ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXIII | 27. marca 2024 - Buenos Aires, Argentina | Št. 4 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija ZAČETEK POUKA V SOBOTNIH ŠOLAH V soboto, 16. marca, smo se osnovnošolske družine zbrale v Slovenski hiši, da bi z zahvalno sveto mašo začeli šolsko leto. Najprej nam je g. Robert Brest na kratko razložil pomen zakramenta sprave in nam povedal, kako naj se v postnem času približamo Jezusu. Med spovedovanjem smo molili žalostni del Rožnega venca, pri katerem je vsaka šola poskrbela za eno desetko. Sveta maša se je začela točno ob 10. uri in je bila namenjena na čast svetemu Duhu in za pokojnega dr. Jureta Rodeta, ki nas je med temi počitnicami zapustil in odšel po Božje plačilo. Med pridigo nam je g. Robert povedal povest o nekem uspehu, učenju in kako to vpliva potem na nas. Razvija nas in nam daje velike možnosti za naprej, če se učimo in to izkoristimo nam bo dobro v življenju. Ob koncu svete maše je g. Robert povabil pred oltar vse učitelje in vsakemu podal posebni blagoslov, da bi lahko s pogumom, vso energijo in seveda z Božjo pomočjo začeli šolsko leto. Kot šolska referentka sem pa namenila nekaj besed učencem in družinam: naj bi bili pripravljeni na to novo poglavje v knjigi življenja, ki ga začenjamo letos. Naj bo šola tisti prostor, ki nas sprejme s prijaznim nasmehom saj je družba, v kateri živimo, velikokrat neprijetna. Posebno sem jim rekla: »Šola vam nudi možnost za razvoj, vam daje temeljno podlago za uspeh v življenju. Poslušajte učitelje v šoli, redno pišite naloge s tem boste ponavljali učno snov in se sproti učili.« Tudi naj si pomagajo med seboj naj delijo znanje in naj bodo solidarni. Starše sem pa lepo prosila, naj sodelujejo z nami in naj spremljajo napredek svojih otrok. Želim pa vsem lepo in uspešno šolsko leto 2024! ŠOLA SV. CIRILA IN METODA | Mendoza LvS BALANTIČEVA ŠOLA | San Justo BARAGOVA ŠOLA | Slovenska vas ROŽMANOVA ŠOLA | San Martín PREŠERNOVA ŠOLA | Slovenska Pristava SLOMŠKOVA ŠOLA | Ramos Mejía JEGLIČEVA ŠOLA ABC PO SLOVENSKO STRAN 2 27. MARCA 2024 | SVOBODNA SLOVENIJA OkrOgle OBLETNICE | Ladislav Lenček (1914 - 1993) Pred 110 leti se je v Ljubljani rodil Ladislav Lenček, duhovnik, kulturnik, publicist in misijonski delavec. Bil je dolgoletni urednik revije Katoliški misijoni in soustanovitelj Društva Slovencev (kasneje preimenovano Zedinjena Slovenija), Slovenske kulturne akcije in postojanke lazaristov v Slovenski vasi pri Buenos Airesu. Vse življenje je skrbel za slovenske misijonarje. Kot urednik Katoliških misijonov je navezoval stike s slovenskimi misijonarji širom sveta, jih obiskoval in skrbel za gmotno pomoč tem misijonarjem. Pomagal je tudi v organizaciji gospodarskega življenja Slovencev v Argentini. Življenje Ladislava Lenčka Ladislav Lenček se je rodil 3. februarja 1914 v Ljubljani kot peti otrok vernih staršev Ignacija Lenčka in Katarine Repine. Ko je študiral na ljubljanski klasični gimnaziji je vzljubil gledališče, rad je deklamiral in igral v raznih vlogah na gledaliških predstavah. Po maturi se je znašel pred vprašanjem ali gre v gledališki ali duhovniški stan. Brat dr. Ignacij Lenček mu je pomagal pri odločitvi za duhovniški poklic. Najprej je vstopil v škofijsko bogoslovje, potem pa vstopil v Misijonsko družbo (lazaristi), ker je imel željo, da bi po posvetitvi odšel v misijone. Takoj po posvečenju leta 1938 je prevzel uredništvo revije Katoliški misijoni, ki jo je izdajalo Misijonišče v Grobljah. Po nemški okupaciji je bil izgnan iz Grobelj, izdajanje Katoliških misijonov pa je nadaljeval iz Ljubljane. Med drugo svetovno vojno se je posvetil duhovnemu vodstvu kmečkih mladcev, ki jih je obiskoval po župnijah. Maja 1945 se je umaknil skupaj z mnogimi rojaki in nekaterimi sobrati v Avstrijo, po kratkem času pa odšel v Italijo, kjer je preživel nekaj časa v begunskem taborišču Monigo. Tam je dosegel, da se je v eni od barak postavila kapela, ki jo je okrasil z izvirno Goršetovo podobo svetih bratov Cirila in Metoda. Iz Moniga se je Lenček podal v Rim, kjer je kot podpredsednik Socialnega odbora skrbel za begunce. Od tam je bil eden prvih, ki je odšel v Argentino, da skupaj z monsinjorjem Janezom Hladnikom organizira prihod slovenskih beguncev iz Evrope. Ladislav Lenček je bil soorganizator in blagajnik Društva Slovencev ter sodeloval pri izhajanju Svobodne Slovenije, Duhovnega življenja in Oznanila. Obnovil je izdajanje Katoliških misijonov ter Slovensko misijonsko zvezo, ki je prirejala Baragove proslave, srečolove in misijonsko tombolo (ki je še vedno ena najbolj obiskanih prireditev slovenske skupnosti v Argentini). Lenček je bil med ustanovitelji postojanke slovenskih lazaristov v Slovenski vasi, kjer so zgradili župnišče, prvo slovensko cerkev v Južni Ameriki (cerkev Marije kraljice), župnijsko osnovno in srednjo šolo, Baragovo misijonišče, Dom sv. Vincencija za ostarele in onemogle ter Tiskarno Baraga. Bil je tudi pobudnik in soustanovitelj Slovenske kulturne akcije, ustanovitelj Gospodarske pisarne, iz katere je zrasla in razvila zadruga SLOGA, profesor srednješolskega tečaja, režiser in pisec spominov. Leta 1988 je Ladislav Lenček zapustil Argentino, v domu Sodalitas v Tinjah na Koroškem je pričakal demokratizacijo Slovenije in se po skoraj petdesetih letih bivanja na tujem vrnil v Slovenijo. 22. februarja 1993 je za posledicami prometne nesreče umrl v Ljubljani, pokopan je na ljubljanskih Žalah. Misijonski garač Ladislav Lenček je hotel oditi v misijone. Ta želja se mu sicer ni popolnoma izpolnila, je pa božja Previdnost namenila, da je tako v Sloveniji pred vojno in med revolucijo, pozneje pa v begunstvu in izseljenstvu, razvil močno misijonsko dejavnost. Takoj po posvečenju je prevzel uredništvo Katoliških misijonov, ki jih je izdajalo Misijonišče v Grobljah. S pomočjo sobratov, laikov in mlajših sodelavcev je razvil močno misijonsko akcijo. Po nemški okupaciji je bil z ostalimi družbenimi sobrati izgnan iz Grobelj, izdajanje Katoliških misijonov pa je nadaljeval iz Ljubljane. Po umiku v Avstrijo je odšel v Italijo, kjer je v Rimu dosegel, da so slovenski lazaristi dobili lastno viceprovinco z lastnim notranjim semeniščem. Tako je nastala kar številna družbena skupnost, katere vice vizitator je bil Lenček. Iz Rima so trije sobratje odšli v misijone na Kitajsko, drugi trije v Afriko, štirje bogoslovci in trije sobratje pa v Španijo in kasneje v Argentino. Lenček je decembra 1947 odšel v Argentino. V Argentini se je posvetil nadaljevanju misijonske dejavnosti, zlasti izdajanju in urejanju Katoliških misijonov in ustanavljanju misijonskih krožkov. Lenček je imel z vsakim misijonarjem redne osebne pismene stike. Na vsako misijonarjevo pismo je takoj odgovoril. Večino misijonarjev je tudi osebno obiskal. Vsebina Katoliških misijonov je bila zanimiva in privlačna, ker je poleg člankov o misijonih vedno prinašala aktualna pisma in poročila o življenju in delu misijonarjev po svetu. Ker je dobro poznal razmere, v katerih so delali misijonarji, je Lenček ustanovil Misijonski sklad za pomoč vsem slovenskim misijonarjem, kjer so se zbirale lepe vsote denarja, ki ga je vsako leto razposlal misijonarjem. Več kot 40 let je organiziral Misijonsko veletombolo, na katerih je bil napovedovalec . Misijonska tombola se še vedno prireja in je ena najbolj obiskovanih prireditev slovenske skupnosti v Argentini. Revijo Katoliški misijoni je urejeval in izdajal do leta 1987, ko se je revija ponovno začela tiskati in širiti v Sloveniji pod imenom Misijonska obzorja. Kulturni delavec Čeprav je Ladislav Lenček pustil svoje sledove na skoraj vseh področjih slovenskega življenja v Argentini je morda najbolj pomembno njegovo kulturno delovanje. Dal je pobudo in bil soustanovitelj Slovenske kulturne akcije (SKA). Bil je založnik številnih knjig slovenskih avtorjev, publikacij SKA in Baragovega misijonišča. Ustanovil je Slovensko tiskovno družbo, iz katere se je predvsem z njegovim delom razvila slovenska tiskarna Baraga. Ustanovitev Slovenske kulturne akcije je tako opisal v reviji Meddobje France Papež: »Zvedelo pa se je, da misli Lado Lenček na ustanovitev družinske revije in Ruda Jurčec —član DOSKIja— je skušal priti z njim v stik, da bi v tej zadevi našla možnost tudi za ohranitev revije Vrednote. Sestala sta se nekje v mestu Buenos Aires, vendar je Lenček takoj razvil novo in izvirno misel za izvedbo širšega kulturnega programa. Vprašanje revije je bilo trenutno odloženo, sledili pa so razgovori za ustanovitev društva, ki naj bi zajelo kulturno življenje v vsem prostoru slovenskega zdomstva in zamejstva, in tako je v začetku februarja 1954 razposlal pripravljalni odbor, v katerem je bil poleg dr. Ignacija Lenčka in Ladislava Lenčka še prof. Alojzij Geržinič, posebno vabilo naslednjim kulturnim delavcem, ki so tako rekoč prvi in ustanovni člani SKA: Ruda Jurčec, Marjan Marolt, Julij Savelli, Zorko Simčič, Milan Komar, Stanko Kociper, Bara Remec, France Ahčin, Nikolaj Jeločnik, France Papež, Jože Osana, Pavle Verbic, Jože Krivec in Marjan Willenpart. Dr. Tine Debeljak je bil v tistem času zaposlen v notranjosti dežele. Tekst vabila je naslednji: »Spoštovani gospod! Kot odličnega kulturnega delavca Vas vabimo na razgovor o organizaciji našega kulturnega dela. Naš namen je, postaviti mu zanesljivo tvarno podlago, odtod pa poživiti in dvigniti vsa področja duhovnega ustvarjanja. V ta okvir spadajo: izdajanje kulturne revije z znanstveno umetniškim zbornikom, knjižna založba, kvalitetne prireditve. Važno je, da sodeluje večina ljudi, ki čuti v sebi kulturno poslanstvo. Sestali se bomo dne 20. t.m. ob 16 uri na Granaderos 61. Za osnovo razgovora bo prikazan že precej izdelan načrt kulturne organizacije, način dela, sredstev itd. Razgovor naj mu da končno obliko.« Bil je soparen poletni dan, sobota 20. februarja 1954. Na sklicani ustanovni sestanek za Slovenski kulturni klub v Buenos Airesu —tako je bilo nameravano društvo začasno poimenovano— so se zbrali ob 18. uri v prostorih Slovenske socialno gospodarske pisarne na ulici Granaderos 61, poleg Ladislava Lenčka in Alojzija Geržiniča še naslednji: Ruda Jurčec, Marjan Marolt, Julij Savelli, Pavle Verbic, Jože Krivec, France Ahčin, Nikolaj Jeločnik in Marjan Willenpart. Od povabljenih niso prišli torej Stanko Kociper, Milan Komar, Jože Osana, Bara Remec, Zorko Simčič, Ignacij Lenček in France Papež. Ladislav Lenček je po pozdravu navzočih naprosil Alojzija Geržiniča, naj utemelji potrebo nove kulturne družbe. Ta je podal pregled kulturnega stanja v Argentini in v ostalem zdomstvu, ki ni na višini kot bi lahko bilo. Zato je potrebna organizacija, ki naj bi družila umetnostne ustvarjalce, kritike in znanstvenike, jih idejno in filozofsko usmerjala ter jamčila ustvarjalno svobodo in možnost razvoja. Zahteva po kvaliteti mora biti osnovno vodilo, bližnji namen družbe pa je izdajanje umetnostno literarne in poljudno znanstvene revije, v kateri bi imele mesto vse umetnostne panoge z različnimi stvaritvami in kritičnimi ocenami. Sledilo bo tudi izdajanje Vrednot, ki so začasno prenehale ter izdajanje knjig. Posebno poglavje uvodne ekspozicije je bilo prirejanje kvalitetnih večerov. Ladislav Lenček je zatem prebral osnutek pravil in podal predloge o programu bližnjih kulturnih večerov in drugih prireditev ter o finančnih možnostih. Geržinič pa je vprašal vsakega od navzočih, ali se strinja s tem, kar je bilo povedano; v glavnem so bili vsi soglasni o nujnosti organiziranega kulturnega dela. Nekateri so izrazili misli in želje, ki naj jih bodoči odbor upošteva. Bil je trenutek formalnega rojstva organizacije, ki je dobila ime Slovenska kulturna akcija, v globljem pa je tisti trenutek pomenil začetek tolikega snovanja, ustvarjalnega optimizma in zagona in transcendentno afirmacijo slovenstva v tujih zemljah. Pri tem je bila poglavitna naloga Akcije v njenem založniškem delu, v izdajanju slovenskih knjig, predvsem izvirnih, ter izdajanju revije, ki je dobila ime Meddobje. V nekaterih obdobjih bolj, v drugih manj, je igral važno vlogo tudi Glas SKA, ki je že od ustanovitve izčrpno poročal o slovenskem kulturnem delu v tujini. Na ustanovnem sestanku —bila je že noč, jasna in topla, z vstajajočim južnim križem—je bil končno izvoljen za predsednika nove družbe Ruda Jurčec, za prvega in drugega podpredsednika Tine Debeljak in Alojzij Geržinič, za tajnika umetnostni zgodovinar Marijan Marolt in za blagajnika Ladislav Lenček. Tajnik naj bo obenem pisarniški uradnik. Za vodstvo filozofskousmerjevalnega krožka bo naprošen dr. Ignacij Lenček, za vodjo leposlovnega krožka je bil izvoljen Zorko Simčič, likovnega Franc Ahčin, glasbenega dr. Julij Savelli, gledališkega Marijan Willenpart. Določita se tudi kot svetovalca likovnega krožka Marijan Marolt in gledališkega Nikolaj Jeločnik.« Ladislav Lenček je Slovensko kulturno akcijo spremljal več kot 40 let, bil je več let blagajnik in tajnik, pred vrnitvijo v Slovenijo pa 9 let predsednik. Še pred ustanovitvijo SKA je z Zorkom Simčičem, Francem Bajlecem in drugimi ustanovil Slovensko tiskovno družbo. Ta je kupila tretjino deležev tiskarne Grote v središču Buenos Airesa. Lenček je bil njen soravnatelj, do osamosvojitve slovenskega deleža čisto na svoje v tiskarni Editorial Baraga v Nueva Pompeyi, kjer je tiskarno vodil povsem sam, dokler se ni preselila v Slovensko vas in je Misijonska družba postala večinska lastnica. V tej tiskarni se je tiskalo vse, kar je izdajala SKA, in mnogo drugih knjig, kot na primer trije zvezki Skozi luči in sence Rude Jurčeca, knjiga dr. Vinka Brumna o dr. Janezu E. Kreku Srce v sredini, prof. Geržiniča življenjepis škofa Janeza Gnidovca in knjige Franca Sodje. Andrej Rot, ki je Lenčka nadomestil kot predsednik SKA, se je na njegovem pogrebu poslovil s temi besedami: »S tvojim odhodom, Lado, se je v zdomskem kulturnem svetu nekaj dokončno zlomilo. Podrlo se je nekaj velikega. Konec je dobe, za katero sem prepričan, da je ne bo mogoče nikdar več obuditi. Ker si bil ti več kot samo njen ustanovni član, pobudnik, njen največji dobrotnik, celo po povratku v rojstno Ljubljano. Koliko pobud si dal, koliko nasvetov, kakšne načrte si zapisal in zarisal, koliko poti prehodil, koliko dopovedovanja zmogel, da si našel, utiral in utrdil pot. Bil si mož, ki je ravnal po pameti, ki se ni prenaglil, ki ni žalil, ki je znal iz zmed voditi v zanesljivo smer, pokazati svetle namene, seči po najprikladnejših sredstvih, bistriti pojme, podpreti omahljivce. Pogrešali te bomo, Lado. Hvala za dobroto, ki si jo delil med nas v obilju. Hvala za tvoje plodno delo, ki si ga s tolikšno ljubeznijo opravil v Slovenski kulturni akciji. Hvala za tvoj ponos, tvojo širino, tvoje svetovljanstvo, s katerim si nas pojil. Hvala za pravo evangeljsko širino tvojega duhovništva in krščanstva.« Pripravil: Jože Jan Viri: Družina, Ognjišče, Meddobje, L.Rezelj: “Ladislav Lenček, Vrli mož, ki ni živel za sebe”, Svobodna Slovenija, Duhovno življenje, Missio.si STRAN 3 SVOBODNA SLOVENIJA | 27. MARCA 2024 ZA POBITE SLOVENCE V vetrovih od severa klenkovček bije… klenkovček… klenkovčki… vseh slovenskih zvonikov zvonovi so v Rimu… vsak o smrti vpije… Triumfalna Pot… molim umirajočih litanije… navčki zvoné… sem na poti krvnikov? UVOD – VELIKI TEDEN Véliki teden. V večnem Rimu. Hosana! Hosana! … Vrisk… Jok: Pasijon! Križaj Ga! Križaj jih! Ves bataljon! Vso vojsko! Na Golgoti! Na Krimu! V Kočevskem Rogu!... O sveti Zenon in Tvoj pri svetem Pavlu pobiti Legijon! – Od tam romam v Mesto kot v prividov dimu. Bos stopam v katakombe svetega Sebastijana: votla zemlja – zrnovita prst! Kosti je pobelil krvavi krst… Poljana rovov: za nas čas razkopana? Vidim jih: v tisočih stopajo iz vrst, vlegajo se v skladih v rove brez krst, le s strelom v tilniku od – partizana… Sveti Štefan v Rotundi: je iz katakomb zrasel ali v brezna vodi kot okrogel vodnjak? Kamenje udarja – dijakon pada vznak… za njim – plaz teles po Saulovem razglasu med ruše in grušč za pot – nad oblak… Je, Missia, tvoj kardinalski znak s teh sten blagoslavljal kamenjance na Krasu? Tla votlo bobné od smrtnih krikov. Na pot Triumfalno mi noga zavije. Na široki… zmagoslavni do – Titovega Slavoloka: vsi zvonovi zajočejo kot raglja doma… ne morem naprej izpod Slave Gorja: na kolena tišči me teža oboka: Erinij milijon okrog kólo igra, na njem milijon Smrti… z njih kri kaplja… čez dušo gre val mi krvavega potoka… Iz njega dvigam roki v krik: »Tito! Tito!! Razdiralec Templja! Rušilec bivališč! Zapeljivec Naroda skoz krvav blišč Srpa in Kladiva! Pokončujoče Kopito jahača iz Videnj! Gad iz gozdnih kotišč! Klavec brezmočnih iz zahrbtnih skrivališč: skoz Lok Zločinov Tvojih vodim – vojsko pobito!...« Ozrem se nazaj: Colosseum… zverine… na hrbtih bikov telesa devic… dušeč dim gorečih – kot Pesnik! – plamenic… v napuhu pest stisnjena… zdaj: razvaline… med stebri netopirji… vik nočnih ptic… z odprtega neba trop belih golobic se spušča ob Križ, ki Edini ne gine… »V tem znamenju…« - Glej: Slavolok Konstantina! Kaj nisem šel skozi? Zdaj me je sram: zaverovan v Smrti – sem mrtev bil sam: Kaj ni tukaj vstala iz Mrtvih – Zgodovina? Iz katakomb dviga se Slavnostni Hram… »Tito! Tito! Glej pričo tam: Iz kosti v breznih raste Cerkve Veličina!« Moč čutim v žilah. Dvigam se na nóge. Za mano se opotekajo množice – odkod? Spod Slavoloka omahujejo na Sveto Pot: bosi v tlak in osat… (o, noge uboge!)… s culami pod pasho… na licih pot… ponižani v hrbtih… v očeh perot orla podnebnega: visoko riše kroge… široke za vrnitev v gnezda Triglava… sij in blesk v njih in pogum in sum… Otrók jok pa plače kot vetra šum, ki ve, da nas gnal bo za morja majava… Čutim: smo ogromen brod romarskih trum, deroč med razbitke na Forum antiquum kot v taborišča… Odspod nas premetava vulkanski tok Časa. – Svečenik sem Zajetih na Via Sacra… Smo na koncu poti? Ni novega začetka?... Naš veter stoji… Kdaj tok nas zanese v objem rok razpetih, ki čakajo nas – (o, Domovina, kje si?...) ki čakajo nas – na Otoku, ki ga ni… Se dvigne v Atlantide čudežnih cvetih? Kot črni gavrani kriče nad nami zvonovi naši, črni zvonovi za žalostno povrnitev v naše zvonike… Iz njih naj glasijo našo molitev! Obuj, romar, sandale! Raševino prepaši! Med nami je rakev – Množična Moritev! Črna zavesa – Svetá Razdelitev!... Zvonovi zvonijo k Črni Maši… Pojasnilo k prvi izdaji iz leta 1949 Veliki teden je uvodna pesem v pesnitev, doživljena v Rimu leta 1946, in zahteva največ razlag, kajti tesno se naslanja na rimske kraje in zgodovino. Le kdor bo te okoliščine poznal, bo vznik vse pesnitve razumel. Pesnik je prišel iz taborišča v »večni«, to je krščanski Rim in se nahaja pri Treh fontanah izven mesta, kjer je bil obglavljen sv. Pavel. Ta prostor je staro rimsko morišče, v gozdiču na močvirnih tleh, ki so se svoj čas imenovale Aquae salviae (zdrave vode). Tam je tudi plošča z napisom, da je tu dne 9. julija l. 298 po Kr. rimski cesar Dioklecijan, doma iz Dalmacije, preganjalec kristjanov, dal pomoriti skupno natančno 10.203 legijonarjev, to je: eno celo legijo s poveljnikom – nekakim armadnim generalom (tribunus primus), Zenonom, ki ga je Cerkev kot mučenca postavila na oltar. (Tu zraven se zdaj prikazuje Marija). Pri sv. Zenonu se spomni pesnik na našo pobito legijo, naše domobrance, našo slovensko narodno vojsko – naš Véliki petek, Golgoto v Kočevskem Rogu itd. – Odtod se napoti v mesto mimo katakomb sv. Kalista in Sebastijana, kamor so v rove pokopali prvi kristjani pobite mučence. Stopa mimo Sv. Štefana v Rotundi, okrogle cerkvene stavbe, posvečene prvemu mučencu, ki je izdihnil pod kamenjem: spada med slavne cerkve, ki jih upravljajo kardinali. Svoj čas je bil njen pokrovitelj prvi slovenski kardinal, ljubljanski in goriški škof Jakob Missia, začetnik katoliškega gibanja med Slovenci (prednik škofa Jegliča). Njegova podoba in kardinalski grb sta visela v tej cerkvi poleg papeževe slike. – Nato gre pesnik po Via Triumfalis – po Zmagoslavni poti starih rimskih cesarjev, po kateri so vodili ujetnike skozi slavoloke, postavljene v rimsko čast. Na MINISTER MATEJ ARČON PISMO BRALCA je postal četrti podpredsednik slovenske vlade Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je postal novi podpredsednik vlade. Na skrbi bo imel komuniciranje vlade. Po imenovanju je minister Arčon izjavil: »Funkcijo želim opravljati z vso odgovornostjo, resnostjo in seveda z zavedanjem, da je pred nami težko obdobje, obdobje velikih izzivov. Sam bom v vladi pokrival področje komunikacije. V zadnjem obdobju so se pojavile informacije, da vlada pripravlja novo strategijo komuniciranja. To seveda ne drži. Želimo samo čim bolj strukturirano komunicirati«. Opisal je tudi svojo novo delo: »Osnovna naloga bo, da se teme, ki bodo odločene na vladi, predstavijo javnosti. Ne nujno isti dan, lahko naslednji dan ali pa prihodnji teden. Odzival se bom tudi na aktualne teme, ki bodo zadevale vlado. To funkcijo prevzemam postopoma. Delamo še določene preglede, kako bi bili čim bolj organizirani, čim bolj strukturirani, da bi čim lažje tudi vi prišli do potrebnih informacij in da bi bila komunikacija čim bolj transparentna«. Predsednik vlade dr. Robert Golob je na televizijski oddaji 24 ur zvečer izjavil: »ker se v medijih zadnje čase pojavlja toliko dezinformacij, smo se odločili, da bomo enega človeka določili za obraz vlade«. Dodal je, da bo Arčonova vloga uradno pojasnjevanje vladnih zadev. Matej Arčon je tako postal četrti podpredsednik vlade poleg ministrice za Véliki teden so po naši ljudski veri – vsi zvonovi v Rimu: in vsi ti naši zvonovi mu zvone o – smrti pri nas, o smrti, ki so jih zadali rimski imperatorji (fašizem) našemu narodu. V tem pride do Titovega slavoloka, postavljenega v letu 71 po Kr., ko se je cesar Titus Vespasianus vračal iz Jeruzalema, kjer je leta 69 razrušil Tempelj in odpeljal s seboj sveto posodje in sužnje, s katerimi je slavnostno šel skozi ta še danes ohranjeni slavolok. Pesnik vidi v tej stavbi slavolok sodobnemu Titu in se mu zdi, da pelje skozi to »Slavo Gorjá« vso slovensko pobito vojsko, šele potem se ozre nazaj in vidi Kolosej – največjo starodavno stavbo, kjer je Neron s stisnjeno pestjo dajal znak za poboj kristjanov (pesnik misli na Sienkiewiczev opis device Ligije na biku), - ali dal zažigati telesa v žive plamenice (kot Pesnik – mladi domobranec Balantič – v Grahovem…). Papeži so postavili tja večni Križ. Niže je slavolok Konstantina v spomin zmage leta 313 po Kr. pri Milvijskem mostu v Rimu, kjer je videl znamenje »In hoc signo vinces« (V tem znamenju boš zmagal). Ta zmaga je dala prostost Cerkvi, ki je tako smela stopiti iz katakomb. – Od Titovega slavoloka pelje v Forum Antiquum (Stari rimski glavni trg) Via Sacra – (Sveta pot): na to pot smo stopili begunci in smo zdaj natrpani v taboriščih kot na tem ograjenem trgu, iz katerega ne vodi nobena pot… Pesniku se zdi, da smo na tem tesnem prostoru – ki pomeni taborišča – kot na barki na morju in ne moremo nikamor: ne domov, ne na kakšen otok, ki naj bi se nam dvignil iz Oceana, kjer je na dnu potopljeno mesto Atlantida. V tej skupnosti bere svojo mašo. To je smisel uvodne pesmi, ki je prav zaradi svoje krajevne in zgodovinske barve potrebna razlage: je pa temelj vsej pesnitvi, ki je iz tega navdiha postala. Druge pesmi ne potrebujejo toliko pojasnil. zunanje zadeve ter predsednice stranke SD Tanje Fajon, ministra za delo Luke Mesca (stranka Levica) in ministra za finance Klemna Boštjančiča. Matej Arčon bo še naprej minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ministru Arčonu za imenovanje iskreno čestitamo in mu želimo mnogo uspeha. Spoštovani, Prebral sem osmrtnico g. Marjana Loboda, objavljeno v 2. številki Svobodne Slovenije. Navedeno je, koliko je delal in sodeloval v naši skupnosti, praktično na vseh področjih s katerimi se ta skupnost ukvarja. Opravil je ogromno delo. Marsikaj se je naredilo tudi po njegovi zaslugi. Vse to je jasno opisano. Ni pa omenjeno ali pojasnjeno, zakaj toliko članov Kreditne zadruge Sloga, katere soustanovitelj in glavni upravnik je g. Marjan bil, ki so leta in leta vlagali svoje prihranke v to ustanovo, - večkrat zato, da bi imeli bolj brezskrbno starost - kar naenkrat niso mogli več teh svojih prihrankov dvigniti, niti v celoti, niti delno. In ostali so brez sadov svojega dela. Zakaj? Franci Markež STRAN 4 Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike 2024! Vstali Gospod je z nami na poteh našega življenja, kot znamenje upanja, kot novi človek, ki v naš svet prinaša upanje, da bo na koncu slavilo zmago vse, kar je dobro! Želimo vam doživete in blagoslovljene velikonočne praznike! Marec 2024 »Minil je dan trpljenja, aleluja! Prišel je dan vstajenja, aleluja!« Blagoslovljeno Veliko noč želi ZVEZA S LOV E NS K I H MATE R I N Ž E NA Vstal je, kakor je rekel, Aleluja! Zedinjena Slovenija vošči vsem Slovencem blagoslovljen praznik Kristusovega vstajenja Buenos Aires Velika noč 2024 Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike 2024! želi vsem rojakom SSTRMB STRAN 5 SVOBODNA SLOVENIJA | 27. MARCA 2024 KOLEDAR 28. marca ob 20:00 Veliki četrtek, obredi v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj 29. marca ob 18:00 Križev pot v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj 29. marca ob 19:00 Veliki petek, obredi v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj 30. marca Blagoslov jedi po slovenskih domovih 30. marca ob 20:00 Velikonočna vigilija v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj 31. marca Velikonočna nedelja 7. aprila Misijonska tombola v Slomškovem domu “ ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” PREGOVORI IN CITATI ODGOVORNOST V nedeljo, 9. junija 2024, bomo Slovenci volili poslance v Evropski parlament. Tudi Slovenci v Argentini lahko glasujejo in to na dva načina: na veleposlaništvu v Buenos Airesu ali po pošti. Izseljenci bodo na prijavljenem naslovu dobili volilno gradivo (večjo in manjšo ovojnico, volilno karto in uradno prazno glasovnico). Volivci lahko izpolnjen material pošljejo na naslov okrajne volilne komisije v Sloveniji ali na veleposlaništvo. Ob prihajajočih volitvah so škofje Komisije škofovskih konferenc pri Evropski uniji (ComECE) napisali izjavo »Za odgovorno glasovanje v podporo krščanskim vrednotam in evropskemu projektu«: »Škofje, ki zastopamo škofovske konference držav članic Evropske unije, pozivamo vse državljane, še posebej pa katoličane, naj se pripravijo na evropske volitve junija 2024 in se jih dejavno udeležijo. Evropski projekt, ki si prizadeva za Evropo, zedinjeno v različnosti, močno, demokratično, svobodno, miroljubno, uspešno in pravično, je projekt, ki si ga delimo in do katerega občutimo odgovornost. Vsi smo poklicani, da to izrazimo tudi z oddajo svojega glasu in odgovorno izbiro poslancev Evropskega parlamenta, ki bodo v naslednjem sklicu parlamenta zastopali naše vrednote in si prizadevali za skupno dobro. Projekt evropskega združevanja se je rodil iz pepela strahotnih vojn, ki so v prejšnjem stoletju opustošile našo celino ter povzročile ogromno bolečine, smrti in uničenja. Zasnovan je bil z namenom, da bi zagotovili mir, svobodo in blaginjo. Udejanjen je bil zaradi poguma in daljnovidnosti oseb, ki so bile sposobne premagati zgodovinska sovraštva in ustvariti nekaj novega, kar naj bi v prihodnosti praktično onemogočilo vojno na naši celini. Sprva je bil ta projekt gospodarski, vključeval pa je tudi družbeno in politično razsežnost ter ” skupne vrednote. Številni ustanovni očetje Evropske unije so bili dejavni katoličani, ki so trdno verjeli v dostojanstvo slehernega človeka in pomen skupnosti. Prepričani smo, da je treba ta projekt, ki se je začel pred več kot 70 leti, podpirati in nadaljevati. Evropa in Evropska unija danes preživljata zahtevne in negotove čase, z vrsto kriz v zadnjih letih, v bližnji prihodnosti pa ju čakajo težka vprašanja, kot so vojne v Evropi in soseščini, migracije in azil, podnebne spremembe, vedno večja digitalizacija in uporaba umetne inteligence, nova vloga Evrope v svetu, širitev Evropske unije ter sprememba pogodb in sporazumov ipd. Za reševanje teh ključnih vprašanj v luči temeljnih vrednot Evropske unije ter za gradnjo boljše prihodnosti za nas in prihodnje rodove, ne le v Evropi, temveč tudi v svetu, potrebujemo pogumne, sposobne, v vrednotah ukoreninjene oblikovalce politik, ki si pošteno prizadevajo za skupno dobro. Naša odgovornost je, da na prihajajočih volitvah izberemo najboljše možne kandidate. Kot kristjani moramo dobro razločiti, za koga in za katero stranko bomo glasovali v tem pomembnem trenutku za prihodnost Evropske unije. Upoštevati moramo torej dejavnike, ki se lahko razlikujejo od države do države – recimo možnost izbire kandidatov ali zgolj strank, volilne programe različnih strank, same kandidate, ki se predstavljajo… V zvezi s temi vprašanji lahko koristne smernice ponudijo tudi škofovske konference v posameznih državah članicah. Poleg tega je pomembno, da volimo osebe in stranke, ki jasno podpirajo evropski projekt in za katere upravičeno menimo, da bodo spodbujale naše vrednote in našo predstavo o Evropi, kot so spoštovanje in spodbujanje dostojanstva slehernega človeka, solidarnost, enakopravnost, družina in svetost življenja, demokracija, svoboda, subsidiarnost, skrb za naš “skupni dom”… Vemo, da Evropska unija ni popolna ter da številni njeni politični in pravni predlogi niso v skladu s krščanskimi vrednotami in pričakovanji mnogih njenih prebivalcev, vendar verjamemo, da smo poklicani prispevati in jo izboljšati z orodji, ki nam jih ponuja demokracija.« Tudi pregovori in citati nam govorijo o odgovornosti: • Obljuba dela dolg. (slovenski pregovor) • Ne moreš ubežati jutrišnji odgovornosti tako, da se izogibaš današnji. (Abraham Lincoln, ameriški politik in 16. predsednik) • Če vsak očisti svoj pločnik, bo ulica čista. (ruski pregovor) • Cena veličine se imenuje odgovornost. (Winston Churchill, britanski novinar, državnik, pisatelj, slikar in nobelovec) • Priveži osla, kamor ukaže gospodar: ko si bo osel zlomil vrat, bo škoda njegova. (italijanski pregovor) • Ne naredi nas modre spomin na našo preteklost, ampak odgovornost za našo prihodnost. (George Bernard Shaw, irski dramatik in pisatelj) • Kdor je iznajdljiv, naj se izkaže. (italijanski pregovor) • Človek je obsojen na svobodo, ker ko pride na svet, je odgovoren za vse, kar naredi. (Jean-Paul Sartre, francoski filozof, dramatik in pisatelj) • Bolje je biti kralj svoje tišine kot suženj svojih besed. (William Shakespeare, angleški dramatik) • Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. (slovenski pregovor) • Nismo odgovorni samo za to, kar rečemo, ampak tudi za tisto, česar ne povemo. (Martin Luter, nemški duhovnik, teolog, biblicist, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije) Izbral: Jože Jan V nebesih sem doma, tam Jezus krono da, tam je moj pravi dom, tam večno srečen bom. V hvaležen spomin! ANČKA PODRŽAJ ROJ. BAJDA (87) dolgoletna odbornica in socialna referentka JULČA ZUPAN ROJ. PREBIL (97) častna članica ANGELCA RAJER ROJ. ŽUŽEK (102) nekdanja odbornica Zveza Slovenskih Mater in Žena je hvaležna Bogu za tako zveste in velikodušne članice, ki so skozi dolga leta darovale svoj prosti čas in podpirale delo za potrebne rojake. Naj njihov zgled opogumi in pritegne mlade sodelavke. Me pa prosimo Vsemogočnega naj jim bogato poplača! Z V E Z A S L O V E N S K I H M AT E R I N Ž E N A Marec 2024 Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Predsednik Jure Komar Urednika: Mariana Poznič, Jože Jan Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar