LETO XII.
23 .NTAJA 1959.
ŠTEV.240.
SKUPNA NEVARNOST
V pismu, ki ga je 31.marca 1959.pisal iz Washingtons pođpređ «= sednik Slovenskega narodnega odhora g.dr.Bogumil Vošnjak urednikuTsa nadskega HRV4TSKEGA GLASU in ga je ta objavil dvajset dni kasneje , beremo predlog, naj "Hrvatska s eljaška stranka in Slovenski narodni odbor skličeta dve jadranski konferenci predstavnikov naše emigra = cij e,med katerimi naj bodo Istrani in Dalmatinci. Prva konferenca naj bo v Združenih državah, druga v Rimu, še bo prva uspela. Druga bi se mogla vršiti v času (vesoljnega cerkvenega) zbora,ki ga pri = Pravi ja papež Janez XXIII. To bi bila prilika,da osvežimo ideje brat stva in unije, ki jih je prav v Rimu naglasil" škof'Štrosmajer.
Dr.Vošnjak je stavil ta predlog vsled nevarnosti,ki no. jadran= skl obali preti tako Slovencem kot Hrvatom in Srbom,kajti, "ko je dr (Mha)Krek videl istrsko obalo v času svojega obiska Trsta (v decem bru 1956.), je spoznal zelo dobro osnovni problem,ki leži v tem, da morejo v primeru razpada Jugoslavije italijanski 'prostovoljci’tudi ob protes tu.italijanske vlade zavzeti Istro,otoke,Pulj,RGko in Dal= macijo in jih nobena organizacija Združenih narodov od tem veš nebo pregnala."
Ker smo zanemarili bitne primorsko-jadrnnske interes e,smo se Hr vati in Slovenci odtujili,je zaključek dr.V0šnjaka,ki takoj pokaže na zdravilo: To vprašanje je možno rešiti samo v bratskem sodelova= nju Slovencev, Hrvatov in Srbov.Samo v solidarnosti leži skupna re= šitev.Namesto Združene Evrope in hromečih Združenih narodov,ki bodo Povsod prispeli prekasno, naj nam bo vodilo narodni izrek: "Uzdaj se use i u svoje kljuse."
Ta predlog g.dr.V0šnjaka uživa našo polno podporo, četudi je zaenkrat premalo razčlenjen, da bi bilo mogočo že videti,kako si za miši ja.delo take konference in koga smatra za "predstavnike naše e= migracije". Toda kljub temu je treba, da. ga prav vsi Slovenci v na= čelu podpremo.
Ne.strinjamo pa se z dr.Vošnjakovim zanikanjem trditve,češ da Slovenci nismo vršili vlogo posrednika med Hrvati in Srbi. Pri tem navaja,da se je Narodni odbor za Slovenijo skozi vrsto let obrečalv raznih izjavah na Hrvate in Srbe, pri tem navajajoč besedilo poziva iz izjave 6.junija 1954. Nikakor ne mislimo iz tega kovati politič= ni kapital, ki vsaj nam prav gotovo ni potreben, toda resnici na liu smo dolžni zapisati in priklicati v spomin resolucijo prve skupš 6ine Slovenske Pravde 16/17.aprila 1949.v Londonu,da naj "preosnova ni slovenski narodni odbor skuša storiti vse, da čimprej pride do sestave državnega odbora Jugosl-vije". Naj prikličemo v spomin po = ziv Slovenske Pravde v komentarju na poslanico Narodnega odbora za lovom jo za 29.oktober 1950.: "SDednjič smo zvedeli tudi za stališ öe Narodnega odbora v pogledu skupnega jugoslovanskega zastopstva v zamejstvu. Nič kaj moder ni bil molk odbora v tem oziru, saj je vso Kernu treznemu človeku jasno, da nam ne more biti vseeno, kako se med seboj razumejo Hrvati in Srbi, na katerih odnošajih smo mi življenj sko zainteresirani. Vsekakor sedaj pričakujemo, ko se je narodni od

Lor izjavil za potrebo skupnega jugoslovanskega zastopstva v tujini da bo storil tudi potrebne korake, da - kolikor je v njegovi moŠi -ta sporazum tudi omogoči in posreduje med Hrvati in Srbi." ("Sloven ska Pravda", 25.nov.1950.)
Naj navedemo še komentar na Pravdin "Predlog za združeni nastop svobodnih Slovencev": "Temeljna ovira za ostvaritev take alternati= ve (Titu) je nesporazum med emigrantskimi Srbi in Hrvati... V takem vzdušju smatramo, da je zgodovinska naloga Slovencev, da posreduje= jo..." ( "Slov.Pravda", 1.okt.1953.)
Ako se ne bi Narodni odbor za Slovenijo odeval v "zgovorni molk" in poslušal predsednikove izjave, da "še ni čas", se Slovenska Prav da vse do 1954. leta gotovo ne bi bavila s takšnimi resolucijami in komentar ji,kot_smo jih zgoraj citirali. Vendar smo močno veseli, da po desetih letih le prihaj« do prvega otipljivega predloga, čeprav nam enostavno ne gre v glavo, da je bilo treba čakati vse do decem= bra 1956., da je šel nekdo v Trst, kjer se mu je posvetilo,kakšna nevarnost nam vsem skupaj preti. Iz srca želimo, da bi gornji pred= log pravilno razumeli in podprli vsi svobodni državljani Jugoslavije
Nevarni bumerang
Ob tej priliki naj tudi izrazimo svoje zadovoljstvo nad govo = arom g.dr .Kreka na Srbski ljudski univerzi v Chicagu, kjer se je ta= ko odločno zavzel za,Jugoslavijo, ki edina čuva naše narodne meje* in pri tem zavrnil razne separatizme. Vendar pa se nam ne zdi prav, da je "rušenje meja države (Jugoslavije), ki čuva naše ozemlje (Slo venijo)" nazval za "veleizdajo", pri tem misleč kajpak: na dr.Žeboto ve Samoslovence. Ne z enostranskim obsojanjem ampak z močnimi argu= menti in polnim razumevanjem ter ljubeznijo je edino mogočo doseči > slovensko slogo v bistvenih rečeh. Najmanj pa je na mestu, da se je takega veleizdajniškega obsojanja lotil g.dr.Krek, ki je skupaj z dr.Zebotom že leta 1945. jahal nejugoslovanskega intermarijakega konja, kar mu je hudo zameril pokojni dr.Kuhar, češ da bi on kot b. podpredsednik jugoslovansk- vlade moral do zadnjega držati v rokah jugoslovansko zastavo.
S tem ne mislimo pogrevati starih reči, toda zadnji čas je, da se preneha z diskriminacijsko politiko, kdo je patriot in kdo je veleizdajalec. 0 tem bo lahko sodila samo zgodovina
CUT ZA MERO
Kaže, da tudi v Angliji in ne samo v Franciji demokratično in jugoslovansko usmerjeni begunci ne moremo razumeti, kako je mogoče da se ustaško razpoloženi in z zločini obremenjeni Hrvati morejo s takim uspehom uveljaviti v francoski javnosti, ne nazadnje tudi v cerkvenih krogih. Za angleške pojme je nerazumljivo, kako more gru= pa fašistično usmerjenih beguncev pod patronanco francoske Zveze kr šcanskih dela cev črno na belem klicati »Smrt Srbom", ne da bi jih za to oblast sama od sebe postavila pred sodišče in no le prepovedo la akademijo. Tudi ne moremo- razumeti, da se ni od vseh tisoč ude = lezencev Stepinčeve proslave v kripti corkve sv.Odile,ki služi tra= dicionaimm katoliškim^predavateljem, niti eden od številnih navzo= cih Francozov oglasil m javno protestiral proti očitnomu potvaria-nju dejstevm izpadom proti pravoslavni Cerkvi, kjer sta se odliko vala hrvaški dominikanec S.g.Dragun in podpredsednik francoskege se nata g.Pezet, kakor poročamo na 6. strani. Zaprepašča dalje da v času, ko dalekovidni papež Janez poziva k zedinjenju katoliške in
P13;aI0xl^nih1.CerkVa,JPariški.P0Pl0Žn:L škof da^'e moralno podporo take mu početju, ko se pod njegovim predsedstvom prireja svečanost in ko Piše predgovor Dragunovi knjigi »Le dossier du Cardinal Stepinac» °
kjer mrgoli toliko netočnosti in potvorb, da knjigo lahko mirne du= še smatramo kot napad na Srhe ne pa obrambo kardinala. Proti temu, đa ima msgr.Rupp gotove simpatije za pokojno avstro-ogrsko monarhi= jo in da ni naklonjen novim nasledstvenim državam kakor je Jugosla= vija, ne bi imeli ničesar, če tega osebnega razpoloženja ne bi me = šal s svojim uradnim položajem ravnatelja vsega dušnopastirskega de la med begunci-izsel j enci v Franciji. Vse gornje in pa dejstvo, da je bilo treba ukiniti jugoslovansko katoliško misijo, ki ji ni načelo= val kak zagrizeni Srb ampak zmerni Slovenec S.g.Nace Čretnik, in jo razbiti na hrvaško in slovensko, namreč kože, da tu nekaj ni v redu.
Da je^tako prišlo do odprtega pisma, kot poročamo na drugem me stu, ni nič čudnega, čeprav obsojamo pretepanje po cestah, kot so go zagrešili vročekrvni Srbi. Prav je tudi, da so pretežno srbsko akcijo z odprtim pismom podprli v Parizu živeči Slovenci. Preseneča Pa, da se akciji ni pridružil tudi poverjenik Slovenske ljudske ■ stranke Č-.g.Čretnik.^Nobenega dvoma ni, da bi bil njegov podpis zanj sila kočljiv, ker pač odprto pismo zadeva njegovega predstojnika msgr.Ruppa in sobrata Drogunn. (V takih in podobnih primerih se ve= dno vsiljuje vprašanje, če je modro, da so duhovniki tako izpostav= 1 j eni v politični stranki, ki ji pripadajo.) Toda iz okolice g.Cret= nika zvemo, da je imel tehtne pomisleke proti vsebini odprtega pi = sma in načinu akcije. In tu se z njim v marsičem strinjamo. Ne le, da je spomenica daleč pregostobesedna in mestoma nepolitično ali ce lo nepismeno s es tavij ena,ampak tudi dvomimo, če bi tako izvedena ak eija mogla doseči osnovni cilj, ki bi moral biti: kako zmerne in po litično zdrave Hrvate ločiti od fašističnih ustešov? V tem Pogledu je spomenica odpovedala in bojimo se, da je dosegla baš o = bratno in da bo vse Hrvate združila pod fašistično zastavo.
Zločin ali kratkovidnost?
Je čisto prav, da so podpisniki jasno izpovedali,'da so za demo kratieno in federativno Jugoslavijo; tega jim noben unsko zdrav člo vek ne sme zameriti. Toda če so resnični demokrati, potem; morajo tu di dopustiti, da nekateri ljudje niso za Jugoslavijo ampak n.pr. za samostojno Hrvatsko. (V tem ne vidimo nobenega zločina ampak poli = tično kratkovidnost, kajti separatizem pomeni vsaj za naš narod po= litično smrt.) Spomenica je pogrešila, da je hrvaški nacionalizem na silo istovetilo z ustaštvom. Mi ne bi bilo modrejšo, da bi pod= Pisniki kot demokrati izjavili, da vsakomur dopuščajo njegovo mne = ??®?v^proti Jugoslaviji, — in končno je to vendar stvar po litičnega prepričanja! -toda ne morejo pa molčati proti temu, da Politični nasprotniki uporabljajo fašistične metode s potvarjanjem dejstev, z izkoriščanjem verskih prireditev v politične namene, s Podžiganjem sovraštva in podpihovanjem na umore, z ostudnimi izpadi proti pravoslavni Cerkvi in podobno.
Da pri sestavljalcih odprtega pisma tudi pojmi niso razčišče = ni, govori n.pr. komentar h Pezetovemu govoru. Radi bi poznMi ti = sto "nacionalno edinost", za katero so razne "etniške vejo" težile v dobi prve ali druge Jugoslavije. Da bi v zgodovini padli, dokazu= ,]e trditev, da je samo "zmaga fašizma... .preprečevalo demokratičnim silam Jugoslavije", da jo preurede v federacijo. Tudi je čisto ne = kaj novega, da je postal hrvaški dominikanec' Dragun "bivši HrvM" ker je zdaj avstrijski državljan. Ko ne-ustaški Hrvatje bero takšne cvetke, se lahko zares vprašujejo, kakšna bi bila tretja Jugoslavi= Da, za katero se odprto pismo ogreva.
Toda kljub temu pa spomenica nakazuje važno vprašanje* ali jo med Hrvati sploh kaj vplivnih ljudi,.ki bi si upMi javno in odkri= to obsoditi ustaške zločine in njihovo gonjo proti Srbom pod plag = cem raznih masovnih organizacij in manifestacij? Fočno dvomimo, če de zaradi molka Hrvatske seljačke stranke ob zadnjih dogodML v Pa=
rižu ugled gg.dr.Mneka in dr.Krnjevida kaj rned tujci poras tel.
Postavljeno pa je tudi drugo vprašanje, ki s»no ga spoaotka nn= kazali in je naslovljeno srbski« avtorje« spomenice: ali dodo kdaj prišli do spoznanja, da je treba Hrvato« priznati, kar jim gre in ne z vsakim Hrvatom, ker je Hrvat ali proti Jugoslaviji, že ravnati kot z ustašem?' .
PREMALO DOKAZOV
Zaman smo po poročilih s 4»kongresa Zveze komunistov Hrvatske, ki se je vršil v Zagrebu od 7.do 10.aprila, iskali znamenj hrvaške= ga separatizma. Čisto jasno je seveda, da se sliši na talcih kongre= 3ih in da pride v časopise le tisto, kar je všeč režimu. S kakršnim koli odkritim separatistom bi pač pospravili, predno bi se prikazal na kongresu in zato nismo pričakovali samohrvaških izjav. Toda ob takih prilikah, kot so komunistični kongresi, vneteži tekmuj ejo,kdo se bo pokazal bolj komunističnega in zvestega. Ob talcih prilikah je oas, da obračunajo _ z vsemi sovražniki. Zato slišiš kritiko vseh na= Pak, subjektivnih in objektivnih, napačnih nagnjenj, zgrešenih ci = Ijev, sovražnih stremljenj in takih zadev, za kar imajo komunisti nešteto neslikovitih izrazov.
Ked temi "negativnimi pojavi", ki so jih zvesto naštevali in napadali na kongresu, smo zaman iskali separatizem. Nekateri so se obregali ob lokalizem v delavskih svetih, a to se pravi, da vsaka ovarna gleda predvsem nase# Napadali so šovinizem* a ne v Jugosla^ P?1 sosedih Albancih in Bolgarih. Napadali so celo vr= sto takih napak, a separatizma ni bilo med njimi.
Zaman orno tudi iskali drugih znamenj, ki bi kazala na sovraš = tvodo Jugoslavije ali Srbov med Hrvati. Kongres je bilo silovito u merjen, kar se tiče pozivov na bratstvo in edinstvo. Čim boli bi krdčali o tem, tem bolj upravičene bi bile domneve, da je z brat = stvom in edinatvom nekaj narobe. Tako nas uče izkušnje tile po voi = ni, ko oe bilo nasprotstvo med Hrvati in Srbi še zelo živo in je bi lo bratstvo in edinstvo stalno geslo. Letos so skoraj pozabili nanj.
. čeprav je bilo sedemBosnncev v Zonici malo pred kongresom ob= bo3enih za ustaške zveze in dslovanje* se hrvcaški kongres ni ni i zmenil zg ustaše niti za podobne poglede. Pač pa se ji v Sarajevu na kongresu bosanskih komunistov koncem marca Djuro Pucar Stari Pii toževnl nad versko in nacionalno nestrpnostjo v republiki v-rr hi kazalo, da še prihaja do narodnostnih sporov. repuDJ-1--1> Kar 1)1
račun prestolice ne gre v naprej jemati kot odklanjanje skupne dr= zave za vsako ceno. Kadar nas bodo hoteli ali Srbi ali Hrvati pre= pričati, da večina ostro nasprotuje Jugoslaviji, nam bodo morali Pac postreči z dokazi. Penjenje nekaterih skrajnežev in njihovih časopisov pa nas bo Prepričalo edino o njihovem lastnem dušovIŽm
URADNIŠTVO
i LTC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu in sn i^rini^ hqn n i da”. Njeno mišljenje predstavljajo samo oni'pifs^vki jAea nL^
god Pa temo odgovLjajoše.' "XTdl *
LONEC JE PREKIPEL
(Poročilo našega sodelavca)
"Odprto pismo" je 9omarca letos naslovilo 29 jugoslovanskih eguncev v Parizu na predsednika francoske vlade zaradi "delavnosti separatističnih in terorističnih hrvatskih ustašev v Franciji"« Med podpisniki so zastopniki domala vseh srbskih strank v begunstvu (n.pr« Dr« Topaiovič, Stevan Trtvunac, dr-Branko Miijuš, dr<.Dragomir Stevanovič, Milorad Jevtič), dva bivša diplomata, Dj«Radovanovič od Zveze "Oslobo-djenje", štirje "neodvisni Hrvati", dva "neodvisna Slovencu" (Dr«F.Žajdela, inž.H.Maister), trije člani "Slovenske demokratske zveze" (ki je ne gre enačiti z ono v Trstu in Gorici, ampak tisto, ki je nastala^v domovini po prihodu Tita na oblast) in sicer Stane Savinšek, Milan . Žagar in Ciril Guštin. Podpisala sta jo še en musliman Jugoslovan in en musliman Srb.
"Pismo" je zelo dolgo, okoli 2500 besed. Prva tretjina razlaga nastanek in delavnost ustašev do druge svetovne vojne ter v času Heodvisne hrvatske države, kar j*e poznana zadeva. Nato razlaga spomenica, kako se je po končani .vojni velik dol ustašev zatekel v zapadne dr~ :;ave in tudi v Francijo, kjer nadaljujejo s svojim delom in tako . predstavljajo "ustaše pod plaščem gotovih organizacij... najaktivnejšt ele-nt med totalitarci, ki so našli svoje pribežališče" v Franciji.. Zlorabljajoč francosko gostoljubnost in neobveščenost francoskega katoliškega sveta so organizirali svoje delavske organizacije, delno včlanje-v Francosko konfederacijo krščanskih delavcev, kjer nadaljujejo svojo- separati stično delo proti Jugoslaviji. V isti namen služijo tudi organizacije kot "Stjepan Radič", "Džaferbeg Kulenovtč", "Matija Gubec", "Prijatelji hrvatske države", "Alojzije Stepinac" in "Podporno društvo orvatskth izbjeglica u Francuskoj ". Imajo tudi polvojaško formacijo "Hr-vatska obrana - domovinsko operativni odsjek". Za tem trdi spomenica,da j "brez dvoma da so■nekateri'hrvatski člani teh organizacij v stvari jugoslovanski rodoljubi, čijih dobronamernost je bila zlorabljena" Vso to množico organizacij nadzoruje Hrvatski narodni odbor v Monakovem, ki mu načeluj o b,hrv.generalni konzul v Berlinu Branko Jelič. Francoski ustave imajo stalno zvezo s tovarišij Nemči j i, Avstriji, Belgiji, Italiji in Španiji, dočim jim Švica služt'prehodno državo v Francijo. Na vseh ■mejah imajo urejene tajno prehode v Francijo. Tu so vprašujejo podpisniki, če naj igra Francija za ustaše podobno vlogo kot jo je pred vojno igrala Italija, kajti ustaši si prizadevajo, da bi spravili v Francijo čim več Hrvatov iz zapadne Evrope, "mod katerimi so vsekakor tudi usta-če, toda večina so mladi ljudje, ki so izbrali svobodo in ki so bili ob odhodu (iz Jugoslavije) jugoslovanski rodoljubi". Toda zaradi težav in skrbi jih ustaši izkoriščajo in obljubljajo bilo zaposlitev ali denarno pomoč gotovih francoskih in ameriških zlasti katoliških organizacij bilo ^2selitev v ameriške države. "Jasno je, da so tako prisiljeni vstopiti v ustaške organizacije in postati separatisti". Za tem spomenica dodaja, 'a ustaše razpolagajo z velikimi denarnimi sredstvi, ker so po porazu 1945. prinesli v tujino "velike količine zlata, ki je pripadalo hrvat-emu odseku Narodne banke Jugoslavije", pa tudi brezštevilno bogastvo,
1 i so ga pokradli po srbskih pravoslavnih cerkvah in pri stotisočih pravoslavnih in židovskih družinah. Dobro naloženi denar tako omogoča tok novih virov.
Na grobu Neznanega junaka
Tretji del obsega nekaj konkretnih primerov ustaške delavnosti v Franciji. Tako so so "ustaše v Franciji povezali z revizionističnimi protidemokratskimi in totalitarnimi krogi do take mere, da se za asa Sueško krize ponudili svoje usluge Arabski ligi". Dalje so 10.aprila 1957. proslavili obletnico ustanovitve NDH na ta način, da so pod videzom francosko-hrvatskega prijateljstva položili venec na grob Neznanc-a junaka in sicer ob prisotnosti vojaškega guvernerja Pariza in ob so-lovanju drugih oblasti. Pri tem je bilo videti le hrvatsko zastavo in napis na vencu "Hrvati Neznanemu junaku".
Izkoriščajo p,a ustaše tudi verske manifestacije. Ko so pod pokroviteljstvom katoliškega gibanja "Pour l’UnitČ" lani 21.decembra priredili v cerkvi sv.Odile pod predsedstvom pariškega pomožnega škofa msgr.Ruppa, ki je obenem tudi ravnatelj uprave za tujce, svečanost v spomin kardinala Stepinca, je bila na odru hrvatska zastava, glavni govornik pa. jo bil takratni podpredsednik francoskega senata g.Ernest Požet, ki je obenem tudi predsednik Združenja Francozov v tujini. Ta govornik ”j e v svojem govoru podal zelo črno sliko o Jugoslaviji mod obema vojnama'1, poslužujoč se pri tem čisto separatističnih argumentov,ki so jih avtorji z lažmi prepredli, da .škodujejo Jugoslaviji in predvsem Srbom in njihovi Cerkvi.Tako jo sam g.Požet napadel pravoslavno Cerkev in dejansko branil hrvatski separatizem. Spomenica trdi, da so navzoči Francozi bili zaprepaščeni, ko so čuli to namesto govora o preganjani Cerkvi.
Zakaj Jugoslavija ni uspela?
'•podpredsednik senata ni niti najmanj pokazal razumevanje in obzir do mlado jugoslovanske države... Ignoriral je njene stalne napore k nacionalni edinosti njenih etniških vej, ki so jih njihovi nekdanji gospodarji in neprijazna preteklost razdelile... Ali niso ostale veliko države, vključno Francija, tudi imelo težkočo na poti svojega nacionalnega edinstva?"
"Kaj je nenormalnega v tem, da so bili v teku dvajset letnega skupnega življenja jugoslovanski narodi trajno zaposleni z iskanjem poti za svoje mirno notranje življenje? Samo zmaga fašizma v Srednji Evropi in Italiji in stalna vojna nevarnost so preprečevale demokratičnim silam Jugoslavije, da preuredijo svojo državo v federacijo svobodnih narodov ."	.	.....
Posebno separatistični govor je tedaj imel tudi 'duhovnik bivši Hrvat Bogdan Dragun, zdaj avstrijski podaniky ki je eden od .podpisnikov spomenice predsedniku Eisonhowerju. leta 1954. ko so gotovi hrvatski duhovniki zahtevali razbitje Jugoslavije in ustanovitev samostojne Hrvatske. Zdaj je Dragun trdit, da si komunisti v Jugoslaviji prizadevajo spraviti katoličane v pravoslavje in da ti beže iz domovine tudi zaradi toga. "Medtem ko papež Janez XXIII poziva na edinost vseh kristjanov v borbi proti komunizmu, ta duhovnik dela na tem, da zavestno izzove sovraštvo med pravoslavnimi in katoličani".
Jasno je, da j e takšna manifestacija izzvala živo negodovanje pri vseh Jugoslovanih. "Vsak se je s polno pravico vprašal, kako-je mogoče da ti elementi v Franciji svobodno rovarijo kljub zlom in vsem zločinom, ki so jih doslej zagrešili. Na to boleče vprašanje še do danes nismo našli odgovora", trdijo podpisniki.
Nato opozarjajo vlado, da utegne taka ustaška dejavnost povzročiti nemire med jugoslovanskimi begunci in škoditi francosko-jugoslo-vanskemu prijateljstvu. Potem podpisniki zagotove, da zastopajo načela svobode in demokracije in se prizadevajo za demokratično in federativno Jugoslavijo s polno svobodo in politično in versko enakopravnost vseh elanov. Štiridesetletni obstoj Jugoslavijo in njen zmagovit izhod ^iz dveh svetovnih vojn na strani zaveznikov "je najboljši dokaz,da ta žtv-Ijenska skupnost odgovarja živi jenskim potrebam in željam vseh njenih narodov pa tudi potrebam miru na Balkanu in v Evropi." Enako kot ob nastanku 1918.lota uživa tudi danes Jugoslavija podporo večino njenega prebivalstva, dočim so pobegli separatisti neznatna manjšina, zaključi spomenica.	(.p. s. J
»SMRT SRBOM!«
( Dopis iz Pariza)
Tukajšnji ustaši so hoteli v nedeljo 19.aprila proslaviti obletni= co Paveličeve države z dopoldansko mašo in popoldansko akademijo v pro štorih francoske Zveze krščanskih delavcev.No vabilih,ki jih je za to proslavo izdal Hrvatski radnički savez,ki je v ustaških rokah in včla= njen v omenjeni zvezi, je bilo tudi zapisano "Smrt Srbimo i komunistima!"
Za celo reč so zvedeli Srbi,ki so intervenirali pri oblasteh,ki so nato akademijo prepovedale.To je bilo naravno, kaj ti člani sedanje vla de so več ali manj nekdanji De Gaullovi odporniki in torej nimajo kake
(Zaključek na 7.strani)
štev. 240._________________KLIC, TRIGLAVA_________________Stran,,?.,
SRBI ZA KOROŠKO
Lotos jo 40 lot od časa bojov za Koroško» Šo v lotih 1880. in 1890. jo bila glasom ljudskega štetja ena tretjina prebivalstva na Koroškem slovenska. Po vsej pravici smo torej po rafzpadu ^stro-ogrsko^ monarhijo I.I9I8. Slovenci zahtevali, da se slovenska Koroška prtkljucr
'Stalemu slovenskemu ozemlju»	,	^	^
Do Si decembra 19.18. bi bili lahko brez boja zasodlt koroško. A v Ljubljani niso razumeli položaja. Roma deliberante Saguntum periit. Medtem ko je Ljubljana cincala in čakala, smo izgubili Koroško.
'Iemci so kmalu spoznali našo počasnost in neodločnost in so S.decembra 1918.--sklenili v deželnem zboru v Celovcu, da se bodo bojevali za Koroško. Tako se je pričel oboroženi boj za Koroško.
Dne 29.aprila 1919. so začele slovenske čete na Koroškem z ofenzivo. A ta ofenziva je obtičala že prvi dan. Nemci so bili mnogo močnejši nego slov.čete. Doživeli smo katastrofalen poraz. Nemci so slovenske čete deloma pobili, deloma ujeli, ostale pa izgnali iz dežele. Nemška ofenziva se je začela 2.maj a 1919. Njihova zmaga je bila popolna» Zadnji boji so bili pri Guštanju 6.maj a 1919. Tam je padel junaški nadporočnik Malgaj, ki je rekel, da ne gre živ iz Koroške. Samo pri Pod-rožci je bilo ujetih 200 slov»vojakov s šestimi oficirji. Nemci so ondi zaplenili 13 topov in 40 strojnic» V bojih pri Apačah in 8;\arjeti v Rožu sta padla poročnika Jurca in Kranjc» Vsega skupaj pa so Nemci uje-li nad 900 slov.vojakov in 23 častnikov, dočim so sami imeli 43 mrtvih, Slovenci gotovo ne manj. Naš poraz, je bil popoln. Sami si nismo več moli pomagati. Ge bi bili tedaj Srbi rekli: na Koroško ne gremo, Koroška ras nič ne briga, dovolj dolgo smo se že bojevali - potem bi mi sami Koroške nikdar več ne mogli zasesti'. Zato smo Srbom dolžni globoko . livalež = nost. Ves naš narod jim jo je dolžan. Kajti Koroška je zadeva vseh Slovencev; šlo je za splošnoslovensko zadevo.
Jugoslovanska ofenziva se je začela ob štirih zjutraj 28. majnika 1919. Imela je popoln uspeh. Dne 6»junij a 1919. je vkorakal Polkovnik Milenkovič s svojimi četami^v Celovec._Mdrejka govori o 52 Podlih in 200 ranjencih med jugoslov,četami. Velikovec so Jugoslovani zasedli 3.junij a»
Sramota našega poraza koncem aprila 1919» je tako bila oprana. Slovenska Koroška je svobodno zadihala. Slovencem je zoppt zra-"tel pogum» Žal je medtem odločitev že padla. Wilson je zahteval plebiscit. Ostal je neizprosno pri tej zahtevi» S tem je Koroška bila za nas Izgubljena. Wilsonova zahteva po plebiscitu je bila skoz in skoz k.rivj-_čna. Polnih 50 let so v šoti-ponemčevalnici sistematično in brezobzirno ponemčevali naš narod in zdaj naj se ta narod po svoji večini odloči za slovansko narodno državo? Plebiscit smo mo ral i izgubiti. -Lj udstvo je bi-lo že preveč ponemčurj eno. Dobili smo 15.000 glasov. Nikdar bi j ih ne bili dobili, če bi bili Srbi rekli: ne gremo na Koroško.’ - Kako so- se 3rbi...obnašali na Koroškem? Dr. Steinacher piše v knjigi ‘'Požar na Koroškem1', da je 6.junij a 1919. vkorakal v Celovec na čelu svojih čet "pravični in redoljubni Milenkovič". In renegat-Sumi piše v knjigi- "Boj za enotnost in prostost Koroške":	"Treba je ugotoviti, da so se obnašale
srbske čete v Celovcu skoz in skoz korektno".
^Slovenec»
(Nadaljevanje s 6.strani:)
simpatije za nacistične kolaboraterj e. - V vplivnem popoldnevniku LE KONDE pa se je s pismom oglasil tajnik Zveze demokratičnih SHS dr.VI.
S tojanovič,ki je opozoril na ustaško akcijo ter pri.tem močno podčrtal razliko med ustaši in hrvatskim narodom,čigar večina nikdar hi prizna= Vala Paveličeve države,saj je veliko število Hrvatov sodelovalo v od = Porniškem gibanju proti okupatorju.
Služba božja se je seveda vršila,toda pred cerkvijo so ustaše pri čakali Srbi,ki so jih premlatili,da jih je moralo nekaj v bolnišnico.
Zanimivo je še,da pri nedavnih volitvah v senat nekdanji njegov Podpredsednik g.Ernest Pezet,ki je omenjen v marčnem odprtem pismu,ni bil ponovno izvoljen.Med vojno je simpatiziral z Vichyjem, zato je bil kasneje porinjen ob stran,toda počasi je le prilezel do mesta predsed nika senatnega zunanje političnega odbora,kar ni mala stvar.Njegov po raz opazovalci pripisujejo njegovemu prevnetemu zavzemanju za ustaše.
PISMA
UREDNIKU
Vsa mnenja ao đoLrođošla - a čim, krajša so,___tem rajši jih prioL^-imo.
RAVNOGORCI: G.urednik! Hvala za pojasnila g.Vitovca (ET 239)?vendar dvomim, ce je mogoče obrniti Sas nazaj. Smatram, da se je ta v Slo= veni ji, kar se tiSe Ravnogorcev( po Vitovcu) ustavil recimo na Vidov dan 1944 z znanimi aretacijami,čeprav sem skeptičen,če bi brez teh prišlo do formacije prav ravnogorskega združenja po srbskem vzorcu, dasi ne izključujem možnosti formiranja nekakega političnega foruma in aparata vzporedno z vojaškim; tem bolj, kolikor bi stranke kora= kale svoja pota in igrale predvsem na domobranske karte.Razmere pri nas so bili drugačne kot v Srbiji,kar kaže razvoj do 28.6.1944.in po njem še bolj.Proti strankam bi tak ilegalni polit.pokrot le ne= kaj predstavijal,Če bi ali nastal pred Osvobodilno fronto ali pa bi kasneje povezal tudi četnikom enako misleče domobrance.Brez sled = njih bi bili prvi marsikdaj v hudi zagati na terenu,drugi pa bi i= meli brez prvih lahko kasneje politične težave - tega so se zaveda li eni kot drugi, zato so se podpirali,nekj e bolj drugod manj.Toda nikdar ne sme biti pozabljen tistijstiški domobranec( in njegov po = veljnik!),ki je skoraj dušo izgubil,da je pravočasno obvestil speče četnike nad Polico, da gredo Nemci nanje! - Da do slov.ravnog.orga= nizacije med vojno ni prišlo ne pomeni,da. ljudje politično niso bi-li organizirani.Pripadali so organizacijam.,ki so tedaj obstojale.
Ko so se razmere z leti spremenile,so se spremenile tudi obliko de; la in organizacij.In ta razvoj še vedno trnja,vendar s pogledom na prej in ne nazaj. Toko je po izvoru in razvoju ostalo ravnogorstvo v domovini in emigraciji izključno srbska domena in dvomim,če je to možno spremeniti 15 let po vojni.Čemu naj bi ljudje zapuščali orga= nizacije,ki so ustaljene in jim zaupajo,vključno stranke,da bi se Podajali v negotovost rnvnogorskih prepirov,kdo jo pravi. Če bi se Pojavil kak slovenski ravnogorski Mojzes recimo leta 1945 ali 1946. ni izključeno,da bi še uspel. Toda 13 ali 14 let kasneje jo pozno'
- Miselna "enotnost" je pri demokratih težko dosegi jiva,ker je raz= nolikost.cena,ki jo moramo plačati,da smo svobodni. Edini moremo in moramo biti v nekaterih osnovnih načelih,če hočemo učinkovito borbo proti komunizmu. Za to pa ni treba,da vsi postanemo Ravnogorci.
Des enič an
G.urednik! Ppolk.Novak se je osebno sestal z laškim oficirjem julija 1943.v Iškem Vintgarju,nak-r so trije oficirji zapustili od= red v znak protesta.Partizani so kmalu nato izdali "Dokumente" o pla vi gardi,kjer omenjajo ta dogodek. Sicer pa je v glavnem članek g. Vrtovca zelo dober in popolnoma v mejah objektivnega poročanja.
I.L.
. , G.urednik! Članek g.Vitovca o Ravni gori nekoliko šepa.Kot glav ni dokaz,da "rnvnogorska misel" ni mrtva,navaja 7000 članov ravng organizme!j.Mo j e poznanje zadeve res ni popolno,a zdi se mi,da so 1d nekakšne zveze bivših borcev oz.veteranske organizacij e.Da se bavi= jo s politiko in se celo štejejo za politično edino zveličavno, je vsekakor odraz starega in zastarelega mešanja vojske v politiko.Ti= oti mladi možje,ki bi jih g.Vitovec rad videl v ravnog.vrstah, so naj rz odrasli neprestanemu slavljenju junakov in pogrevanju vojnih po dvigov. Skratka: žive v sedanjosti in ne v preteklosti, če spoštuje jo Dražo,mu zato še ne bodo zažigali kadila in postavljali kapelic, oploh so za kult padlih junakov Srbi ,bolj dovzetni kot Slovenci.Nam je Šmarna gora najbrze ljubša kot Ravna gora oziroma PabHa ropa.
PRAVOPIS: G.urednik! Vašo pozornost želim n'
S.T.
5V3T-JSIT "e" iz tncih biaJär'kSiär' ElgiPot^ve^vorgUZ" *° ***
B . D.
( Pa menda vendar niso pisali Gipt? - Urednik.)
KAJ PRAV IJO DOMAČ I
Nadaljevanje
.	(Od sodelovalca Iz Trsta)
^Kako gledate na nedavno podružabl j en j e hiš In parcel?11 - se je glasilo novo vprašanje^
Situacija je pri nas vedno slabša In nlkaklh znakov ni,da bi se kako Izboljšalo. NaclonalIzaclj a hiš In zazldnlh parcel pomeni.samo korak v smeri do nesmiselnih teorij o enakosti. Istočasno pa seveda vztrajno ostajanje na liniji, pa čeprav je dovolj dokazov o tem,da je napačna. Razumljivo je, da je načrt zakona moral biti predložen od strani KPS - Lidije Šentjurčeve, da se na eni strani dokaže naprednost In vodllnost KPS, na drugi strani pa, da se še bolj omrzne značaj In bistvo Slovenije. Ta nacionalizacija hiš In parcel le precej zaostrena, saj jemljejo celo odvisne sobe. Puščajo le 72 m^ koristnega prostora. Kakšna bo korist od tega, za sedaj nihče ne ve. Po pisanju In govorjenju odgovornih funkcionarjev gre za to, da se dokončno uniči vsaka privatna posest. Tako bi bilo soditi po tolmačenju uredbe - zakona o lokalih. Lasnik ga lahko sam uporablja In lokal'je tudi še po-dedljlv, če ga lastnik sam uporablja. Ce pa ga dedič sam ne uporablja, spada pod nacionalizacijo z I0?a odplačilom od najemnine. To pa je najbolj prosta tatvina. Tudi hiše bodo postale državna last., ker so tudi zazldne parcele postale državna last. Zato je seveda jasno, da tudi prosta obrt ne bo ostala dolgo prosta. Že zdaj se javljajo zahteve,da državna podjetja ne smejo več kupovati Izdelka od privatnih lastnikov. Zato seveda ni nujno, da bi uradoma prepovedati ali zasegli privatno obrt, kajti z onemogočeno prodajo svojih Izdelkov bodo obrtniki samo kapitulirali. Iz programa KPJ je razvidno, da bo naslednja poteza /po Raj farjul/ omejitev In odprava uporabe tuje delovne sile. V poštev pridejo seveda le privatni obrtniki, In takoj zatem seveda ukinitev privatnega sektorja. Be vedno gre za to, da bt poteg zdravstvene službe eliminirali Iz privatnega sektorja tudi pravno službo, tako da bi s tem ostali le še kmetje. Toda v programu piše, da je treba z vsemi sredstvi stremeti za tem, da se člmprej kmetje povežejo v zadruge. ■ .	* ■
^Kaj mislite o odnosih Jugoslavije do Zaoada?11
Zanimivost,.ki se je danes ne da kar tako zanikati, je -brez dvoma to, da se je ta hišna nacionalizacija zgodita v Titovi odsotnosti. Govori se tudi, da bo treba staro garnituro zamenjati z novimi, čeprav se o naslednikih ve prav malo ali nič. Zdi se, da dvoličnost tovrstne politike In Titovih potovanj prihaja vedno bolj do Izraza. Zunanji naslon na Zapad, v notranji politiki pa povsem samosvoja pot, ki po naravi sami mora pokazalo vso pokvarjenost vodilnih ljudi In njih dela. Dokazati, pa Čeprav na drag način, da smo resnično komunisti ln da je pri ,na.s res qpaslkomunlstično (v resnici pa te etatistično) 'vse, to je, kot Izgleda politična norma. Ker pa je ekonomsko stanje popolnoma na psu, je treba Zahodu prikazati, da nas Rusi ne marajo In da ml njih ne maramo In da smo celo pripravljeni (dokler so naše pothebe tolikšne) sodelovati z Zahodom pa ravni nogi. Nesmiselno bi zdaj bilo trditi, da je to dvoje različnih politik In dvoje raz-zllčnlh gledanj v osnovi. Vse kpže, da je to dobro zamlšl-j ena-politika,' ki naj bi preslepila ljudi In politike. In veliko vprašanje je, kakšno bo zadnje soočenje med nami In,Rusi,.ko bo Hruščev napravil red v svoji hiši. Morda bodo tudi pri nas našli krivce za ves polom, toda končna bilanca bo le pokazala, da gre za komunizem in da demokracije po zapadnem vzorcu pri nas ne l?o, dokler ne bo vprašanje zahoda In vzhoda definitivno rešeno. To pa v sedanjih žalostnih: Izkušnjah, lahko traja še celo vrsto let.
Nesmiselno bi torej bilo vsako upanje, da so jugosl.oblastniki uvideli nepravilnost teorije komunizma, pa čeprav tudi Izven ruskega vzorca, ki vztrajajo na tem In bodo vztrajali tudi takrat, ko bo hudič že vse jemal. Človek se samo lahko še čudi, da politično razgledani ljudje ne morejo uvideti te taka preproste resnice'.
"Kakšno je ljudsko razpoloženi e?11
Stanje postaja tragično, kajti ljudi se polašča apatija In se jim več ne zdi vredno sploh debatirati o politiki. Ljudje, ki so na^položajIh, se tolažijo, češ, da je apatija vseh nasprotnikov najboljši znak, da se tudi njim ne bo nič zgodilo In tako še tista mala peščica ljudi, ki niso Izdali svoje vesti In svojega prepričanja, omahuje pred dejstvom, ki so jih pred njega postavili zapadnl politiki.
Po vsem tem namreč Izgleda, da j e veliko bolj pametno trobiti v Isti rog z režlmovcl In se ob ugodnem času odtrgati od njih, kot pa ostati do slednjega diha trden v svojem prepričanju. To pa seveda pomeni politiko najmanjšega odpora In naj večjega oportunizma, Istočasno pa Izgubljanje hrbtenice In popolno paslvlzacljo. Mar se res nihče ne najde, da bi znal In mogel povedati to resnico za Zapadu? Bati se je,, da prihajamo v dobo, ki bo v zgodovini ostala označena kot mnogo hujša napaka kakor je bil Chamerlalnov München. Ekonomska politika nas vodi na pot popolnega propada, ki se bo poznal še desetletja po končanem rdečem obdobju. Naš državni kapitalizem vendar kaže tako jasne znake nesposobnosti,- da to tudi laičnim očem ne more ostati skrito. Tudi vloga države kot rušiteljlee vzhodnih "ljudskih demokracij" je toliko upadla, da ni več nlkakega raison d'etre za nadaljnl obstoj. Če pa kdo še upa, da ho z notranjimi krizami prišlo do spremembe, je zelo slep.
Teorija o pošiljanju ljudi v partijo je brezuspešna, kajti dokler bodo položaji taki kot so, bo zadostovala samo majhna kretnja, da se bo ves stolp nesmiselnih upov podrl. Brez zunanje Interference bomo postali siromaki, veseli, da nas bo režim pustil vsaj živeti. To je sicer žalostno vendar tragično resnično In poleg tega trenutno celo nepremostlj Ivo.
CARINAMA PAKETE
(Krajše poročilo o novi carinski uredbi v Jugoslaviji je objavljeno v rubriki "Od meseca do meseca".Spodnji članek je zato dopolnilo poročila na 16.strani. Urednik.)
Zaradi nove uredbe zveznega izvršnega sveta o carinski tarifi,bo marsikak begunec, ki pošilja pakete svojcem v domovino, v zadregi,kaj naj jim pošlje, da jih ne bo preveč oškodoval. Posvet s svojci bi bil v takem primeru priporočljiv, zlasti kar zadeva cene, po katerih se bo ravnala carinska tarifa. V gotovem pogledu je nova uredba razumlji ya, ker oblast gotovo ni rada gledala črno borzo,ki je cvetela na ra= -čun ohlapnih carinskih predpisov. Po drugi strani pa želi jugosl.vla= da, da bi darovalci pošiljali raje tujo valuto,ki jo bodo jugosl.banke zamenjavale po uradnem tečaju s 100$ dodatkom. Tako kaže premisliti, kaj bi bilo za svojce v domovini zares koristnejše,zlasti v takih pri= metih,ko gre za blago,ki ga je mogoče kupiti v Jugoslaviji,čc pri tem ne upoštevamo - kvaliteto.
Naslednji seznam predmetov kaže v odstotkih carino,ki bo plačlji= va z ozirom na enotno ceno (v oklepaju). N.pr.Kakao 30$ (1100.-kg) po= meni, da bo carina za kg kakava znašala 330 din. Čaj 40$(2500.- kg) . Toaletno milo 25$ (1200.- kg). Bombažne tkanine in tkanine iz celuloz, ne volne 25$ (2600.-kg),Tkanine iz naravne svile 60$( 12.000.-kg),iz u metne svile pa 40$ ( 5500.-kg). Tkanine iz česane volne 30$( 6000.-kg), iz mikane volne pa 30$ ( 3000.-kg). Rjuhe 25$( 2500.-kos) .Brisače 30$, (-3000.-kg). Brivski aparati 25$( 400 .-kos) .Bri tvi ce 40$( 15.-kos) .Radi j ski aparati 25$( 7000.-za elektronko).Bicikli 50$( 22.000.-kos).Žensk e nylon nogavice 25$( 1000.-par) .Moške nylon nogavice 25$( 500.-par) .Vrol = nene nogavice 10$( 500.-par).Perilo iz trikoja 35$( 5000.-kg).Zensko perilo 35$( 6500.-kg). Moško perilo 35$( 3000.-kg).Otroško perilo 20 $
( 2300.-kg). Zimski plašči 20$( 25.000.-kos).D0žni plašči 20$( 12.000 kos) Obleke-kosturni:20$( l^.000.-kos). Bombažne bluze 30$( 1500.~kos),svile= ne 30$(3500.- kos). Zenske bombažne obleke 20$( 2500.-kg),volnene 20$
( 4000.- kg), svilene 20$( 8000.-kg.Ženski čevlji 20$ (2000.-par),iz kačjega usnja 30$( 10.000 par).Fotoaparati 40$. Otroške igračke z me= hanizmom 20$(2000.- kg),ostale pa 20$(1000.-kg). Nalivna peresa 30$
( 400.-kos)»patentni svinčniki 25$( 600.-kos).
Uradni tečaj je 800.- din za L 1, oziroma 300.- din za ^ 1. ^d ^
RAZG LEDI
TI l^'RAZGLELI,, Li morali že pred časom proslaviti obletnico iz= bajanj a in s tem v zvezi premotriti dosedanje pisanje, odgo vori tiina razna vprašanja in kritiko bralcev ter izjaviti,kakšni so njihovi programi za bodoče.
Ko sem pričel pisati to rubriko,nisem imel nobenega načrta. Ta tudi zdaj ne obstoja za prihodnje. Uredništvo KLICA TRIGLAVA mi je edino odredilo področje,v vsem ostalem pa imam proste roke. Tako ped Pisani nosim odgovornost za vse,kar objavim pod "Razgledi",ne pa u= rednik ali celo Slovenska Pravda. To je kajpak za precejšnji del e= migrantskega tiska nova stvar,ker je pri znatnem delu običajno prak sa,da urednik odredi ne samo o čem naj se piše temveč tudi kako.
V "Razgledih" se ukvarjam predvsem s srbsko-hrvatsko emigraci= jo.Tako je Klic Triglava gotovo edini list,ki ima stalno srbsko-hr= vatsko rubriko in se ne drži ozkega slovenskega okvira, kot da ono, kar se dogaja pri Hrvatih,Srbih, jugoslovansko ali separatistično u smerj enih beguncih,nima nobene zveze s Slovenci.Öe bi bilo drugače, Potem posamezni deli slovenske emigracije in celo "voditelji" ne bi nasedali srbskim ali hrvaškim ekstremistom in totalitarcem,kadar po trebujejo prisotnost Slovencev na tej ali oni prireditvi in manife= s taciji,pri tej ali oni spomenici, protestu itd. Namen te rubrike je tudi, da v naprej pokaže nepoučenim slovenskim emigrantom,kate = rih srbskih ali hrvaških skupin se kaže izogibati, ne pa preprečiti onim, ki to že vedo, da ne bi delali neumnosti.
Tri smeri so značilne v tej rubriki: obveščanje, kritika in pri znanja. Obveščanje o dogodkih med Srbi in Hrvati, ki bi po mojem mnenju morali zanimati slovensko emigracijo; kritika pojavov v srb= ski in hrvaški emigraciji in pisanje njihovega tiska,kadar smatram, da ga je treba kritizirati; priznanje pojavom in pisanju v istih e= migracijah, kadar sem takega mnenja. Povsem naravno je, da se bral= ei KLICA TRIGLAVA ne morejo vedno strinjati z menoj. Dokaz temu so Protesti čitnteljev v tem listu ali pa v raznih srbskih in hrvaških časopisih,ki me kritizirajo. Vse to pa je brez dvoma zelo potrebno m koristno in zdrav pojav v emigraciji.
Kritiko tega ali onega dogodka ali pisanja pišem na podlagi ta .ih Podatkov,ki so mi bili znani ob času pisanja. Zato ni čudno, da je včasih storjena krivica poedincem, kar pa je vedno mogoče popra= viti s pismi uredniku. Na primer: neki totalitareo je sčasoma postd demokrat, toda te spremembe nisem mogel nikjer videti ali^zanjo zve deti; tako nisem mogel spremeniti svojega mišljenja o njem in sem o stal še naprej v dobri veri,da pišem o totalitaren. Nikakor ne ver= Jamem,da bo kdo ostal totalitareo vse svoje življenje, če je tak ha v mladosti. Obratno, verujem v svobodo spremembe v mišljenju in sem Prepričan, do.totalitareo lahko postane demokrat - pa tudi obratno.
Stvar, ki je pa nikjer ne morem tolerirati niti ne oprostiti, je posploševanje. Mnenja sem, da v politiki ni večjega zločina od tega, edino morda laž. Govoriti o'pokvarjenih politikih",kot da bi vsi brH pokvarjeni, govoriti o Hrvatih,kot da bi bili vsi ustaši ih orbi,kot da bi bili vsi četniki Jevdjevidevega ali Djujidevega ko = va, to je neoprostljiva pregreha. Posploševanje je praksa vseh tota J-1 tar cev. Kdor hoče, da ga drugi smatrajo za demokrata, se mora po = sploševanja izogibati z vsemi močmi.
Končno še^nekaj besedico "B .Simoniču". To je pseudonim,ki sem ga rabil od začetka,ne da bi skril svojo identiteto ampak ker sem bi mnenja,da je manj važno,kdo to piše,ampak važnejše,kaj piše. Nimam nikakih strankarsko-političnih ambicij niti nisem kakšna "avtorite a zn to ali ono.Da pa ne bi kdo le mislil,đa se skrivam zaradi nke lažne skromnosti ali iz bojazni pred kom ali zaradi česa, ie mer ^® bolje povedati, da se je za "B .Simoničem" dosedai "skrival" Vekoslav A.Parkaš, krojač.
"NAŠE DOBA" je "bilten za družbena vprašanja",Sije prva šte = vilka se je pojavila letos aprila v Chicagu. V resnici je glasilo Srbske zadruge "Oslobodjenj e" v Združenih državah Amerike, enote , kivkot Zveza "Oslobodjen je" izdaja v Londonu mesečnik NAŠA REÖ. Ta NASE LOBA je objavila dopis g,K.K. pod naslovom "Dogajanje pri Sr= bih,Hrvatih in Slovencih v emigraciji".Tam piše:"V slovenski emign ■ciji je treba omeniti zmanjšano važnost Slovenske Pravde,katere $a silo je KLIC TRIGLAVA, in Slovenske demokratske s tränke,odkar je g Bojan Ribnikar zapustil mesto strankinega glavnega tajnika. Na dru gi strani slovenski klerikalci, Slovenska ljudska stranka g.Mihe Kreka teži, da se izvleče iž svoje osamljenosti in se približa ta= ko. Srbom kot Hrvatom. Slovenci klerikalci so odigrali pomembno vlo ■go v Jugoslaviji, tako v pozitivnem smislu (vlada Daviđoviđa 1924, vlada Korošca 1928 ) kot v negativnem (Korošec v vladi diktature 1929, v vladi S to j adln o vid-Cve tk o vi6 1935-1941.) Želeti bi bilo,da to pot odigrajo pozitivno vlogo in da pomagajo pri sodelovanju hr= vaških in srbskih demokratskih elementov."
Zdi se mi, da pisec razume pod "zmanjšanjem važnosti Sloven = ske Pravde in Slovenske demokratske stranke", da ni Več potrebno , da bi Srbi iz "Oslobodj enj a",ki v glavnem pripadajo mlaj si,povojni generaciji, vzdrževali še naprej stik s Slovensko Pravdo in Slov. demokratsko stranko, ker da je g.Miha Krek prenehal biti izolacio= nist in osbtoje možnosti ter tudi poskusi, da sodeluje s.Srbi in s Hrvati. Zato, po mojem mnehju, za pisca Pravda in Demokr.stranka nista več "važni", a bočita znova postali "važni", ako bi g.dr.Krek znova pokazal zanimanje za kakšen nov "Intermarium" ali ce bi se pojaČala delavnost mednarodnih krščanskih demokratov,pa bi se ta znova "izoliral" od Srbov in Hrvatov. Po mojem mnenju je prav to bil prej stvarni razlog "izolacije" dr.Krekove Slovenske ljudske stranke. Po tej logiki "zmanjšuje se važnost" tudi Zvezi "Oslobo = dj enj e",ki izdaja Našo reč in Naše doba, ker bo "stranka g.Kreka " ignorirala mlajšo generacijo Srbov in Hrvatov in vzdrževala stike s starejšo generacijo srbskih in hrvaških politikov. To predvsem iz tega razloga, ker kaže, da smo pred povečano delavnostjo Jugoslo = vanskega narodnega odbora v Londonu. Naravno je, da bo "stranka g. Kreka" rajši vzdrževala zvezo z londonskim Odborom kot pa z mlajši mi. Tedaj se bosta "manj važni" Slovenska Pravda in Slovenska demo kretska stranka znašli na isti "platformi" s prnv tako »mani važno" ZVezo "Oslobodjenje".
Značilen je zadnji stavek omenjenega dopisa v NAŠI DOBI,po ka terem naj Slovenci-klerikalci "pomagajo pri sodelovanju hrvatskih in srbskih demokratskih elementov". To je priljubljena teza velike= ga števila Srbov,, ki žele, da bi bili Slovenci neke vrst most med Srbi in Hrvati, neke vrste razsodnik ali podobno. Vprašanje je, če ne bodo nekoč Slovenci največji krivci, ako ne bi prišlo do sodelo vanja med Srbi in Hrvati!
JUG.NARODNI ODBOR IN SPOMLAD: Londonski Jugoslovanski odbor 1e sklenil začeti z vrsto predavanj, v katerih naj bi bili dogodki iz preteklosti izpostavljeni objektivni kritiki, da bi tako.dognali napake,ki so bile s torjene in da bi jih mogli preprečiti v bodoče. Ta vrsta predavanj naj bi sestavljala nekak seminar. Prvo predava= nje je imel g.dr.Prvislav Grisogono.. Besedilo predavanj bo obiavlti no v PORUKI, glasilu Jug.odbora (naslov: l2,Egerton Gdns,ŽoŠdon ^ b.,v.3.v; 0 celi stvari bom obširnejše pisal v prihodnji številki Kli ca. Zanimivo je, da je- bilo moe opaziti na prvem predavanju popol no odsotnost londonskih "Slovencev-klerikalcev»'.Pa ne‘morda zato ker je bilo predavanje v dvorani pri srbski pravoslavni cerkvi** Tu di "mlajše generacije" iz Zveze Oslobodj enje ni bilo tam,čeprav so gospodje iz Jugoslovanskega odbora vedno posečali predavanj a.ki iih je Os lobod j en j e prirejalo v Londonu.	* j
V.A.FARKAŠ
MEDDOBJE
Prvi snopič četrtega letnika revije ^Meddobje'1 , ki jo Izdaja "Slovenska kulturna akcija" v Argentini, je moral Iziti' že dlje časa tega, saj sem ga prejel sam - Iz Londona - že pred tedni,.
Zunanjščina snopiča jo prikupna; ovitek, ki sl ga je zamislil archoMarljan Elletz, Izraža sodobnost In narekuje pozornost« Tisk je - če ga primerjamo z nekaterimi drugimi zamejskimi našimi časopisi ali celo knjigami r zanesljiv; človeku se ni treba bati, da bo zdaj zdaj spet srečal jezikovno napskoall tiskovno pomoto« Vsebina tega zvezka je raznolika« Urednikoma gg»Simčiču In Junfccu gre hvala za o-kusno In spretno uredniško delo.
K,V»Truhlar In Vladimir‘Kos sta prispevala pesmi; Truhlar-jeve so priča njegove lirične narave, globoke vernosti In domotožja. Manj dostopna se ml zdi Kosova "Ljubezen starejše skale". France Papež je prispeval resen, a za moj pojem poezije manj uspešen prevod Valeryjeve pesmi "Pokopališče ob morju"»
"Človek v nevarnosti" je kratka razprava, ki jo je napisal Ignacij Lenček; v prvem delu avtor sledi razne filozofske struje, ki spodkopavajo človekovo Individualnost ali, če naj se po Lenčkovem Izrazimo, človekovo osebstvo. Drugi del te razprave nakazuje, kako Izrabljanje človekove podzavesti v trgovske namene In pa laboratorijsko ustvarjanje novega človeka v sodobnem času groze našemu Individualizmu. Pisatelj navaja vire, ki so je nanje naslanjal.
Proza v reviji zajema premalo prostora» Neva Rudolfova je prispevala dvoje črtic; obe sta drobni, lirični In - domotožni. Domotožju se je na tujem težko ogibati» Zamejska slovenska proza to potrjuje. Seveda s tem nujno ni nič' narobe, a časih se človeku zdl,da je tega preveč» Napisani pa sta obe črtici Rudolfove lepo In prijetno branje bo marsikoga spomnilo na lastna doživetja tujstva In neprimerno pomebnejše In slajše odmeve Iz domovinske mladosti, "...bezeg zastira svoje sladke dlani" In podobno me j e globoko zajelo. Prav zaradi gornjega, namreč zaradi poudarjenega domotožja, ki ga srečavamo podobno pogosto kakor srečavamo v tujini ljudi svojo krvi In usod, je poizkus novele "Avtostop za ženske" za hip presenečenje; škoda, da Mihael Jeras, ki je novelo napisal, ni mogel dvigniti svojih ljudi s papirja v življenje. Brczdomovlnstvo In brezsmotrnost dajeta ton tej manj prepričljivi zgodbi, ki naj bi Izzvenela tragično.
Zanimiv In poučen je prispevek Anice Kraljeve "Pogovori s Franjo Golobovo". Kraljeva je v svojem uspelem Intervjuju prikazala slovenski javnosti manj znano, a toliko bolj občudovanja vredno umetniško pot Izredne slovenske pevke, ki živi sedaj v Argentini,koder tudi nastopa. Intervju je odmev nožnega obiska a hkrati navaja celo vrsto pohvalnih kritik, ki jih je Golobova doživela doma In po svetu. Kraljeva navaja to deloma v tujih jezikih, koder je bilo prvotno zapisano In to daje članku nek čar» Zdi se ml pa, da je treba pripomniti, da je Kraljeva tukaj poskrbela, da se na njen Intervju lahko zanese vsakdo, ki bo kdaj v pozni bodočnosti raziskoval nenavadno In zavidljivo pot slovenske umetnice.
Urednik Ruda Jurčec nam pod zaglavjem "črke besede misli" kramlja o svojih vtisih In spominih In pa o tem, kako, recimo, sam gradi Iz takih osebnih virov umetniško stvaritev» Slišal sem, da je Jurčec napisal pred nedavnim roman "Ljubljanski triptih"; morda j e to njegovo kramljanje v zvozi z njcgovlm delom In ker romana nisem čltal, se 'ml je zdelo njegovo razpravljanje rahlo skrivnostno» čemu ni navajal Imen? To g.Jurčec nemara sam najbolje ve. Toda človek, ki živi V globokih pragozdovih, ne more tega ugibati» Sodoben In mnogostran jo Simčič v svojih mislih "Pripisi k dnevom". .Njegovi misli človeka včasih nehote srečajo na Isti poti» Njegovi pripisi so priča, da mož dojema globoko, da člta veliko In da se zanima za problematiko sedanjosti. Prav užitno branje.
Marijan Marolt poroča o slikarski razstavi zamejskih slikarjev F.Goršeta .In B.Remčeve v Odensoju na Danskem; poročilo navaja oz. prevaja dobra mnenja danskih listov o tej razstavi; morda je prav ■če dostavim, da živi Gorše zdaj v Združenih državah Remčeva pa v Južni Ameriki» Mirko Rcner razpravlja o oratoriju v Argentini živečega
slovenskega skladatelja Gerztnlča ''Irenej Friderik Baraga!,o Ob neki drugi slovenski reviji, ‘'Vrednote'*, ki prav tako Izhaja v Argentini, so podrobneje ustavlja France Dolinar, medtem ko K.Rakovec poroča In kritično, čeprav na majhnem prostoru, primerja novi prevod prvega dela Goethejevega "Fausta1' (preVoBožo Vodušek) s starim, katerega je bil priredil Funtck In ugotavlja, da jo novi neprimerno boljši.
V "Zapiskih" M.Jevnlkar poroča o slovenskih knjigah, ki so Izšle LoI957o G.Jevnlkar je videti zanesljiv kronik slovenske sodobne književnosti akoravno n.pr. ni vedel (str.93) da je Oskar Hudalcs Izdal "Ugrabljene bogove" periodično v mladinski reviji "Naš rod" (Mladinska Matica, okrog 1935). Toda to je res malenkost, tak spregled. Rafko Vodeb je poučno In ganljivo zapisal o svojih srečanjih z Italijanskim književnikom Lulgl Salvlnljem, ki je umrl dve loti tega. Salvlnl je bil dober slavist In j c prevajal v svoj jezik slovensko poezijo In Lahe na splošno seznanjal z našo kulturo.
Revija verjetno naj lepše predstavlja Slovence po svetu;ba-je jo morajo zaradi njeno nedvomno višine upoštevati celo .doma, kjer je literarna suša spričo zamejske naše neprimerno večja.
L. P.
PRED DESETIMI LETI
"RIM.- Famozna ’vojvoda’ Jevdjevič in Djujid izdajata tu poleg ’Srp skih novin’ tudi ’Politički bilten Srpskih Novina’. V št.297 z dne 14* aprila t.l.sta takole ’razčistila’ odnose Srbov napram Slovencem:
’Potrebno je, da enkrat za vselej razčistimo sledečo stvar.Mnogi, ki v naši emigraciji uslužno ližejo pete vsakemu malemu britanskemu o gentu,so razvili teorijo,da srbski narod nima nobene pravice,da s ka= terim koli drugim narodom razgovarja in sodeluje politično,gospodarsko kulturno in antikomunistično.Italija je vstopila v vrsto velesil.In ne le da sodelujejo z njo Amerikanci in vsi drugi narodi,marveč plačujejo za njeno prijateljstvo težke milijarde.Za srbski narod ne obstojajo nn cionalni in rasni predsodki,ni ti ga ne vodijo več sentimentalni razlogi. Srbska mati ni rodila Britance,pa tudi ne Italijane, in nihče ne bo zaradi naših lepih oči žrtvoval za nas niti centa. Mednarodni odnosi se urejajo po medsebojnihiinteres ih,po sličnih pogledih na svetov = ne probleme, po koristi, ki jo prinašajo zveze in sodelovanj e.Italija je tako po svojem položaju kot po svojem gospodarskem pomenu in po svo ji moči prvenstvenega' interesa za srbski narod in državo ter lahko vsak sporazum z njo ogromno posluži srbskemu narodu,ako je inteligenten in časten sporazum. In zato poskušamo mi prcventilirati z Italijani vse probleme,ki nas skupno interesirajo in bi bili srečni,oko bi'mogli naj ti z našim največjim sosedom nek način poštenega sodelovanja. Zaradi tega se ograjujemo od ponovljene akcije drrMačka in dr.Kreka,katero podpirajo srbske budale,da se v UNO znova protestira proti zavezniške= mu stališču glede Trsta. Mar srbski nesrečniki no vidijo,da se vodi v svetu borba - sprožena s strani Hrvatov - da sc nas potisne na Drino, medtem ko se oni bore^zn Trst? Mar ne vidijo, da vsi ti in Slovenci ter Hrvati molče kakor kače, kadar hočejo Sovjeti skupno z Bolgarijo razbi ti Staro Srbijo, pa celo kadar črnoborzijanec major Glušič 'zahteva v imenu Slovencev samostojno macedonsko državo? Mi smatramo naše seda = nje meje napram Italiji tako s srbskega stališča kot jugoslovanskega za pravične in pravilne. Mi smatramo, da je zločin žrtvovati enega s a mega Srba ali eno samo srbsko dlako za Trst v času, ko nam hrvatski krV niki osporavajo živeti celo v Sarajevu.To je naše odkrito stališče.’"
(KLIC TRIGLAVA,8.V.1949.)
v/	■	Izšli so "Nekažnjeni zločini",ki jih
ZLOČINI BREZ KAZNI je napisal znani ravnogorski pisatelj Mi=
..	.. loš Aćin Kos ta.Knjiga,posvečena padlim 0=
mladincem Gorske garde,v šestnajstih poglavjih zajema slike iz r^vne •= gorskih borb in povojnega trpljenja naših ljudi doma in v emigraciji. Živo slikanje dogodkov, hrabro prikazovanje resnice in lepota jezika so poglavitne vrednote knjige,ki jo toplo priporočam. Stane le dva dolnr= ja in se naroča pri založništvu: Ravnogorski Venac, 6001 Ualhonding Rd, Washington 16, D.C., U.S.A.	v „
OD , ME SEČA
Letošnji l.maj so enako kot lani sila vili samo s kulturnimi in športnimi ma flifestacijami. Pa še to bolj slabo,ker je skoro ves dan padal dež. Zato so pa gostilne in plesne dvorane prišle bolj na svoj račun. Prvomajske parade so u= šinili. Vojaške parade imajo sedaj na 't. julija, ki so ga lani proglasili za . Dan borca", ko slavijo dan partizan= ske vstaje proti "fašistom" in "kvi= slingom".
Hruščev je poslal Titu prvomajsko čestitko, v kateri je poželel "brat= skim" jugoslovanskim narodom srečo in blagostanje in izrazil upanje, da se bo prijateljstvo med "našimi narodi" va-Svilo v interesu borbe za mir in so= cializem.
Prvomajski paradi v Moskvi je pri= üostvovala tudi jugoslovanska sindikal nü delegacija,- Skoro istočasno je za pustil prvomajsko parado v Tirani ju= "oslovanski odpravnik poslov zaradi I-i'otijugoslovanskega napada v govoru predsednika albanskih sindikatov, Gogo Lušija, ki je več kot polovico svojega govora posvetil "nevarnosti onkraj me= je" ter prerokoval titovcem isto usodo Lot je pred kratkim doletela nekaj ju= goslovanskih vohunov, katerim so sodi= li v Skadru... strel v tilnik.
No, v Jugoslaviji so zato izkoristi Li 15-letnico UDBE, da pokažejo, da se vrnautov tam zaenkrat.še ne bojijo.Pro slavili so jo z velikimi častmi na 13. maja. Nepoučen človek bi mislil, da so slavili Rdeč Križ, tako humano so na= slikali UDB-ino nalogo.
Zanimivo je, da je papežev ukaz ka= toličanom, da ne glasujejo na volitvah zu kandidate, ki kljub temu, da izpove dujejo krščanstvo, sodelujejo s komuni sti, naletel na uraden odmev v Beogra= du. Drago Kunc, predstavnik Sekretärin tu za zunanje zadevo, je izjavil na sv o •ji redni tiskovni konferenci, da je ta ukaz nasproten načelu svobode vesti in vero ter l8.členu Izjave o človeških "Pavicah Združenih Narodov,- Jugoslo= vanski časopisi,-ki so papeževo odlo= itcv komentirali, so izrazili mišlje= -je, da je ta ukaz predvsem namenjen levemu krilu italijanske krščansko-de= mokratske stranke, ki teži za skupnim n stopom z italijanskimi levičarji v svrho dosege gospodarskih in politič= 'Oh pravic za revne in srednje sloje v Italiji.
V slovenskih občinah v Kopru, Izo= li in Piranu so uvedli dvojezičnost, t.j. italijanščino poleg slovenščine, v šolah in ustanovah. To je bilo delno
DO MESECA
storjeno zaradi velikega obmejnega pro meta, a delno, da se pokaže, da so Ju goslovani odn. Slovenci kulturnejši od Avstrijcev, ki zatirajo koroške Sloven ce. Jugoslovanski časopisi niso izpu= stili prilike, da no bi Avstrijcem to dali na znanje.
Pet slovenskih pisateljev, vključ= no Miško Kranjec, je pred kratkim ho= telo prirediti literarne večere na Ko roškem. Vse je bilo pripravljeno - le pisateljev ni bilo od nikoder. Avstrij ci jim namreč niso dali vstopne vize.
Kongres slovenskih komunistov so odložili "iz tehničnih razlogov" do 23.junija.
SLOVENSKI POROČEVALEC in LJUDSKA PRAVICA sta po dolgem trpljenju iz= dihnila svoji duši. Toda kot muha,ki porodi v trenutku smrti, sta tudi ona dva spravila na svet nov časopis z i= menom DELO,'ki je postal organ Socia= listične Zveze v Sloveniji. Prva šte= vilka je izšla'30.aprila.
Jugoslovanski časopisi so na prvih straneh objavili Titov interview z rc vijo "ŽENA DANES", v katerem je pohva lil žene za njihovo medvojno požrtvo= valnost, a obenem zatrdil, da se žene niso vrnile v kuhinjo prostovoljno. "Ne," je rekel Tito - "prilike so jih prisilile v to." Toda partija mora mi šiiti o tem. Doslej je država že sku= šala rešiti nekaj najvažnejših problemov z ustanovitvijo otroških klinik in vrtcev., javnih pralnic, itd.Ni dvo ma, je zatrdil Tito, da nosijo tudi možje svojo odgovornost. "Docela na= pačno je misliti, da jo osebno živijo nje člana partije njegova privatna stvar. Ni - je tudi stvar partije." Seveda, nihče no moro prisiliti neke= ga moža in ženo, da živita skupaj,ako se jima zakon ni posrečil. "Toda, te= ga naj bi bilo čim manj," je rekel Ti to, "tako, da so' bodo lahko bodoče generacije pravilno razvijale."
K zadnjič omenjenemu kongresu ju= goslovanskih sindikatov naj dodam še tole: Glavno poročilo na kongresu je imel predsednik sindikatov Svetozar Vukmanovic, medtem ko je Tito pozdra vil kongres v imenu centralnega komi= teja jugoslovanske zveze komunistov. Kongresu je prisostvovalo 30 dolega= cij tujih sindikalnih zvez, medtem ko jo Svetovna sindikalna federacija po= slala opazovalca. Britanske, sindikate je zastopal predsednik TUC Robert Wil lis, ki jo. izjavil, da. večina članov britanskih sindikatov podpira laburi=
stično stranko, toda da so sindikati drugače ločeni od stranke-.. Poudaril je, da se sindikalizem ne more razvijati povsod enako in da britanski trade unio ni cenijo jugoslovanske delavce pred= vsem zato, ker ne želijo vsiliti svoje ga sistema drugim,- Sovjetski predstav nik Vasilij Prokorov, tajnik glavnega odbora sovjetskih sindikatov, je izra= zil zadovoljstvo, da postajajo prija= teljski odnošaji med jugoslovanskimi dn sovjetskimi sindikati vse močnejši,kar da koristi miru in utrditvi mednarodne ga delavskega pokreta.
Arabske delegacije so zapustile kon greš zaradi prisotnosti izraelske dele gačije. Vodstvo jugoslovanskih sindika tov je izrazilo svoje obžalovanje in izjavilo, da želi sodelovati z vsemi sindikati na svetu.
Vršil se je 9*plenum federalnega od bora Socialistične Zveze, na katerem je Edvard Kardelj, glavni tajnik Zveze, podal poročilo o "problemih^socialistič ne politike na podeželju". Čeprav je to poročilo strašno dolgo in dolgočas= no, je vseeno zanimivo, da so se komu= nisti v Jugoslaviji naveličali izvaja= ti političen in gospodarski pritisk na kmeta, ker jih ni ta nikamor pripeljal. Čeprav še vedno poudarjajo prednost "so cialističnega načina kmetovanja", t.j. proizvodnje na veliko, smatrajo, da je boljše, ako pridejo do nje na lep način - potom prepričevanja, dokazovanja in zadostitve interesov privatnih kmeto= valcev. Računajo, da jih bo to manj sta
10	kot pa sedanja trma. Taka politika naj bi se v bodoče vodila preko zadrug in raznih družbenih organov. Zadruga naj bi bila duša organizacije in koope racije med zadružnimi posestvi in pri= vatnimi kmetijami ter središče moderne ga načina proizvodnje.
Spet so izdali nove določbe glede uvozne carine. Te je oproščena osebna prtljaga, osebni učni pripomočki štu= dentov, ki študirajo v tujini, ortoped ski pripomočki uvoženi ali sprejeti leot darilo iz tujine, kakor tudi' hišna o= prema in obleka povratnikov, ki se mi= slijo naseliti v Jugoslaviji za stalno. Ti poslednji so tudi oproščeni carine na predmete, ki jih bodo uporabili "za nadaljevanje svojega poklica",- Jugoalo vanski državljani - razen oni, ki so bi
11	v tujini na uradnem potovanju - ne morejo več uvoziti brez carine blago v vrednosti do 50.000 din. Prav tako bo= do v bodoče zaračunavali carino na da rilne pakete, ki so bili doslej oprošče ni carine, ako niso presegli vrednosti 20,000 din in ako so bili poslani le enkrat na vsake tri mesece. Carino, bo
tudi treba plačati na pakete z rablje : no obleko in na predmete, ki jih jug. državljani podedujejo v tujini. Izje mo v darilnih paketih tvorijo hrana, zdravila, knjige in časopisi. Za vse ostale stvari obstoja sedaj poseben cenik, po katerem bodo carinili. Tuji državljani jug.porekla in jug.držav= Ijani, ki stalno prebivajo v tujini ("gospodarski emigranti"), bodo še na dalje lahko prinesli s seboj blago v vrednosti do 150.000 din brez carine, ko pridejo na obisk svojcev.
Kot vzrok tem izpremembam navajajo, da se je razvila doma črna borza, za= radi katere je vrednost dinarja v tu= jini padla. Obenem trdijo, da se je sedaj domači gospodarski položaj že toliko izboljšal, da lahko državlja= ni zadovoljijo svoje potrebe doma,pa je zato zanje mnogo ugodnejše - z ozirom na izplačilo dvojno uradno cone -ako dobijo iz tujine tujo valuto na= mesto palce tov. . .
Zaradi črne borze so tudi znižali uvozne tarife na kavo, riž in začim= be in s tem znižali cene v trgovinah od 10 do 36%.
RAZNO: Nek čitatelj me je opozoril, da je uradna jugoslovanska himna "Hej, Slovani", za kar mu iskrena hvala.To himno dejansko igrajo pri vseh urad= nih svečanostih (t.j.državnih), toda ker se v Jugoslaviji država tako čc= sto prepleta s partijo, izgloda, da ni nihče gotov, kdaj jo treba igrati eno in kdaj drugo himno. Zato s° se sedaj tudi odločili, da sestavijo do cela nekaj novega.
Mednarodni modni festival se je vršil v Beogradu od 30.aprila do 10. maja. Prikazali so 350 modelov iz Slovenije, Hrvatske, Srbije,’ Franci= je, Poljske, Sovjetsko Zveze, Itali= je in Madžarske.
Na mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu so z zmernim uspehom pred= vajali jugoslovanski film "Vlak brez voznega reda".
Petminutni potres so zabeležili v Ljubljani 26.aprila. Središče potrc= sc. je bilo nekje 120 kilometrov od
Ljubljane.
Za l4-letnico osvoboditve Ljubija ne, 9.maja, so odprli tunel pod lju = Pijanskim gradom, ki je dolg 500 mcticv, širok 10 in pol metra in ima sodem in pol metrov široko cesto za automobile.
60 jugoslovanskih podjetij je raz= stavljalo na svetovnem velesejmu v New Yorku, ki so ga otvorili 8.maja.
IVAN STANIČ