe racije niso več navadno geril-^ko Ih»jevanji*, pač pa dobro organizirana vojna sila, ki resno ogroža Nemce na Balkanu, Ta vojaška avtoriteta je izjavila. da vsa znamenja kažejo, da se je borba na Balkanu šele pričela. ČITATELJEM je znano, kako se je vse podražilo, in ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskar ske potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno dopošiljanje lista, lahko gredo upravništvu na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vna prej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ŠE DANES? Pametno priporočilo Ne\vyorški list "I'ost" je prinesel te dni kratek uvodnik v katerem je izrečeno mnenje in priporočilo^ da bi se v bodoče dne o. novembra praznovalo poleg dneva premirja tudi poraz izolaeijonistov v Ameriki—ta poraz so namreč dožive li. ko je senat 5. novembra letos odglasoval, da bo podpiral svetovno organizacijo za mir. — Dan premirja se sedaj praznuje 11. novembra. NAZNANILO in ZAHVALA Z žalostnim srrpjn naznau|am<>, vxi-m wiradnlkum, prijatt-ljeiu iu znanceiu, tužiid vent, da na tu j<> knita «rurt iz.tn.ula iz naSo xre«k', ljubljeno soprogo, mater, hčerko in s»«lr<> - Mtfatk, i i v- V FRANCES ANNA McCLAIN (rojena Peterka) v starosti .'JU let Rojena je bila v Xw Yurku. Pokojnica j«; bila Sest mesecev r blap*slov)jeneinii stanu, nakar se je monila podrreC-i operaciji ua >U-|>iC-u in nato w j«, pridružila 5e pljučnim, in vso to je spravL!i> v prezgodnji urob. S<> prvo okt<»-Itrovo nedeljo, je vsa vesela priskakljala s svojo družino r-astiiat svojemu priletnemu of-etu k rojstnemu dnevu. Na vprašanje, kako s«.* IKJČuti. je o«lt:ovorilu : "Še nikoli l>oljše!" Najlepša hvala precast it i duhovščini za opravljeno sv. mašo in cerkvene obrede. Dsobilo se zalivljujenio Father llart u in Father .Tesslierjrer-jn. ki sta jo spremila na ts<-!ino naj I»ok i"onoči do j «>Lšcst i h zjutraj, ko je Izdihnila svojo mlado dušo. Hes, pravi a]>ostol Kristusov! Zahvaljujemo se tem iiotom v«<*m. ki ^o jo prišli ix^ledati ua mrtvaškem txlru, vsem, ki so nam bili \ tolažbo in ]N>moč v uajbrid kejšili urali našega življenja. Stotero naj Ko;' |H>pIaca vsem, ki darova'i za sv. maše in vsem za }>rekra»cnc vence, vsem. ki so jo spremili tia nj*.|il zadnji [w»ti. ter vsem. ki so dali ua razpolago svoj«- avtomobile. Se enkrat vsem Bor i>lacji j ! Ker je njen mož Knssjm pri 1*. S. Maritime Scni.-e v Manhattan lteach. N. Y.t je bila pokopana 7. vojaško casijo. Žalujoči ostali: 'FRANKLIN 4. .MrCLAlN, sopro«; GLORIA ANNE, hčerka; FRANCES in FRANK PETERKA, stariši; FRANK PETERKA. Jr.. brpt; MARIE \"ELEPEC, JOSEPHINE CASH, KRISTINA HOLSCHER. s«.tre; .»ERA PETERKA, teta; FRED. JOHN. WILFRER. svaki; VALENTINA, svakinja. Glendale. L. I., N. Y . 11. novembra. l!»i:{. KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street New York City Andrej Ternovc Listki ! POUČNI SPISI Srffial Ivan Albrt-lit S| i *»1m] Anto° Pwrr 8 -,,taml za Jugoslovane in njltaoro d^ tr,ui,jsl rod"v 168 rtranl Ka»*n " mletar žavo že dolgo prej kot Jo je slovenskega narc,ia inl davnih , le lo fannerje v -P'«^ nar«deL početkov t starem slo vans t »u „ t , . . , do daM'nJesn due Obrtno knjigovodstvo Knjiga Je t platnu venoa In lm>. .o _ 41o «»._„. . .. strank Poglavij — Ali strani w nana Knjiga je r v Itotnn vezano namenjena t prvi vrsti m ataw ^ t rn* $2.— j h„0. umetno In strojno ključar- _ - _| -|_||—,_——,_|—,_ — _ _ - - . » < , j nlčaratvo ter leleaoltoaratro. bode« marijani mj mna* Državljanski priročnik i-- — * Ako naretite knjigo, priloilte k nr» HOW TO BBCOag A CITIZEN (V slovenščini t Hin U. S ozirona Canadlao Money v Z J^,!, ^nr^i^iTT Knjižica daje poljudna navalila. Order UM»jene m., Maajie ^ Lil, 1 JhZLT^^ kako postaU jiueriški driavljau «•**• P^DUt » C. 8. l»Hh p« Z ca kodi h naseljence. . , . . Cmm U tmtm Cena 50 centov *zlrmB* 3