XVI. letnik. V Gorici. 8. oktobra 1908. 41. številka. Uhaja vnkfotrtsk ih 4. n« popoMna. lokoplai m na vr»-Sajo Kefrarlovani piana aa ni ipra-taaajo Ca na liito inab m aalo lalo h krone ■a pil lata S krom Za manj praaolne aa ailo lato S krone, aa pol lata Z 1 60 Za Hantijo Ja cena tisto h E, aa iru|f Mala Istran A »atriji L BokopUaaprajema „Iaioina liakarna' •orisi, luiii K. B. otipa Vat >avensko Vi :■ -A. Naročnino in na-rnanila a pr **j ema upravnišlvo, Gorica SemcniSka ulica Bt. 16. Posamezne 5te-»ilke se prodajajo r tobakaniah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Joaip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjakom bregu (Riva Como) 8t. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. ivlijatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukeiid) ▼ Gorici. „Sočine“ laži. Pijanec se preobrne, ko se v jamo ivrne, pravi pregovor. To isto velja o lainikn in lainivki. Kdor se je navadil atavljati redi po robn, preminjati jim ime, barvo, obliko, izmiiljati si rt č', katerih ni, pretvarjati to, kar je, sanikati in tajiti, kar je vsemn aretn znano, ne opoBti te svoje navade, ker mn je prišla v meso in kri. Ako bi Gabričekova „Sočau ne imela pogrevati B*okr*t ovrženih laiij — misli si laike pevce in slovensko zastavo ob odkritju nagrobnika Simona Gregorčiča pa dolgotrajno pravdo med njo in »Gorico* po pesnikovi smrti — ako ne bi smela izmiiljati se novih lažij ter preknoavati resnice, kakor prekncnje svinja meh, v katerem sluti kaj za svoj želodec, bila bi jako žalosten in dolgočasen list. Kajti vedne zabavljice in robati izbruhi gorske neotesanosti, neprikrito simpatizovanje z verskimi odpadniki in njih knjižurami, odkrito prijateljevanje s človeikimi slabostim! in pod-lostimi lahko ngaja spridenemu ukusu zapeljanega mladiča ali zabuhlim očem ponočnega žganjarja in brezvestnega koristolovca ; ali polten človek, ki ni za-dulil svoje vesti v ozračju take duine hrane, ne bo dolgo prenalal takega berila, marveč je vrže tje, kamor Bpada, na gnoj. Tako se mu vsaj družinčad ne pohujia in spridi, ako pride v dotiko s takim listom. * * O »Soči in vrednemu jej sinčka »Primorca* so na želodca posebno zastopniki slovenske ljudske stranke v deželnem zboru goriškem, na čelu jim dr. A. Gregorčič in njegov pomočnik prcf. Ber-buč. Ta moža bi »Soča* najrajla živa požrla, ako bi mogla, ker sta na potu visokim ciljem njenega rednika And. Ga-brščeka. Ker pa tudi »Sočin* želodec ni tako obiiren, da bi mogel kar naenkrat Bprejeti dva kvintala požegnane in ne-požegnane mase (izrazi gorskega olikano* ), sknla ju pa živa pokopati v mogočnem kupu lažij in obrekovanj. V itevilki z dne 6. oktobra pripoveduje »Soča*, da prejiiiji dan so imeli načelniki itirih deželnozborskib klubov pogovor z namenom, da bi se omogočilo delovanje v dež. zboru. »Laiki liberalci*, pravi ,Soča“, so Btavili pogoj, da te morajo laiki klerikalci odpovedati svoji samostojnosti t»r zvezati z laikimi liberalci — a tndi za tako sicer neizvrš-Ijivo žrtev bi jim ne dali odbornika. Dr. Gregorčič je strastno nastopal za interese laikih liberalcev in je podpiral njih odpor*. Ako bi »Soča* vprašala svojega vrhovnega urednika A. Gsbričeka, ki je bil pri posvetovanju navzoč, bi bila izvedela, da njen lastnik je opetovano omenjal razmerje na italijanski strani, da dr. Gregorčič pa ni zinil o tem niti besede. Dr. Gregorčič je poudarjal pa nekaj drngege, česar »Soča* z nobeno besedo ne omenja. Rekel je, da predno se voli odbor, treba reiiti vpršanje o verifikaciji mandatov (potrjrnje volitev)in da predno je to mogoče, treba spraviti na čisto zadevo glede na prvo volitev v kmečkih občinah okolice goričke. Omenil je, da so se tedaj godile nepravilnosti, da so se vmeiavale v votivno akcijo osebe, ki niso v to poklicane, na kraju, ki ni v to odločen, da uspeh volitve je bil napačno ustanovljen in napačno razglaien, da v tem postopanja bi bilo morda celo kaj kaznjivega najti, da deželni zastop ne more molčsti k takim dejstvom, da napačna razglasitev je imela za posledico nepotrebno cžjo volitev, da to dejstvo je neugodno uplivalo na politični položaj slov. Ijndske stranke, da z nepravilnostim), ki so se godile, se spravljajo v zvezo nekateri deželni poslanci, da treba torej posvetiti v to zadevo, predno je mogoče soditi o postavnosti volitev in o lastnostih izvoljencev. Na vse to je A. Gab. trdnovratno molčal, kakor molči »Soča*. zastopani vsi itiri klubi dež. zbora. Ker je hotel Gab. dobiti v roke premoč in odločilno moč brez ljudske Btranke v deželnem zhoru in edberu ter v odsekih v prvi vrsti v ver.fikacijskem odseka, zato je začela obstrukcija od strani slov. ljudske stranke, ne pa kakor kvaBi »Soča*, da bi priporne gli ital. liberalcem y deželni odbor. Sicer pa kaj se izpodtika »Soča* na obstrukciji, saj z obstrukcijo je Gab. sam žogal, ako se ne izpolnijo pegoji, katere je vladi naznanit. Najbrže mu je žal, da so drugi prijeli za orožje, katero Bi je bil za se izbral. Skoro se zdi, da je temu tako; zato si je pa izmislil drugo hrupno obstrukcijo, da vsaj tako izpolni nekaj tega, kar je obečal, s čemur je žugal. * * * * * * Kar je »Soča* neprenehoma sedem let lagala, da ima dr. Gregorčič zvezo z dr. Pajerjom, tega ne more opustiti proti koncu sedmega leta in tako pc greva to laž od tedna do tedna, kadar jej ugaja, i »Soči* je dobro znano, da je dr. Gregorčič le po imenu deželni odbornik, a da edboreiške posle opravlja njegov namestnik g. Klančič. Vkljub temu na-prta vsako stvar v deželi, ki jej ne ngaja, dr.Greg. u. Odbornika Klančičajeopi-sovala »Soča* skoz sedem let kot moža, ki za ta posel ni povsem sposoben. Zdaj se je pa A. Gabršček tako močno zagledal vanj, da ga smztra za najsposobnejšega izmed poslancev slov. ljudske stranke za odbornika. Kje je doslednost na liberalni strani? Ali ima »Soča* prav ali Gab.? * * * »In Pajer-Greg. zveza je sklenila: ne pripustiti v deželni odbor nobenega poslanca iz »Slov. kluba* ne iz kluba »laike ljudske stranke*. Kolikor besedi, toliko laži. Prav nasprotno je res. Gospodje »Slov. kluba* so zahtevali do zadnjih dnij, ko se je začelo govoriti o nekem zbližanja slovenskih strank, dva odbornika iz svoje srede ter odklanjali odbornika iz slov. Ijud. strenke. Ta stranka je bila od prvega začetka naprej, kakor lshko pričajo vsi, s katerimi je občevala, za to, da naj bodo v deželnem odbora »Soča* zopet pogreva vkljub dani izjavi in natančnemu pojasnila svojo trditev, da ljudska stranka, oziroma dr. Gregorčič je spravljal v nevarnost drugi slovenski odborniiki mandat, dan Gub. srm priznava, da za ta drugi mandat je obstajala zveza med njim in proštom F. Liberalni Italijani so pa slovesno izjavili, da oni tirjajo za Italijane sploh le dva mandata, prepuščajoč ostala mandstaslo-venski strani. Ponudba ljudske Btranke, dana prošta F., ni nič spremenila na zvezi Gab. Faid. glede na tisti slovenski mandat, ki naj bi izšel iz volitve od strani poslancev iz veleposestva. * * * »Seča* žoga z razkritji iz deželnega gospodarstvu. Menimo, da deželni odbor se tega ne ustraši in bo ne boji razprave o tem, kakor Be kdo drugi hoji razprave o volitvi v kmečkik občinah v goriški okolici. Deželni odbor ima svoje račune in poročila na vpogled vsakega poslanca. Le navadna bahanja je to, če se je neki poslanec v zadnji seji silil dokazati, da so mu znane neke številke, ki bo že itak namenjene za javnost, seveda ne s tisto polivko, s katero jih je On polival. Nasprotno pa vemo, da bi bilo nekomu jako nevšeč, ako bi spisi omenjene volitve prišli v »nepoklicane* roke, in da se je prizadel, sklicujoč se na svoje parlamentarno stališče, da bi to za-prečil. Zdi se, da vsa gonja in nevpoglji-vost nekaterih mož ima ta namen, da bi zaprečili razpravo o volit- vi prof. Berbuča. O pozabljivosti, kateri naj izroči slovenski narod na Goriškem »svojo največjo nesrečo* — dr. Gregorčiča — o priliki. Deželni zbor. Peta seja gorlškega deželnega zbora. Za dne 2. oktobra je bila sklicana peta seja goriškega deželnega odbora. Na dnevnem redu je bila kot prva točka volitev odseka za proslavo cesarjevega jubileja in potem utemeljevanje 41 nujnih predlogov naših poslancev. Dež. glavar otvori sejo ob 10h30’ ob navzočnosti vseh poslancev, nakar se prebere zapisnik zadnje seje, ki se odobri. Dr. Venier opazi med poslušalci stražnika in zahteva da se odstrani. Galerija zavpije: Bravo. K besedi se oglasi dr. Franko, ki pravi, kako more g. deželni glavar opravičiti to, da dež. uradniki ne bero le označbe nujnih predlogov, kakor bi se moralo vršiti po poslovniku; ampak celo ntemeljevanje. Zahteva, da se prebero le označbe nujnih predlogov. To predlaga radi tega, ker vidi, da ima tajnik pripravljen h celo vrsto dolgih predlogov. Prosi, da bi glavar dal na glasovanje ta njegov predlog. Dež. glavar odgovarja, da je bila doslej taka navada. To je dovoljeno po oprsvilniku, ki ga ima tolmačiti deželni glavar sam. Dr. Frankov predlog bi pa pomenjal spremembo opravilnika.Sicer pa bi se bil moral predlog staviti pred sejo. Gabršček: Naj bo za danes 1 Pa samo za danes I Nato se prebere še nekaj prošenj za podpore, nakar se začno čitati nujni predlogi: 5 slovenskih predlogov in 70 laških Med drugimi laškimi predlogi je bil tndi nujni predlog posl. Pinavciča, naj se Goriško razdeli v dva dela: v laški in slovenski del. Vsak del nsj bi imel svoj deželni zbor. Glavno mesto laškega dela naj bi bila Gorica, sedež slovenskega pa Tcmip. Predlog je vzbudil viharno veselost pri vseh poslancih, celo laški liberalci so se smejali. Laški liberalec Bernardelli je vložil neki predlog o nekaki »zdravniški zvezi*. Ob tei priliki se je začela čitati neka brošura, ki vsebuje dolgo razpravo. Dr. Franko: Gospod glavarI Kako morete dopustiti, da se tu ksj ta-cega čita. Ssj to ni predlog; ampak utemeljevanje predloga. Dež. glavar na kratko opozori tajnika naj čita naprej. Dr. Gregorin zakliče dež. glavarju: G. glavar, vi obstrnirate. Dež. glavar pozove dr. Gregorina radi tega k redu. Dr. Gregorin sev italijanskem jezika zahvali. Mad tem so seveda ta Ji od laške strani letele opazke, da je bilo precej hrupa. Zapisnikar nekaj časa mirno čila naprej. A. Ga beri če k pride med tem t dvorano iz katere ga je bil poprej spodil dolg čas. Hrop in ium ga je privabil nazaj. V dTorani se pri sTojem soseda dr.Frankota bitro informira, kaj je bilo. Ko izve, da je bilo nekaj zanj, se bitro dvigne še on ni začne klicati del. glavarju, da on ne pasti, da bi se tokaj brala ta brošura. Od nasprotne ttrani se oglaša njegov prijatelj Venier. Galerija ploska Venierju. Gaberšček : To je škandal I Venier : Vi delate škandale I Galerija kriči. GaberiSek: To je nož, ki reže ni dva kraja, g. kolega. Dež. glavar pozove Gaberšček« k reda. Gaberšček : Meni je vseeno. Gregorin se v italijanskem jezika krega z Lahi. Odgovarjata ma Pinavčič in Venier. Ko nastane mir, tajnik zopet čita naprej. Venier: Saj to je vendar zelo podačno. G a b e r i č e k : Saj to mi tudi radi aliiimo; a poslušali bomo dragič. Danes pa ne 1 Zopet nemir. Ko se poleže nemir, tajnik nadaljnje a čitanjem. Dr. F r a n k o (zapisnikarju, ki čita): Gospod svetnik, saj vi ae ne mučite, či-tajte le ie bolj tiho; saj veste, da je to sama formalnost. — (Na neko opazko dostavi ie:) Saj on ni nič kriv. To bi se moralo gospode tožiti po § 431. (Se smehlja. Od drnge strani se ma smehlja Pinavčič. Galerija se zabava). Tajnik čita nato nemoteno naprej. Poslanci se vedno bolj izgubljajo ia zbornice, dokler na predlog dr. Maranija glavar ne seiteje poslancev, ki jih je samo 13 v zbornici. Zbornica je nesklepčna, vlsed česar zaključi glavar sejo. Šesta seja deželnega zbora. dne 6. oktobra. Ob &'/4 otvori dež. glavar sejo, nakar se prečita zapisnik zadnjo seje. Po popravku posl. Bsrnardellija, da njegov nujni predlog glede zdravniike zveze ni bil naslovljen na vlado; ampak na dež. zbor, dr. Franko konitantira, da njega v zadnji seji dež. glavar ni poklical k redu, kakor je to v zapisniku napačno povedano. Ko se zapisnik v tem smislu popravi; se oglasi k besedi A. G a-b e r 9 č e k, ki stavi na dež. glavarja vpraianje, zikaj dež. odbor ni ie predložil poročila o gradnji deželno noriinice! Dež. odbor dobil dovoljenje za 950 000 K posojila za zidavo noriinice; a da je potrosil že poldrugi miljon kron. Praia, zakaj se poročilo ni ie predložilo in zakaj dež. odbor ni prosit ie za dovolitev naknadnega kredita. To je bila smisel Gabričekovega vprašanja, kajti natančuo ga ni bilo mogoče razumeti v velikanskem hrupu, ki je nastal takoj, ko je Gabršček začel govoriti. Laiki liberalci so kričali, da je to, kar Gaberiček govori, interpelacija, ki pride na vrsto ie le pozneje. Ker pa je Gaberiček govoril le ie naprbj, so začeli laški liberalci, na čelu jim Venier piskati na piičalke, ropotati, kričati. Tudi galerija kriči in piska. V sploinem hrupu se začuje tudi žvenket ubite iipe. Na trgu spodaj se 2bira ljudstvo in začndeno zre ter se poprainje, kaj ae godi gori. Nekaj časa s« je tako kričalo sem in tja. Na eni strani vpijejo slovenski liberalci, na drogi pa laiki. Dež. glavar ^lednjič med divjim iomom zaključi sejo in oddide iz dvorane. V.\ njim odidejo dragi poslanci. Tako je bilo konec te najbolj divjo sr j e dež. zbors. Politični pregled. Bosna anektirana. Velik zgodovinski degodek se jo izvršil dne 7. t. m. Cesar avstrijski je v posebnem ratglasu anektiral okupirani deželi Nosno in Hercegovino. Odslej naprej spadati obe do-želi k naii državi. To je silno razbnrilo Srbe, ki pravijo, da mora Srbija začeti vojsko z Avstrijo. Nekateri listi piiejo o vojski; vedo celo poročati, da naia država mobilizuje tri armadne zbore: '2. (dunajskega), 3. (graikega) in 13. (zagrebškega). Zagrebški je baje že pripravljen za odhod. K graškemn zbora spadajo tndi vsi slovenski polki. Vendar pa v tolažbo naiim bravcem, ki ao mo* rebiti radi tega v skrbeh za svoje drage, povemo, da se bo najbrže vse mirno izteklo. Vojske ne želi nobena država. Ne dajte se toraj begati po rar.nih govoricah I V B)sni je bilo včeraj vae pokoncu. Vse je radovedno pričakovalo, kedaj so razglasi aneksija. Ljudstvo je popolnoma mirno. V kratkem bo potoval nai prestolonaslednik v Bosno. Bolgarija neodvisna. — Bolgarska kneževina, ki je doslej bila po imenu ie vedno podložna Tarčiji, se je proglasila za kraljestvo. Bolgarski vladar se bo imenoval odslej „bolgirski car“. — Bolgarija je tndi priklopila k sebi vzhodoo Romelijo, deželo, ki je bila doslej turika in jo je Bolgarija le upravljala. Vrhu tega se je Bolgarija, kar pa smo že zadnjič poročali, polastila turike orientske železnice. Vsled tega grozi Turčija a vojsko. Bolgarija ima 300.000 vojakov. Tnrčija pa v najskrajnejiem slučaja poldrugi miljon. Bolgarska vojska je izborna. Vendar ni pričakovati vojske. V imena naiih katoliikih državnih poslancav je dr. Š u s t e r i i č brzojavno čestital bolgarski vladi, da se je Bolgarija konečno otresla turškega jarma. Čestitamo tudi mi junaikira bratom Bolgarom, da so se-daj prosti in svobodni. Bog živi jugoslovansko bolgarsko carstvo 1 Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko airotiiče": P. n. gg. Neimenovana oseba i K, visokorodni g. grof L. Bianchi v Kobijah 50 K, vojni snperior Iran Klobova 2 K, Hranilnica in posojilnica v P e v m i 40 K, županstvo v Doberdoba vsled sejnega sklepa z dne 25. sept. t. 1. ustanov nino 200 K, p. n. Anton in Annette Jacobi 20 K, dr. Aleksij Rafael Kojič, zdravnik 5 K, baron Georg Locatelli 25 K, Jos. Furlani, dnh. jubilant v Villa Vi-centina 10 K, dr. Emil pl. Gresič, zdravnik v Gorici 10 K, občina Se m pa a vsled stareiinskega sklepa z dne 20. sept. L I. z geslom: „V#e v boljio bodočnost slovenskega naroda!" ustanovnino 200 K, c. k. vojni karat Franc Ivanetič 3 K, občina Dornberg vsled soglasnega stareiinskega sklepa 260 K, Jos. Bajc, orož. stražm. v p. v Kamnjah, 10 K. Ivan Šuligoj, Lokovec št. Gl 2 K; Ferdinand Lenardič, vikar 2 K; Marij Pascoletto ,c. kr. notar 5 K; Josip Godnič kurat 2 K; Nnim«r,n¥«n 3 K 52 r; Božič Ema 30 v; Aston Kruiič, krojaški izvedenec 1 K 50 v; Zorn Karol, posestnik Vogerska 60 v; Gorjnp lian, pekovski izvedenec 1 K; Neža in Vekoslava Golin 1 K; Neimenovana oseba 20 v; Fran-čiiek Zucchiati, veleposentrik Medana 5 K; Stjepan Nosič, brivec 60 v; Marija Kntin, trgovka 1 K; Pintar Amalija, posestnica 50 K namesto venca na grob tvojemn nepozabnemu soprogu ; Teodor Hribar, trgovec 50 v; Amadio Bolafli o 2 K. I)r. Ant. Hrecelj, zdravnik v Gorici je obljubil, da bodo zdravil gojence in gojenko prihodnjega zavoda brezplačno. Vsem dobrotnikom kličemo: Bog stotero poplačaj 1 — Vse v boljio bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa 1.1 Za „AI o j z i j e v i 8 č e“ gospa vdova Amalija Pintar v 0 ilavlju, namesto venca na grob svojemu nepozabnemu soprogn 50 K; Teodor Hribar, trgovec f>0 v. Izjava. Proti trditvi „Soče“ v številki z dne 2[). sept., da bi bil načelnik podpisanega kluba ponudil mons. Faiduttiju znani kompromis, „ko je Imel zagotovljene glasove laških liberalcev” za volitev odbornika iz celo zbornice, in da je s tem pouzročil nevarnost, da bi Slovenci dobili le enega deželnega odbornika, Italijani pa tri, javlja podpisani klub, da v nobenem stadiju dosedanjih pogajanj ili Imel zagotovljenih glasov laških liberalcev za svojega kandidata iz cele zbornice, da torej vkljub ponujenega kompromisa je ostala možnost slovensko-italijanske liberalne zveze za ta mandat, in da gledč na eventualno usodo drugega slov. odbornika, ki naj bi se volil iz veleposestva, ni ponujeni kompromis čisto nič premeni 1, pustivši nedotaknen dogovor slov. kluba s Faid. v tem oziru. Zato je pa tudi Izdajstvo, o katerem pisari „Soča“, le izrodek vroče domišljije njenega Hotrudnlka. Klub. slov. Ijud. stranke. Shod briških kolonov bo v nedeljo dne //. t. m. ob j. pop. v Vipoliah. Na dnevnem redu bo razgovor o perečem kolonskem vprašanju. Resolucije, o katerih se bodo zedinili vsi koloni, odpošljejo se ministerstvu, državnemu in dečelnemu oboru v uva&evanje. Vabimo torej vse briške in druge slovenske kolone na raagovor. Predsedstvo „Slov. katol. del. društva“ v Gorici. Novice. 1». n. gg. naročnike, ki še niso plačali zaostale naročnine, prosimo, da to takoj store na priloženih nakaznicah. Kri — za svobodno šolo I — Pri letoinjem zborovanju učiteljske „Zaveze“ je poročal nadučitelj Franc Silveater o narodno-naprednem nčitelj- ■ tvu in klerikalizmu. To poročilo, ki je prinaša zadnji „Učiteljaki Tovariš1*, ni nio dragega kakor bridka tožba, a katero skuša znani Silveater samega aebe oprati in postaviti pred avet kot nedolžnega angeljčka. In pri tem pripoveduje zgodbe in omenja stvari, da moramo vpraiati prav posebno liberalne nčileljice, ki ao posluiale tisti govor: a Ali vas ni bilo nič sram ? Res ne?l“ In ohladit si je Franc Silvester avojo jeio nad klerikalizmom ia na konca svojega govora je pozval vse učiteljstvo, da boii njih armada priprav- ljena, da žrtvuje vsak čas, če bo treba „tndi svojo srčno kri za največja svoja ideala: za svobodno šolo in za svobodno u č it e Ij s t v o“. To si mi zapomnimo, in tudi vi, kričanski stariii, zapomnite si te besede: ačiteljstvo naj bo zmiraj pripravljeno, da prelije, če bo treba, tuli svojo srčno kri za Bvobodno iolo, to je, za brezversko Solo. Primeren odgovor bo dobilo liberalno učiteljstvo od ljudstva samega, ki bo tudi, če treba, prelilo svojo srčno kri za krščansko šolo. Se vam bo že ie posvetilo, učiteljski snopoglavci I la v družbi takega Silvestra, ki je pozival vse učitelje in učiteljice na boj za svobodno, brezversko Solo, seje dobro počutil tudi okrajni dolski nadzornik, Finžgar. Raiatave goveje živine za srednje govedorejsko ozemlje vršile ae bodo letos po nastopnem vsporeda. 1. V Gorici dne 22. oktobra ia občine spadajoče pod sodni okraj mesta goriškega in okolice, izvzemii občino Ločnik in pridevši občine Dolenje, Kol-bana, Medana in Biljana. 2. V Kanala dno 25. oktobra za občine sodnega okraja kanalskega. 3. Na Cesti pri ajdovskem Sr. Križu dne 26. oktobra za občine aodnega okraja ajdovskega. 4. V Komna dne 27. oktobra za občine sodnega okraja komenskega, pri— stevii občini Dnin in Doberdob. 5. V Sežani dne 28. oktobra za občine sežanskega okraja. Na razstavo se morejo privesti le goveda rujave pasme, ki so bila vržena v srednjem govedorejskem ozemlju, ali se nahajajo v tem okraja najmanje tri mesece. Razrede in vrste živine ter darila smo objavili že meseca julija. Prijave se imajo doposlati deželnemu odbora do 15. oktobra potom dotičnih županstev, pri katerih je dobiti v to avrho posebnih tiskovin; razstavnikom se izdajo posebne b tekočimi številkami zaznamovane izkaznice. Vsakdo bo moral imeti za vsako živinče, ki ga privede na razstavo, zdravstveni potni list in izkaznico, s katerima listima ma bo dovoljen vatop v razstavo. Prijavljena živinčeta se bodo vsprejeaula na vsaki razstavi od 6—8 predpoladne. Živinčeta, za katera se podeli dar v denarja, morala se bodo ohraniti v dotičnem govedorejskem ozemlja v plo-ditvene namene najmanje dve leti. Lastnik se v to zaveže s podpisom nalične izjave ali protipisa, b katerim obljubi vrniti darilo, ako bi bo živinče, za katero ga je prejel prodalo izven govedorejskega ozemlja, ali skopilo, ali pa pred pretekom dveh let zaklalo. Obdarovanim živinčetom obesi se na uho posebno znamenje. Odbor tržsSke S. K. S. Z. se v svoji prvi seji konštitoiral takold : Anton čok, predsednik, Anton Ažman, podpredsednik, Anton Križman, zapisnikar, Ivan Rejc, blagajnik, Cenčič Viktor, Katern L, Piičanc G. in Zobec J. odbornika. Ž9nski odbor se je sestavil takole: g.ca Katern, predsednica, g.ca Pondeljak Ant, zapisnikarica, g.a Franja Gnstin, blagajničarka, Cerkvenik Josipina in Ž!tnik Marica odbornice. A. Gabršček — deželni odbornik. Koga ne preletijo mraščalice, ko sliii te besede ? Človek, ki se je z njemu lastno eneržijo boril za to, da biie dalje ostalo pobiranje nžitnine in raznih davščin na opojne pijače, v rokah zasebnika, ter je tako oviral prepotrebno sanacijo (zboljianje) deželnih in občinskih financ, naj stopi zdaj na čelo deželni opravi ter naj vodi njeno asodo? Člo*3i. katerega ne teži vest, da s svojima omazanima listoma pohujšuje slovensko mladino in ubogo verno ljudstvo (er jima trga iz src najdražje svetinje, najkrepkejšo tolažbo v težavah in bridkostih življenja, ki se torej igra z naj-večjim zakladom človeka, ta človek naj dobi v roke upravo dežele? Človek, ki ne prizanese nikomur, ki mn je na poti in ki se ne pokori njegovi palici, ki kakor slepec in obsedenec n dri h a na desno in na levo v svojih listih, naj ■topi na čelo deželni opravi pa naj zavihti svoj bič po županih in občinskih tajnikih, ki ne bi se klanjali njegovi visokosti, ki ne bi sprejemali raznih migljajev in ukazov v najrazličnejših zadevah? Človek, ki ni dokazal sposobnosti za modro in previdno gospodarstvo v raznih zavodih, katerim načeluje, kakor pričajo celo objavljeni račani, naj dobi aedaj npliv na deželno upravo in gospodarstvo 1 Ne, to se ne ame zgoditi; in ako dežela potrosi Se toliko, da se obrani takega odbornika, je stroSek popolnoma opravičen in dobro izdan. Delo za kmeta akrbi zdaj A. Ga-brščeka in je nevoljen, da ma to delo ni ie izročeno. Vsaj s 1. okt. ae je nadejal, da mo bo mogoče „delati za kmeta" v deželnem odbora, pa zopet ni nič. Lln zdaj loiari v „Soči\ da drogi ne „de-lajo za kmeta", namreč tiati deželni poslanci, ki zastavljajo Gab.-o pot v deželni odbor. Po nalem mnenja pa prav ti poalanei opravljajo koristno delo za kmeta, kakor pastirji, ki so razpostavljeni a palicami okolo čede, da branijo grab-jivemo volkn do nje. Kar ae plača pa-atirjem, da volka odganjajo, je dobro obrneno in v korist — kmeta I Gabršček — v zbornici. — Zadnjič je nekdo opiaoval Gabričekovo neolikano vedenje v zbornici.] Edo bi se temo čadii I Iz Gabrščeka gleda vedno in povaod neolikan liberalen ačitelj, ka-tereraa ae na vaeh plateh pozna, da mo manjka — viije izobrazbe in tej primerne dostojnosti. Občine za „Slovensko sirotišče“. Kazen že naznanjenih občin prijavile ao ■e v tem tedna kot astanovnice „Slo-▼enakega sirotišča" občine Š e m p a a, Solkan, in Doberdob z glavnico vsaka po 200 K in Dornberg z glav-ntao 260 E. Upamo, da ae oglasijo vse naše občine na Goriškem. „SIovensko sirotišče" bo najlepii in najkoristnejši spomenik ob '60-letnici Njega Vel. cesarja Franca Jožefa 1. I Kletarski nadzorniki za Primorsko. Vlada je namestila za Primorsko enega kletarskega nadzornika, ki svojo službo že opravlja. Ko je službo nastopil in začel kleti kmetovalcev in trgovcev z vinom pregledavati je koj videl ogromnega dela, ki ga čaka. Mnogim nered-nostim in nepostavnostim je prišel na sled. Videlo se je hitro, da ako se hoče urediti te nezdrave razmere, je treba več kletarskih nadzornikov. Naši poslanci so se v državnem zboru mnogo trudili, da bi vlada nastavila več kletarskih nadzornikov na Primorskem in soji tudi natančneje opisali nezdrave razmere, ki vladajo po kleteh kmetov producentov in trgovcev konsumentov. — Pred par dnevi je pa vlada sporočila našemu državnemu poslancu Fonu, da bo nastavila enega kletarskega nadzornika za Goriško-Gradiščansko, enega za Trst in oknliro in enega ?» Istro. Tako je upati, da se vsaj deloma razmere v tem pogledu zboljšajo. — Govori se, da je bilo dosedaj povsod ninogo furlanskega vina na razpolago, četudi bi trta nič grozdja ne rodila. S takim ponarejenjem vinom se diskreditira pridelek našega vina in cene istemu se vsled tega vedno nižajo. S tem so si sami mnogo škodovali. V interesu dobre stvari upamo, da se pod nadzorstvom kletarskih nadzornikov ne bo več kaj ^kega dogajalo. Vozni red, ki ga je izdala .Krojaška zadraga“, je priložin današnji številki kot brezplačna priloga. Kot proti-uslngo smo dolžni „Kr. z.“ podpirati z obilnimi naročili. Uradni „šiinel“ in mošt. NaS uradni „fimelu bo sedaj ob časa trgatve znaSa nad moštom. Ta pri dbs v Gorici in v Trsta je dovoljeno točiti mošt že b 15. oktobrom. Ni Krasa pa je dovoljeno „iz zdravstvenih ozirov" točiti mošt še le s 1. novembrom. Neum^Htnont teh določb je očividna. V mast.h mošt ž) 15. oktobra ni več nevaren zdravja, na Krasa pa je nevaren še 31. oktobra cel dan, toda le v gostilnah; kajti KraSevecima vsak skoraj svoj mošt, ki ga lahko pije v svoji kleti. Ta mošt seveda tadi ni nevaren. Take odredbe bo le v nadlego občinstva in vinorejcem. O ta aradni šimelj je nepoboljšljiv I Listnica uprave. Naš naročnik iz Podbrda je poslal 2. t. m. po poštni nakaznici 8 K 12 vin. brez podpisa. Prosi se, naj se oglasi. Ignacij Rakašček in Skabin Andrej v Gorenji Dravski dolini, denar prejeli! Hvala lepa 1 Mestne novice. m Kapelnik vojaške godbe pešpolka št. 47. v Gorici je postal dosedanji polkovni tambor Hins H ang er. g Cesar je potrdil izvolitev Jarija Bo m big a za goriškega žapana. m Knjige družbe sv. Mohorja za goriško mesto za I. 1908 so došle. Dobijo se pri cerkovnika stolne cerkve. Vsi častiti draStreniki so nljadno na-proSeni, da plačajo ob tej priliki, ko dobijo knjige adnino za prihodnjo leto, ker prihranijo s tem poverjenika amogo truda. I Iz goriške okolice. petek ob 1/2 g f Smrtna kosa. V ari popoladne je preminal v Oilavlja pri Pevmi občespoštovani in pri vseh priljubljeni veleposestnik gospod Anton Pintar r 72. letu svoje starosti. Pokojnik je bil 25 let predsednik kraj. šol. sveta, 30 let občinski Btarešina, 24 let cerkveni ključar, 10 let predsednik društva za zavarovanje goveje živine in 8 let predsednik posojilnice. Taki možje, kot je bil pokojni Pintar, so redko sejani po naši slovenski domovini. Mož pošten, značajen in miroljaben, Kdor je le enkrat govoril ž njim, se ma je prikapil. — Pogreb zemeljskih ostankov v pokojniku se je vršil v nedeljo ob 4>|2 pop. iz Oilavlja na pevmensko pokopališče. Žilojoči soprogi naSe iskreno sožalje, pokojnika pa večni mir 1 Pogojnikov pogreb je bil veličasten. Pevma Se ni videla enakega. g Županom v Vrtojbi je bil v soboto izvoljen gosp. Fr. pl. L o c a t e 11 i. g Iz Bilj smo dobili poročilo, da se je v nedeljo lepo izvršila procesija s kipom Kraljice rožnega venca ob veliki ndeležbi ljudstva. Opazili pa smo, da šolski otroci so bili brez nadzorstva. Pogrešili smo namreč našega učitelja Dan poprej je bil zabavni večer naših liberalcev. Mogoče je to kaj uplivalo, da se procesije ni«n udeležili tisti, ki bi morali dajati lep vzgled drugim. Deklice. Iz kanalskega okraja. ki Avče. V nedeljo dne 4. oktobra 1908 je predaval v naSem kat. slov. izobraževalnem draštru naš rojak gosp. Štefan pl. Posarelli kaplan v Tominu — o šestdesetletnici našega presvitlega vladarja Franca Jožef*. Predavanje je bilo prav zanimiva in v splošno zadovoljnost vseh pričajočih. GjBp. predavatelja prav srčno zahralnjemo in želimo še večkrat kaj takega. Na svidenje. Odbor. ki Iz Deskelj. V nedeljo, dne 27. sept. ni bilo predavanja v draitveni sobi, kakor je bilo objavljeno v „Prim. L:stn“, z dae 1. okt. ampak v gostilni g. Mirtina Berlot. V nedeljo, dne 4. okt,, je predaval naš g. vikar pa v društveni sobi o avstrijski ustavi. Predavanje ae je dobro obneslo. Prihodnjo nedeljo bo pa predavanje samo za ženski spol. K obilni ndeležbi vabi ulj ud no odbor. Iz kobariškega okraja. kd Drežnica. Preminulo nedeljo 27. p. m. blagoslovil je naš č. g. karat novo zastavo tukajSnje Marijne družbe. Zastava je krasno delo, popolnoma primerna sedanjemu čaBa. Na prvi strani se na čisto belem polja blesti prekrasna podoba Matere Marije. Na drugem modrem polja pa podoba sv. Alojzija, patrona naše Marijine dražbe. Na vrha pozlačene palice se blišči zlat križec, kot znamenje Iz tolminskega okraja. t Podmelec. Na rožnivenško nedeljo popoldne imeli smo v našem izobraževalnem draštva kar trojno javno predavanje. Najprej nam je domači g. žnpnik v enournem g Dvoru naslikal življenje in delovanje papeža P ij a X. Smisel celega govora je bil ta: Pij X. je ne-le kot vidni po-glavai kat. cerkve, temveč tudi kot človek zaradi svojega blagega srca vreden, da ga ljubimo in spoštujemo. Nato je odposlanec S. K. S. Z. v Gorici, g. dr. Brecelj, kot veSčak zlasti materam podal koristnih naakov in srčtov, kako naj ravnajo z otroci, ki imajo oslovski kašelj. Ta bolezen se je namreč zadnji čas tokaj tako vgnezdila med otroci, da so šolske oblasti morale zapreti šolo za nedoločen čas. Umrl je pa vsled te bolezni doslej še samo en otrok. Tretje predavanje je bilo o ženskem socialnem v p r a S a n j a, t. j. kakšen pomen ima ženska v zasebnem in javnem življenja. Tudi o tem je predaval g. dr. B r ec el j, in sicer prav poljadno zabavno in vsem umljivo. Nsj si naša dekleta in žene posebno zapomnijo govornikove besede: ,V«e vpitje o „s v o-bodi“, ki nam dandanes od vseh strani doni nasproti, je naperjeno proti ženski časti, prostosti in sreči.* Prav zdrave misli in nazore razvil je g. govornik tadi o ženski volilni pravici ter pohvalil naSe ženstvo, ker se zanima za socialno vprašanje in izobrazbo. „Stotera hvalaI* kličejo gosp. predavatelju hvaležni poslušalci. t Hudajužna. Pri nekem hotelirju v Hodajužni je od zanaj precej lepo, ne pa tako od znotraj... I Ljudje si ogledajo tisto hišo od daleč, noter pa ne stopijo. Zakaj ne? 1 Pri tem od zakonske žene ločenem liberalca prve vrste je Blažila pred meseci neka ženska, ki je pred odhodom pravila tudi o nekem učitelja nečastne reči in je zdaj v preiskavi radi detomora. (Zi Gabrščeka lepa snov.) Zt-devo pojasni morda natančneje sodnijska preiskava. Prejšni učitelj K a v b je na dopusta radi bolezni. Bog mu daj zdravje ia srečno pot iz Hadajažae in več smisla za vzgojo krščanskih otrok, kakor ga je tu kazal. Sedanjema g. ačitelja pa jako priporočamo, da ne hodi po poteh prednika in sosedov, da vestno izpolnoje svoje dolžnosti učiteljske in verske, da s tem daja otrokom in odraslim dober vzgled. ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ 'J Ml1 zadnje - novosti ženskega in moškega blaga za jEsensbi čas! ♦♦♦ ♦♦♦ ti Da je manufakturna trgovina ..Krojaške zadruge" v Gorici najsolidneja «b te strok o tem seje prepričal vsakdo, kdor je kupoval blago v isti. Trgovina se drži načela: Dobro blago z nizko ceno sta glavna pogoja, da si trgovina ohrani med občinstvom častno ime ♦♦♦ ♦♦♦ Cene so stalne in v naši trgovini ne poznamo nelepega prepiranja zaradi istih. m ♦♦♦ Blago je najboljše in najcenejše kot pri katerikoli konkurenčni trgovini ♦♦♦ ♦♦♦ Vsakdo naj enkrat poskuša pri nas kupiti in gotovo se ne bo varal ♦♦♦ ♦♦♦ Zaloga je nedosegljiva te stroke v Gorici in razpolaga s takim blagom, s ka-koršnim ne more razpolagati nobena trgovina te stroke ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦♦♦ ♦ ♦ odrešenju. Drage Marijine hčere I Z že-lesno »oljo držite ivestobo, katero Bte obijabile zuntavi, potem ste že dosegle edini rečni cilj tega življenja. Nato se je vrši la jubilejna procesija k mali prenovljeni kapelici, — nedaleč od vasi — t proelavo letošnjega trojnega jubileja. Vdeležila se je te procesije Marijina dražba z zastavo, šolska mladež ter drugi goreči občani. Pri kapelici je imel naš g. kurat lep govor o letošnjih jubilantih in pomenu tam stojefe kapelice; za tem je pa blagoslovil lepo novo podobo Marije Brezmadežne. Po kratki molitvi se vrne procesija v reda nazaj. S tim je bilo jubilejno slavje končano, katero sicer ni bilo razkošno in mogočno; tembolj pa goreče opravljeno. Iz bovškega okraja. b Sadna razstava v Brncu. — Letos je v bovški občini .sadno drevje jako brgato obrodilo. Zato so prišli nekateri na misel, da bi se napravila v Bovca sadna razstava. Namen je bil trojen : 1. pokazati, katere vrste sadja bo nahajajo največ na Bovškem, 2. odbrati najboljše sadje za nadaljno širjenje in 3. apodbuditi Bovčane^h večerna zanimanja za sadjarstvo. Ta ideja se je (udi r resnici izvr-iila. V nedeljo, dne 28. sept. je bila otvoritev razstave, ki jo je priredilo bovško županstvo. Razstava se nahaja r prostorih .Občinskega doma“ in je r resnici krasno vrejena. Nad 80 posestnikov je razstavilo r nji ovoj [sadni pridelek, ki je razložen lepo na stelaž»h. Nekateri posestniki, kakor gosp. Jjnko, iiupan Mlekuž, nadučitelj' Bratina in drugi so si napravili nalašč t ta namen napravljene slikovite stelaže, ki predstavljajo ute, mostove in drugo. Med bovškim sadjem opazili smo nad 40 vrst jabolk in nad 16 vrst hrušk. To je pravi konglomerat. Med dobrimi sadnimi vrstami, ki so se videle na razstavi, priporočali bi Bovčanom osobito sledeče v nadaljno razmnoževanje. Od jabolk: zlata zimska parmena, dunajka ali maianček, kanadski kosmač, štelinec, blenhajmski kosmač, cesarjevič Rudolf; od hrušk: zimsko dekanko, Dielovko, Esperenovo bergamotko,Hsrdenpontovko, Vekoslavo avraniko. Sploh se je videlo na razBtavl, da je bovško sadje jako adravo in lepo. Tadi za hruške je bov-ika lega še izbornt. Za zimske hruške bi dobili lahko Bovčani lepe novce. — Samo imeti jih I Prostora je šc mnogo, naj jih sadijo 1 Za rnzstavo ima največ zaslug poleg županstva gosp. Ernest Klavžar, ki biva ža več časa v Bovcu. Pred otvoritvijo razstave Bta imela gospoda župan Mlekuž in E. Klavžar na ljudstvo goro r, v katerem sta pojasnila pomen razstava. Obenem sta poklonila to delo v proslavo 60 letnega vladanja Nj. Veličanstva. Opoldne je bil skupen obed, pri katerem ni manjkalo raznih napitnic Omeniti nam je, da so delovali pri razstavi vsi, ki jim je mari blagor ljudstva in ni se gledalo na politično mišljenje. Tako je prav 1 Popoldne je bil v .Občinskem domuu shdjarski shod. Prva sadna razstava v mš.u Gorah bo gotovo prinesla koristi. Iz raznih okrajev. Z dežele. Opravki me nanesejo v neko vas goriike okolice. Menil sem, da iive tam ljudje med seboj v miru in ■logi, a varal, zelo varal sem se. Pravili so mi tako čudne zgodbe in dogodbe, ki se tam vrše, da sem ue kar prijel za glavo. Vie je razburjeno in med seboj navzkriž, saj ni čvdo — ko gre svet narobe 1 Ker je v tej vssi že tako zadosti j razdora in sovnštva, pospešuje ga še, kakor so mi pravili, da bi pameten človek skoro ne verjel, Umošnja že dovolj stara učiteljica, ki ne najde hvaležnejšega po8'a, kakor da zbira okrog po vasi novice kakor kaka »T*gespcštau in jih nosi tje, kjer najdejo odmev, da s tem še bolj podtika že tako dovolj plamteči ogenj. — Nikdo ne bi pričakoval, da skoro ni verjeti, da ?e peča učiteljica mladine s tako nizkim pošlem, ki ni časten ne j za njo in tudi ne za njen slan; nizkotno je pa tudi od onib, ki jo poslušajo in ji I verjamejo, Za daneB dovolj. Prihodnjič j pride morda še ktera iz torbe I ! Popotnik. i Glasnik .Goriške zveze' I 1 gz Kmečka hranilnica in posojilnica pri Sv. Lueji regiBtrovana zadruga z neomejeno zavezo je začela posloviti 1. septembra t. 1. ter je zdaj v svojem pravilnem tira razvijajoč se polagoma in naravno od majnih začetkov do vedno rastočih napredkov. Posluje vse nedelje od 3. popoldne naprej. Sprejema hranilne vlrge iz vseh petih delov sveta obrestujoč jih po 4*50 odst., a posoji'a daje le faranem Svetclucijskim, ker je vstanovljena le za obseg te fare, po 550 odft. Vspeh za prvi mesec poslovanja je zsdovoljiv. gz Hranilnica in poroj. v Povrni je poslala „Slnvenskeii!u sirotišče1* kot jubilejni dar 40 K. Loterijske številke. 3. oktobra Onnaj............... 49 51 29 84 16 Gradec .:.... 27 29 41 62 73 Išče se trgovskega sotrudnika zmožnega dež, jezikov v govoru in pisavi, kateri bi bil (udi pripravljen za potovanje. Vstop takoj, plača po dogovoru. Kje pove upravništvo ,,Prim. Lista“. -------- r ZAHVALA. Dolžnost me veže, da se na tem mestu iskreno zahvalim spoštovanim prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da skažejo zadnjo čast na poti v večnost mojemu nepozabnemu in ljubljenemu soprogu ANTON-u PINTAR. Zahvalo izrekam preč. duhovščini za vodstvo pogreba, posebej pa še domačemu preč. g. kuratu I. N. Kumar-ju za ginljiv in pokojnika slaveč govor. Nadalje veleč. gg. zdravnikom dr. Grešiču, dr. Breclju in [dr. Morpurgu, ki so vse svoje moči zastavili v to, da bi pok. ozdravili. Nadalje spoštovanemu g. županu Klančič-u in starešinstvu, spoštovanemu učiteljskemu osobju s šolsko mladino, spoštovanim gg. pevcem za krasno petje na domu in na pokopališču in sploh vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter dobrim domačinom, ki so v naravnost ogromnem številu spremili zemeljske ostanke nepozabnega ranjkega k večnemu počitku. Bog vsem povrni stotero! Oslavje pri Pevmi, 5. oktobra 1908. Amalija Pintar r. Furlan soproga — vdova. Pa ■' ii 'iramrviTiinf i ftfi »ru Cerkvena mizarska dela 9 rimshEm in gotiShcm slogu izdeluje fl. Černigoj-Gorica. Zaloga. Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem na Volčjidragi pri postaji c. kr. državne železnice. Josip NARDIN, trgovec. MOSTOVOUNO == je na prodaj = j v Solkanu v bližini državnega kolodvora, lepa hiša s 5 stanovanji, s hlevom za C krav, prostornim zemljiščem, s zaprtim dvoriščem. Vsega ! zemljišča je približno 7 oralov z I vinogradom. Natančnejša pojasnila I poizvedo v ulici Fornace pri ma-, jorju Dreyhaupt v Gorici. . • . * . JOOOOOOOOOOOOOOC Svoji k svojim! STEFAN NOSiČ naslednik Antona Pticelja nljudno naznanja slav. občinstvu, da je prevzel od g. Pucelja znano edino slovensko brivnico v Gorici, na Travniku. Zagotavljale postrežbo v popolno zadovoljnost, se priporoča za obilen obisk. Sprejema vsa v to stroko spadajoča dela kakor: maskiranje, vlasulje, brade itd. Kupuje zmedene lase po najvišji ceni. Svoji k svojim! I. ZORNIK Gorica — Gorica sedaj Gosposka ulica 11. priporoča najtopleje svojo največjo zalogo vsakovrstnega blaga kakor: Perilo za gospode, jager perilo, ovratnice, rokavico, nogavice, dežnike, okraske za obleke, pasove, predpasnike, moderce, vezenja čipke, fina mila i. t. d. volnene šerpe in rute, — najlepša zaloga vsakovrstne kožuhovine ovratnike po nedosežno nizkih cenah. Voščeno platno za mize v veliki izberi------------ Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 (v Kopačevi hiši) se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Pafek, naslednik Karola Čufer pekovski mojster v Gorici, tekališče Fr. Josipa 2 (lastna hiša) Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva ca nove maie in godove, kolače za birmance in poroke itd. Vsa naročila izvriuje točno in natančno. Prodaja fino pecivo, likerjev. Peče tudi najfinejše pecivo. Svoji k svojim! M m m Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na držell »vojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korlu, istrsko In dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1,2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Mlljsveče prve ln druge vrste, namreč ob '/• Kila In od enega lunta. Testenine iz tvornlce Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka Iz Majdlče-vega mlina Iz Kranja In iz Joch-mann-oveg* v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. priporoča se tudi vsem gg. odjemalcem, posebno pa kmetovalcem. V zalogi ima: mehe zažveplanje, adnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za zte in patentirane ventilatorje za dimnike t d rpurave se Zvišujejo točno in po cajnižji ceni. Svoji k svojim! Staroznana narodna tvrdka: Anton Iv.Pečenko GORICA, ulica Job. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-sklm pivom „prazdroj“ iz sloveče češke ^Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vlnSkim pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenbergc v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko-goriška postaja. Cene zmerne. Priloga „Prim. listu" šf. 41 z dne 8. oktobra 1908. Iz cerkljanskega okraja. Jubilejna slavnost v Cerknem £>€>€>0€>€3-€>0^>€>^) Goriška zvezo gosp. zadrug in društev v Gorici,' X registrovana zadruga z omejeno zavezo. posreduje pri nakupu kmetijskih potrebščin in pri prodaji kmetijskih pridelkov ===== 11 --- V zalogi ima: modro galico, žveplo, razna umetna gnojila, gumijeve vezi, belo in živinsko sol, otrobi debele in drobne, turšico, moko, klajno apno in drugo. Člani pridruženih zadrug se pri prevzemanju blaga morajo izkazati s člansko knjižico zadruge in posojilnice, h kateri pripadajo. Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, N* bivši „Hotel Central". &000000{KHHHK>0 Prosiva 2 a h t e v a 11 listke! H Učni zavod za deklice. v Šolske sestre Trst, ulica Pasquale Besenghi 14. Izvrsten položaj, krasen razgled na morje in okolico, čist zrak, vrt z igra-lišči, novo moderno opremljeno poslopje, električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. V š. 1. 1908/9 se otvori poleg ljudske šole I. in III. raz. dekliškega liceja, trgovski tečaj in gospodinjska šola. rirana in stanovanje za notranje gojenke mesečno 60 kron, dnevne gojenke 24 kron. Šolnina za ljudsko šolo in trgovski tečaj ii 10 kron, licej 16 kron, gospodinjska šola 20 kron. Začetek šol 1. oktobra. cxaesxxzzxzz3ciEzaca Anton Potatzky v Gorici, na sredi Ra&tela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovalSče nirnberškega ln drobnega baga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce In popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine ga krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hta otirala ja vse Me fase. Posebnost: temena za zelenjave, trave In detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže ■ potrdili najine nove Merlkuske blagajne, da je knpil pri najn za 100 kron blaga. ►t o M O ■s s* p o L* Prosiva lahtevatj lintkol fr z?-Or 0 00 Kje si hočemo preskrbeti letos obleke za jesen in zimo ? s s H 0 0 0 Ker se je otvorila v staroznani trgovski ulici Raštelj št. 16 v Gorici nova slovenska trgovina z manufakturo, katera je preskrbljena z naravnost čudovito lepim-blagom vseli vrst kakor: Porhat (forštajn) barvast najnovejši vzorci, Flanel za srajce v garantirano perilnih barvali, ter posebno lega so pa volnena ženska blaga kot Zybelin, Homespun, Popelin težki, raznovrstni ženski Ševioti itd. Za moške obleke so na razpolago vse vrste volnati Srni kakor barvarsti Pique Kam-garni, Ševioti, Angleški Kamgarni, ter Lodni. Omeniti je, da je trgovina nova in razpolaga samo s svežim blagom. Podjetje je slovensko in kot tako prvo te stroke v ulici Raštelj 16, katera ulica je že od nekdaj poznana kot trgovska. Zategadelj vsi kateri ste mišljenja slovenskega in želite biti dobro potreženi, založite se le pri trvdki —- ... -■ -■= —— RAVNIKAR & BERBUČ Raštelj 16 ter povejte še drugim Vašim prijateljem in prijateljicam, da so prišli v Raštelj Slovenci. Povejte jim pa naj si dobro zapomnijo št. =^—■■ ■ ■ - - ■ - —— J