OB DVAJSETLETNICI SLOVENSKEGA ETNOGRAFA
Boris Kuhar
Pred nami je jubilejna XX. številka Slovenskega etnografa. Leta 1948
je Etnografski muzej založil in izdal prvo številko časopisa za etnografijo
in folkloro. Ustanovitelj in urednik pok. ravnatelj Boril Orel je v prvi
številki objavil uvodnik z optimističnim naslovom: V novo obdobje. Tako
so z etnografskim muzejem vsi slovenski etnologi dobili spet svoje glasilo
m nadomestilo za Etnologa, ki je usahnil ob koncu druge svetovne vojne.
Naslov uvodnika pa ni veljal le Slovenskemu etnografu kot strokovni
publikaciji, temveč tudi delu Etnografskega muzeja in vseh ostalih etno-
grafskih institucij v Sloveniji ter stroki kot celoti.
Prav gotovo pomeni za slovensko etnološko znanost pomemben mejnik
prav leto, ko je izšla prva številka Slovenskega etnografa. Prva najtežja
povojna leta obnove so bila za nami. Nastale so nove znanstvene institu-
cije, tudi za narodnopisno področje. Etnografski muzej je začel s široko-
poteznim raziskovalnim delom. Na delo so šle prve strokovne ekipe, ki so
monografsko raziskovale naše kraje. Ce se z nekaj stavki ustavimo vsaj
samo pri naši osrednji etnografski muzejski ustanovi, ki je vsa leta nepo-
sredno povezana s Slovenskim etnografom, moramo ugotoviti velik in
viden napredek. Zgovorno pričajo o delu že prispevki sodelavcev Etno-
grafskega muzeja v naši reviji, ki si je ustvarila močan ugled doma in v
tujini. Polovico naklade Slovenskega etnografa, to je nad 500 izvodov,
roma v važnejše etnološke in tudi druge sorodne institucije v 30 deželah
na vseh petih kontinentih. V zameno zanje dobi Slovenski etnografski
muzej skoraj vso važnejšo svetovno etnološko literaturo. Tako se muzejska
knjižnica vsako leto obogati skoraj za tisoč novih knjig in revij. En sam
podatek o njej: leta 1948 je štela knjižnica 4.525 knjig, sedaj jih ima že nad
15.000. Omeniti pa moramo tudi pomnožitev strokovnih sodelavcev v mu-
zeju. Pred dvajsetimi leti so bili v takratnem Etnografskem muzeju 3 stro-
kovni delavci — vseh uslužbencev pa je bilo le 7. Danes ima muzej 5
znanstvenih sodelavcev, 1 višjega kustosa, 2 kustosa in arhitekta, vseh
stalnih uslužbencev je 17, razen tega pa ima še več stalnih zunanjih
sodelavcev. Tako, je postal Slovenski etnografski muzej tudi največja
znanstvena etnološka raziskovalna institucija, obenem pa je tudi med
največjimi muzejskimi ustanovami v Sloveniji. Ob izidu prve številke
Slovenskega etnografa je imel muzej 5.531 predmetov, sedaj jih ima že
nad 15.000, število pa še hitro narašča.
3
Boris Kuhar
Muzej ima samostojno dokumentacijsko službo z bogatim gradivom.
V arhivu je okrog 30.000 fotografij z negativi, okrog 10.000 prostoročnih
in tehničnih risb, nad 15.000 terenskih zapisov. Bogat je tudi arhiv za
diapozitive. Na novo je ustanovljena filmoteka in fonoteka. Dopolnjujemo
zbirko hišnih arhivov itd.
Muzej ima tudi svoj studio za dokumentacijo.*
Žal mora muzej vse to znatno povečano dejavnost razvijati v Ljublja-
ni v istih, neustreznih prostorih, kot pred dvajsetimi leti. Moramo pa ome-
niti nove postojanke, ki jih je muzej pridobil v zadnjih letih. To so: grad
Coricane, ki ga muzej obnavlja že nekaj let in v njem ureja svoje zbirke
kultur Afrike, Azije, Amerike in Oceanije. Muzej v gradu Coricane je
postal postojanka, ki privablja iz leta v leto več obiskovalcev in ki se
razvija v pomembno središče za prikazovanje in tudi preučevanje tujih
kultur pri nas. Muzej obnavlja tudi grad Lisičje pri Škofljici. V njem bodo
urejeni študijski depoji in postavljene tudi posamezne tematske razstave
Muzej strokovno upravlja tudi Jurčičevo rojstno hišo na Muljavi; tu smo
prikazali stanovanjsko kulturo iz srede 19. stoletja. Iz soseščine pa smo
prenesli k hiši posamezne objekte (kašče, čebelnjak), zgradili tudi nove
objekte (terilna jama) in tako je tudi tu na prostem zrasel manjši muzej
ljudske arhitekture tega predela Dolenjske. Vodimo tudi graščino Pra-
proče — rojstno hišo pisatelja Louisa Adamiča. V načrtu imamo, v tej
graščini pridobiti in urediti nove prostore za muzejske razstave.
Omeniti moramo tudi živahno razstavno in drugo muzejsko dejavnost
naše ustanove. V zadnjih letih prireja Slovenski etnografski muzej v svo-
jih razstavnih prostorih v Ljubljani, v svojih depandansah, v muzejih in
drugih institucijah po vsej Sloveniji kot tudi zunaj meja letno okrog 20
občasnih in tudi potujočih tematskih razstav. V številu obiskovalcev se je
že približal številki 100.000.
V novo obdobje Slovenskega etnografa, Slovenskega entnografskega
muzeja in slovenske etnologije nasploh! Nakazuje nam ga prehojena pot
zadnjih dvajsetih let, odseva nam že s strani dvajsetih številk Slovenskega
etnografa. Etnološka znanost se je medtem povsod po svetu, predvsem pa
še v Evropi močno razvila. Slovenski etnograf je bil vedno tisti barometer,
ki nam je zgovorno kazal, kje smo na tem področju Slovenci. Skozi Slo-
venski etnograf se je zrcalilo delo ne samo našega muzeja, temveč tudi
Inštituta za slovensko narodopisje pri SAZU, Glasbeno-narodopisnega
inštituta, etnološke stolice na univerzi kot tudi tistih pokrajinskih muze-
jev, ki so premogli kustosa-etnologa. Razen sodelavcev Slovenskega etno-
grafskega muzeja so bili glavni sodelavci Slovenskega etnografa tudi iz
pravkar omenjenih institucij. Želja uredništva je, da bi ostali tudi v bodo-
če in še več: k sodelovanju iskreno vabimo vse slovenske poklicne etnologe
kot tudi znanstvenike sorodnih ved.
4
Ob dvajsetletnici SE
Pred slovensko etnološko znanostjo so zahtevne in obširne naloge.
Gre za večjo uveljavitev naše stroke, za njeno predmetno razširitev od
obravnave predvsem ljudske kulture kmeta k raziskovanju tudi drugih
socialnih slojev. Gre za razširitev časovne dimenzije preučevanj tudi na
sodobno življenje. Vse to nam narekujejo spremembe v strukturi prebival-
stva in njegova vse večja mobilnost. Nočemo več samo mrtve inventarne
vede, temveč znanost, ki nam bo lahko podala celovito, tudi dana.šnjemu
času ustrezno podobo našega ljudskega življenja. Etnologija je veda, ki
nam zaradi raznolikosti svojih predmetov in tudi metodološke pestrosti
prinaša pomembna dognanja o kulturi in družbenih oblikah preteklosti in
sedanjosti. Želeli bi, da bi bil Slovenski etnograf tudi v prihodnje tisti, ki
bo reprezentiral našo stroko in ji pomagal tudi v naši sodobni družbi do
čim večje uveljavitve.
»Praktiki« in »teoretiki« naše stroke bodo tu vedno našli svoje mesto
za razčiščevanje nejasnih vprašanj okrog predmeta in metode. Prepričani
smo, da bodo v prihodnjih številkah Slovenskega etnografa še bolj kot
že v tej jubilejni, razširjeni tudi etnološki predmetni okviri. Ob že tradi-
cionalnih, tipičnih oblikah, in pojavih ljudske kulture iz preteklih obdobij,
bomo morali vključevati tudi sodobno problematiko. Ob kmetu bomo pro-
učevali tudi današnjega delavca, obrtnika iz industrijskih naselij kot tudi
današnjega »meščana«. Upravičeno lahko pričakujemo, da nam bodo so-
dobna etnološka preučevanja prinesla nove, lepše perspektive za delo
Slovenskega etnografskega muzeja, za Slovenski etnograf in za našo etno-
logijo nasploh.
ZUSAMMENFASSUNG
ANLÄSSLICH DER ZWANZIGJAHRFEIER DES »SLOVENSKI ETNOGRAF«
Der Autor erinnert daran, wie vor zwanzig Jahren die Revue »Slovenski et-
nograf« (»Der slowenische Etnograph) erschien und damit alle slowenischen
Erforscher der Volkskunde wieder ihre Zeitschrift, anstaue des am Ende des II.
Weltkrieges eingegangenen »Ethnologen«, erhalten haben. Das Erscheinen der
ersten Folge der Revue »Slovenski etnograf« bedeutet für die slowenische ethno-
graphische Wissenschaft gewiß einen bedeutungsvollen neuen Zeitabschnitt.
Der Autor schildert das Wirken und den Aufstieg unseres zentralen volkskund-
lichen Museums — des Slowenischen Ethnographischen Museums, das seit
Jahren unmittelbar mit der Zeitschrift »Slovenski etnograf« eng verknüpft ist.
Über 500 Exemplare dieser wissenschaftlichen Revue wandern regelmäßig in
sämtliche bedeutenden etnologischen und verwandten Einrichtungen in 30
Ländern auf allen fünf Kontinenten.
Zum Abschluß folgt das Arbeitsprogram der Zeitschrift für die Zukunft.
Der Schriftleiter ruft alle Berufsethnologen und die Wissenschaftler verwandter
Zweige zur Mitarbeit auf.
5
i