PoStnlna platana o gotovini
V tfublianl, fetetck 13. mala 1937
Cena din 1
Stco. los
Z Ilustrirano pdlooo „1cdcn o sllknh"
let d II.
Sinočni govor novo kronanega kralja so poslušali milijoni angleških podanikov
Poslanica angleškemu
London, 13. maja. o. Zadnjo uradno dejanje pri včerajšnjih kronanjskih svečanostih, je bil govor novo kronanega kralja Jurija VI., ki ga je imel po radiu na svoje narode. Kralj je govoril pred dvema mikrofonoma v mali sobi buckinghamskega gradu. Kraljica in oija kraljeva rodbina so njegov govor poslušali v sosednem večjem prostoru. Kraljev govor je naznanil predsednik vlade Baldwin, nakar je začel govoriti s počasnimi, preudarnimi besedami kralj Jurij VI.
V	govoru je poudaril, da je njega prvega kot vladarja angleškega imperija doletela sreča, da lahko govori vsem svojim podanikom, blizu in daleč po radiu, zato ima kronanje to pot še poseben pomen, ker se ga udeležuje vsa ogromna angleška država, ki je danes združena in enega duha. Prva ta okoliščina daje še poseben poudarek vezem, ki so jih stoletja splela med angleškim ljudstvom in njegovo vladarsko rodbino.
Kralj je pozdravil vse svojo prijatelje v imperiju, vse državljane v Angliji in izven nje ter želel vsem v svojem imenu in v imenu kraljice: zdravja, sreče in zadovoljnosti. Zahvalil se je za ljubezen in zvestobo, ki mu jo je angleško lju-stvo izkazalo pri kronanju, in za čestitke iz vseh koncev angleškega imperija. Vsi ti dokazi o hvaležnosti ljudstva polnijo kralja in kraljico s hvaležnostjo, ki jo bosta ljudstvu vračala z nesebično službo narodu.
Kralj bo svojo nalogo, ki mu jo nalaga krona, vršil z vsemi svojimi silami ter varoval čast angleškega imperija, njegovo posest in njegove zakone. Pri tem silnem delu pa računa na podporo zastopnikov ljudstva, ki smatrajo, kakor on. da je služba ljudstvu največja čast. V tem smislu in s pomočjo ljudstva bo kralj vršil svojo veliko dolžnost v angleškem imperiju in delal za prijateljstvo z vsemi narodi na svetu, da se tako zagotovi svetu trajen mir.
Kronanje - največji dan Anglije
London, 13. maja. Pri oblačenju kraljevskega para za kronanje so se strogo ravnali po starih običajih. Oblačenje kraljice Elizabete je nadzirala vojvodinja Northumberlandska, glavna dvorna ko-mornica, s pomočjo dvornih dain in ženske dvorne služinčadi. Oblačenje kralja je pa nadziral major Harold Cambell, častni komornik. Med oblačenjem kralja je v enem izmed okoliških hodnikov igral kraljevski škotski dudar. Prastara navada je na gradovih škotskih velikašev, da jim med vstajanjem in oblačenjem svira na dudo njihov osebni dudar.
Sprevod se začenja
Svečani kronanjski sprevod je krenil ob 8.40 iz Buckinghamske palače v Westminstersko opatijo. Na čelu sprevoda so šli člani kraljevega doma in uradni zastopniki tujih odposlanstev.
Od članov tujih vladarskih domov je prispel v Westminstersko opatijo med prvimi belgijski princ Karel. Nato je prišla belgijska prestolonaslednica Julijana s princem 6oprogoin Bernhardom. Za njima sta sledila Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Potem sta prišla norveški in švedski prestolonaslednik. Za njimi so šli vojaški dostojanstveniki in osebna kraljeva garda.
V	večji razdalji sam posebni komisar prestol-niškega redarstva sir Philip Game. Nato je sledila kočija z Nj. Vel. kraljem Jurijem VI. in kraljico Elizabeto. Za kočijo eo nosili zgodovinski kronski prapor. Sledita vojvoda kenlski in glouce-sterski, kraljeva brata ,
Kronanje ...
Glavni del sprevoda, to se pravi ožji sprevod Nj. Vel. kralja je prispel v Westminstersko opatijo ob 10.48. V začetku cerkvenih slovesnosti je canterburryški nadškof obhajal Nj. Vel. kralja po starem kronskem obredu. Nato je kralj poljubil sv. pismo in s krepkim glasom molil apostolsko veroizpoved. Po končani molitvi je canterburryški nadškof prečital sklep parlamenta, ki jemlje na znanje, da je kralj zasedel prestol. Nato se je začela služba božja.
Sprevod po kronanju
Kralj in kraljica sta zapustila westminstrsko opatijo ob 14.
Po odhodu iz westminstrske opatije sta princesi Elizabeta in Margareta stopili v kristalni voz, kamor je stopila tudi kraljica mati Mary. Vsi prisotni so bili jako ganjeni. S kraljico materjo sta princesi odgovarjali z mahanjem rok veliki množici ljudi in z lahnimi po-kloni. Princesi sta imeli na glavi zlato krono. Dame, ki so opazovale sprevod na vožnji v Buckinghamski gradič, so posebno opazile očarljivo lepoto vojvodinje Kentske v kronanjski obleki. Norveško kraljico je velika množica ljudi toplo pozdravljala.
Ko je voz prispel na Trg Parlamenta, sta princesi Elizabeta in Margareta obdržali krono na glavi. Deževalo je čedalje bolj. Kralj in kraljica sta se pripeljala v Buckinghamski gradič ob 16.04.
Kmalu po kraljevem prihodu v Buckinghamsko palačo je dež nehal in je velikanska množica zapela himno. Vladarski par se je prikazal na balkonu in je doživel oglušujoče ovacije, katerim je odzdrav-ljala vsa kraljeva rodbina.
Pretep zaradi prostorov
London, 13. maja. AA. Havas: V Regenstreetu Je prišlo zjutraj do pretepa med množico, ki se je prerivala. Ena oseba je mrtva.
Oseba, ki je bila ubita v Regenstreetu, je iz Gifirdbooka in je stara 19 let. Dve osebi, ki sta bili ranjeni, so prepeljali v bolnišnico. Do pretepa je prišlo med gledalci zaradi tega, kdo se bo prerinil do boljšega prostora, da bo lahko gledal sprevod. V spor se je vmešal cel krog občinstva in pretep se je pričel.
Policija je aretirala neko osebo na vogalu Bridgestreeta blizu \vestminsterske opatije, ko se je ponovno sestavil sprevod za vrnitev v Buckinghamsko palačo. Neki višji častnik vojne mornarice je interveniral s sabljo v roki. Nato je pozval več mornarjev, da pomagajo policiji okrepiti policijski kordon. Častnik je nato imel kratek razgovor z redarji, koj nato se je pa neki detektiv pretolkel skozi množico in zagrabil za roko neko osebo ter jo odpeljal na Scotland-Yard.
Vzoren prometni red
London, 13. maja. AA. Havas: Povsod hvalijo vzoren red in policijo, ki je vodila vse gibanje po mestu in ulicah. Število nesreč in zločinov je neznatno. Na S otland Yardu vedo samo za tri zločine, ki so vredni tega imena. V Streetenu je nekdo ukradel nakit v vrednosti 1000 funtov, v neki pisarni pa je nekdo vdrl v blagajno in v vzhodnem delu mesta je nekdo vdrl v trgovino z glasbenimi predmeti. Prometna sredstva so delovala v največjem redu in brez napak. Vlaki so odhajali točno vsake pol minute. Vlaki so odhajali vso noč.
Filme o kronanju bodo vrteli v dvoranah šele danes. Po tradiciji angleškega naroda bosta film cenzurirala nadškof canterburyjski in vojvoda nor-folški. Oba bosta pregledala slike, če odgovarjajo dostojanstvu dneva in obredov.
Reuter: Med ljudmi, ki eo gledali sprevod, je omedlelo 9500 oseb. Med temi so morali 100 oseb prenesti v bolnišnice.
32 Juriev in Elizabet
London, 13. maja. Zvečer do 18 se je rodilo v londonskih porodnišnicah 32 otrok. Po stari šegi bodo vsi dobili imena po kralju in kraljici. — 12 otrok se je rodilo ravno ob uri kronanja.
Kronan;ske dragocenosti
London, 12. maja. AA. (Havas.) Med ceremo-nizami pred slavnostnim dejanjem v vvestminstrski opatiji pri prihodu sprevode je bilo posebno sliko-
imperiju
Slovesnosti ob kronanju, izrazi ljudske ljubezni in dokazi neomejene vdanosti bodo njemu in kraljici ostali za vedno v srcu. Kralj in kraljica sc svojemu ljudstvu zahvaljujeta za veliki dan ljubezni, ki sta je bila deležna, in želita božjega blagoslova vsej veliki družini angleškega imperija.
London je bil sinoči slovesno razsvetljen in manifestacije navdušenega ljudstva so trajale še vso noč. Pred kraljevo palačo se je ob 9 zvečer zbrala 50.000 glava množica ljudi, ki so prepevali kraljevo himno in navdušeno vzklikali kralju in kraljici, da sta se morala pokazati na balkonu in odzdraviti viharnim manifestacijam. Kraljeva dvojica je šla šele ob 2 zjutraj k počitku, angleška prestolnica pa je slavila ta edinstveni praznik kronanja z navdušenjem, razposajeno prešernostjo, z igrami, luči in glasov vse do jutra.
vito prinašanje znamenj kraljevskega dostojanstva. Krono Edvarda je nosil sam kanonik w&slminstr-ake opatije, ostala znamenja kraljevskega dostojanstva, žezlo, križ, kraljičino slonokoščeno žezlo itd. so pa nosili nalašč za to določeni dvorjani. Na kraljevem žezlu se blesti že nekaj desetletij eden izmed največjah demantov na svetu »Cullinan«, ki so ga našli 1905 v Južni Afriki in podarili pokojnemu kralju Edvardu VII. Poleg tega žezla je med znamenji kraljevskega dostojanstva tudi golobje žezlo, simbol kraljevske milosti in miru. Vse te dragocenosti so hranili prej v vvestminstrski opatiji, zadnje čase pa jih hranijo v londonskem Towru in jih nosijo le ob posebnih priložnostih. Krona kralja Edvarda je izdelana po prvotni kroni leta 1660. Čeprav je na njej 227 biserov in 2785 demantov, ni najdragocenejša med kraljevskimi odličji; cenijo jo na 110.000 funtov. Druga, cesarska krona je mnogo mlajša in mnogo dragocenejša, to krono so izdelali leta 1838 za kronanje kraljice Viktorije. Ostala znamenja kraljevskega dostojanstva so kraljevski pnstan, kraljevski meči in svetilnica.
Največji trenutek
Posaditev krone kralju na glavo je bil nedvomno najveličastnejši in najrazburljivejši trenutek vse ceremonije. Nadškof je stal pred altarjem in vzel v roke krono sv. Edvarda, nato je pa molil k Bogu, da bi kralja okronal z vsemi čednostmi. Ko je posadil krono na sklonjeno kraljevo glavo, se je na tisoče biserov lesketalo, da je kar vid jemalo. Počasi in z globokim priklonom je nadškof spustil krono. Nema tišina je zavladala in razburjenost je pretrgala dih vseh, v tem veličastnem trenutku. Nadškofove roke, ki so položile krono na kraljevo glavo, so se nato spet dostojanstveno dvignile.
Ko 90 topovski streli iz St. Jameska parka in staroslavnega Towra proglasili slavnostno kro-nanj&ko dejanje, je vzraslo med tisoči, zbranimi na ulicah in trgih, nepopisno navdušenje. Povsod so se dvigali vzkliki: Živel kralj! V oglušujočem vzklikanju so se komaj slišale svečane fanfare čet. V trenutku, ko je canterburyski nadškof posadil kralju krono na glavo, se je zdelo, kakor da bi se bila cerkev tisti mah napolnila s »to in sto kralji, ker so si prav takrat po predpisanem ceremonialu tudi vsi člani lordske zbornice posadili na glavo svoje lordsike krone. Ta trenutek ee bo nedvomno najgloblje vtisnil vsem prisotnim v spomin.
Vesti 13. maja
Francovci 12 kilometrov pred Bilbaom
Pariz, 13. maja. m. Včeraj so bili na baskiškem bojišču ves dan hudi boji. Na vseh straneh so nacionalistične čete močno napadale. Posrečilo se jim je nasprotnika pognati v beg tako, da se je sedaj črta. do katere so nacionalistične Čete napredovale, pomaknila že na bližino 12 km od Bilbaoa. Včeraj so nacionalisti zavzeli tudi mesto Viscarli, ki je v vojaškem oziru velikega pomena, ker s svojo lego gospoduje nad dolino Barabuse in Goldana.
Guernica, 13. maja. AA. Havasov posebni dopisnik poroča, da so nacionalisti obkolili mesto Amorebieto. Sedaj so nacionalisti vpostavili zvezo z črto Elgaldijo. Sedaj so nacionalisti pred zadnjimi obrambnimi črtami Bilbao-a.
Toledo, 13. maja. AA. Havasov dopisnik poroča, da so vladne čete južno od Toleda pri svojem napadu imel nad 3000 mrtvih in ranjenih. Poraz se lahko primerja samo še porazu pri Casa del Čampo.
A.P.Z. zbor v Črnomelj
Belokrajinci bodo imeli na binkoštni ponedeljek izredno ppriložnost, ko bodo lahko poslušali v Črnomlju ob pol 3 pop. koncert Akademskega pevskega zbora iz Ljubljane. Zveza z vlaki na obe strani ugodna!
Sestanek Mussolinija s Hitlerjem
Dunaj, 13. maja. m. Sinoči so tu krožile vesti, da se bosta Mussolini in Hitler sestala na binkoštni ponedeljek. Kakor pravijo te vesti, bo Goering odpotoval na binkoštno soboto s posebnim vlakom v Benetke po Mussolinija. Sestanek Mussolinija in Hitlerja bo v Berchtesgadenu, Hitlerjevem letnem bivališču. Z druge strani pa spet pravijo, da je malo verjetno, da bi prišlo do tega sestanka med
Mussolinijem in Hitlerjem na binkoštni ponedeljek. ker je znano, da potuje 18. t. m., to je na binkoštni torek italijanski kralj v Budimpešto. Uradni krogi izjavljajo samo toliko, da je iz Nemčije napovedan poseben vlak, setavljen iz petih salonskih voz, ki bo prišel z Bavarske do italijanske meje v soboto zjutraj
Madrid, 12. maja. AA. Havas: Predsnočnjim je bil Madrid zopet bombardiran. Na mesto so padale granate strašnega kalibra. Eksplozije so bile še strašnejše. Prebivalstvo je hitro zbežalo v skrivališča. Število žrtev še ni znano.
Proces proti Tuhačevskemu
Pariz, 13. maja. m. Tukajšnje politične kroge, ki podpirajo sedanjo vlado, je precej presenetila vest o odstavitvi sovjetskega maršala Tuhačev-skega. Vsem tem krogom je ta mož še v živem spominu od takrat, ko se je pogajal s člani vlade in z general, štabom. »Petit Parisienc v svojih poročilih iz Moskve pravi, da je maršal Tuhačevski padel v nemilost pri Stalinu zaradi tega, ker so v zadnjem procesu proti Radeku ugotovili, da je njegov pobočnik Smutnik imel dobre zveze med moskovskimi trockisti in sedanjim vojaškim atašejem v Londonu, generalom Putno. Po drugih verzijah, ki tudi prihajajo iz Moskve v Pariz, ee bo maršal Tuhačevski, ki je sedaj pregnan v sovjetsko oblast Volga, v kratkem vrnil v Moskvo, kjer bo prišel pred sodišče.
Budimpešta-Belgrad-Bukarešta
Budimpešta, 13. maja. m. Predsednik madžarske vlade Daranji je imel včeraj pri proračunski razpravi v madžarskem parlamentu važen govor, v katerem se je med drugim dotaknil tudi vprašanja sodelovanja Madžarske z ostalimi podonavskimi državami. Daranyi je v tem pogledu izjavil, da je pripravljen na to, da se prouče vsi predlogi o takšnem sodelovanju, toda samo pod tem pogojem, če bi razgovori potekali na temelju popolne enakopravnosti in če bi bile madžarske narodne manjšine pri vseh teh državah z zakonom zaščitene. Njegov govor razlagajo kot prvi korak in izjavo o sporazumu med Madžarsko, Jugoslavijo in Romunijo, kjer igrajo sporno vprašanje prav madžarske narodno manjšine,
Do neredov je prišlo v Dublinu, kjer so skrajni nacionalisti demonstrirali proti vladi ob debati glede nove irske ustave.
Dve letali sta trčili nad angleškim letališčem Spitheadom. En mož posadke je bil ubit, dva sta so pa rešila.
Angleški vladarski dvojici je za kronanje čestital tudi baskovski obrambni odbor iz Bilbaoa.
Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hod-ža je dal angleškim listom izjavo, v kateri pravi, da ČSR ne želi od Anglije nobenih obvez, ker ve, da bo Anglija svoje stare obljube držala.
Bivši voditelj heimwehrovske organizacije in predsednik avstrijske kovinarske zveze, nekdanji državni tajnik v £>chuschnigg-Starhembergovi vladi, Žnidarič je odstavljen, ker pripada opoziciji proti sedanji vladi.
0 pomenu svetovne razstave v Parizu bo imel predsednik francoske vlade Blum v petek po radiu govor, ki bo namenjen predvsem Amerikan-cem, od katerih si na razstavi v Franciji obetajo največ zaključka.
Prednostni carinski sistem za Podonavje je v svojem parlamentarnem govora včeraj zahteval bivši madžarski miMtcr Bethlen. Ta carinski sistem bi obsegal po eni 6ir.ini Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Švico in ČSR, Ki so industrijske države, po drugi strani pa poljedelske države Podonavja in Poljsko; te države bi se v izmenjavi blaga izpopolnjevale.
USA naj sodeluje pri delu z.i svetovni mir, tak poziv je poslal predsednik južnoafriške vlade, general Smuts predsedniku Rooseveltu.
Mednarodna trgovinska parlamentarna konferenca bo od 17. do 2. maja v Parizu. Udeleži se jo tudi Jugoslavija.
Angleški obisk v baltiških državah se prične 8. junija, ko pride v Kovno podtajnik angleškega zunanjega ministrstva, grof Piv mu ih. Anglija skuša priJobM baltske države za svojo prvo stražo proti Js ivi^tski IW:;i,
Italijanska vlada je odlikovala Sefa jugoslovanskega osrednjega tiskovnega urada dr. Kosta Lukoviča z redom italijanske krone II. stopnje.
Poljska socialistična stranka je na seji glavnega odbora sprejela resolucijo, v kateri poziva vse demokralske stranke na ustanovitev poljske ljudske fronte, kot odgovor na narodno unijo, ki jo vodi polkovnik Koc.
Veliki rabin pravovernih Judov, Lazar, jo umrl v Mukačevu v Podkarpatski Rusiii. Evropsko judostvo ga je poznalo pod imenom čudodelnega rabina, ker je baje zdravil neozdravljive bolezni. Imel je najpopolnejšo knjižnico del o judovski veri na svetu.
Avtobusna stavka v Londonu se je kljub narodnemu navdušenju ob kronanju razširila še na pomožno prometno delavstvo, ki je zaposleno v garažah, mehaničnih delavnicah in podobno.
ČSR naj sodeluje z Nemčijo in Poljsko, ki sta preveliki in prempčni sosedi, da bi mogla živeti v sovraštvu z njimi. Tako piše slovaško glasilo >Slovak«.
Maronicki, patrijarh mgr. Arida, duhovni poglavar vseh katoličanov vzhodnega obreda v Mali Aziji, je obiskal Rim, kjer so ga tako pri Vatikanu, kakor pri italijanski vladi sprejeli z vsemi političnimi častmi.
Švicarsko zvezno sodišče je zaplenilo veliko propagandnega materijala o španski ljudski fronti, ki ga je valencijsko poslaništvo v Bernu hotelo razposlati švicarskim listom in raznim političnim osebnostim.
Vojvoda Windsorski je vse kronanjske obrede poslušal po radiu v družbi Simpsonove. Njegovi služabniki pripovedujejo, da je vojvoda zadrhtel in zaprl oči, ko je canterburyski nadškof položil krono na glavo njegovemu bratu. Ni čudno!
Zdravje sv. očeta je trenutno dobro, vendar ee vatikanski krogi boje zanj, ker se sv. oče ne drži zdravniških navodil in preveč dela. Včeraj se je udeležil seje kongregacije za svete obrede.
Za milijardo dinarjev zlata je pred dvema dnevoma kupila Angleška banka.
Praznik silne edinstvene fronte imenujejo londonski listi včerajšnje kronanje in vidijo v ljudskem navdušenju, ki mu ni primere v zgodovini, najboljše jamstvo za bodočnost angleškega imperija.
V	avtobus,, poln otrok se je zaletel tovorni vlak pri Nieski na Lužiško-Srbskem. Vlak je avtobus razbil na dvoje, težko ranil dva učitelja in tri šolarje, devet otrok pa je lažje ranjenih.
Prancosko-angleško izjavo o belgijski nevtralnosti je francoska vlada včeraj poslala tajništvu Zveze narodov.
Skupina italijanskih gospodarstvenikov, indu-strijcev, trgovcev in bankirjev namerava v kratkem obiskati Jugoslavijo zaradi stikov z našimi gospodarskimi krogi.
Začetek pariške svetovne razstave bodo najbrž ponovno odgodili, tako da bi se razstava začela šele sredi junija. Te vesti so se razširile iz glavnega tajništva za razstavo.
Italijanska vlada bo izgnala najbrž nekaj angleških dopisnikov, ki so zlorabljali časnikarsko svobodo za nelojalno vedenje in pisanje proti Italiji. Tako poročajo italijanski listi.
Madžarski zunanji minister Kanya bo najbrž odstopil zaradi bolezni. Vlada mu že išče naslednika, ki bo najbrž grof Khuenhedervary.
Maršal Blomberg, nemški vojni minister, ter angleški zunanji minister Eden bosta v Londonu imela baje zelo važne politične razgovore, katerih namen bo najbrž omajati zvezo med Rimom in Berlinom.
Soustanovitelja zloglasne vstaške organizacije
in Paveličevega sodelavca, Štefana Marušiča, je prijela francoska policija v Parizu in ga bo postavila pred sodišče, češ da je pripravljal umor kralja Aleksandra in ministra Barthouja. Precej pozno!
Poštna hranilnica podružnica v Ljubljani na
t binkoštni ponedeljek, dne 17. maja t. 1. ne posluje za stranke. ~
Sredi noči ge v Kamniku na Starem gradu
Dinamit razgnal evharistični kriz
Kamnik, 13. maja.
Kakor se je v zadnjem času zgodilo že v več krajih na Slovenskem, je padel v današnjih zgodnjih jutranjih urah tudi naš evharistični križ v Kamniku kot žrtev oboževateljev rdeče Španije in boljševiške Rusije. Okoli pol 1 ponoči je nenadoma zagrmel silen strel. Kamniški prebivalci so vstajali in pri oknih vsi začudeni in vznemirjeni skušali ugotoviti, kaj naj pomeni strel sredi noči. Oni, kis tanujejo blizu Starega gradu so takoj za tem, ko je odjeknil strel, slišali močan trušč. Kmalu pa je ves Kamnik zvedel, da je zločinski bogoskrunski strel raznesel evharistični križ, ki je prej kot nek varuh in pomnik vsem tako ponosno stal vrhu. razvalin Starega gradu.
Na razstreljenih kosih evharističnega križa se točno vidi, da je to bogoskrunsko dejanje bilo skrbno pripravljeno. Križ je bil navrtan in je bil
vanj vložen dinamit, do katerega je vodila vžigalna vrvica, ki je segala do pobočja grička.
Kmalu po eksploziji sta bila kamniika straž* nika pod Malim gradom. Tam je bilo zopet vse mirno, kakor prej, preden je počil strel. Nikjer nista mogla opaziti kakega človeka. Danes zjutraj sta stražnika s številnimi kamniškimi meščani naj-skrbneje preiskala vseokrog razvalin starega gradu, da bi našla kašno sled za človekom, ki mu je bil tako v napotje tudi evharistični križ. Nista pa mogla ugotoviti drugega, kakor to, da je bil križ razstreljen z eksplozivno snovjo s pomočjo vžigalne vrvice. Na tem mestu so našli tudi še vžigalico. Splošna želja vsega kamniškega prebivalstva je, da čim prej pride zločinec v roke oblasti in da dobi primerno nagrado, kakršno zasluži za svoje nizkotno dejanje, kakršno le težko najde primere.
Čudodelni padar aretiran
Ljubljana, 13. maja.
Pred malim kazenskim senatom se kar tedensko vrste razprave zaradi odprave telesnega plodu in zaradi krivoprisežništva. O teh kriminalnosocialnih pojavih bi lahko mnogi znanstveniki napisali prav lepe razprave. Te dni je pred malim kazenskim senatom sedela prav čedna družba. Tri ženske ali dame in 4 moški. Vse je šlo križemkražem. Dva mladeniča sta celo bila obtožena zaradi tatvine raznih dragocenosti. Glavna dama, babica Anita pa zaradi zločinstva odprave plodu, ki ga je po obtožnici izvrševala kar obrtoma. Tri žrtve je imela na vesti. Neka kuharica je zaradi infekcije pri operaciji, ki naj bi jo bila izvršila babica Anita, pozneje umrla v bolnišnici. Babica Anita je bila, ker je drugače zaradi sličnih deliktov že kaznovana, obsojena le zaradi enega slučaja na 5 mesecev strogega zapora. Kazen je sprejela z velikim cinizmom. Oproščena pa je bila zaradi smrtnega slučaja.
Splošno mazaštvo in padarstvo pa je v Ljubljani zelo razširjeno. V dobrih finančnih letih so ljudje raje hodili k zdravnikom in v lekarne po zdravila, sedaj pa se zatekajo k raznim padarjem, konjeder-kam in podobnim mazačem, Komaj je konec oktobra prišel iz ljubljanskih zaporov, kjer je presedel daljšo kazen, že je pričel 32 letni Idrijčan J. zopet izvrševati nedovoljeno zdravniško prakso, za katero se je posebno specializiral. Pred dolgimi leti je bil lepi J. bolniški strežaj v ljubljanski splošni bolnišnici, kjer se je z veliko vnemo zanimal za vsa zdravniška dela. Bil je kot strežaj izredno sposoben in uporaben. Naučil se je raznih zdravniških latinskih izrekov, zapisoval si je recepte in sploh je znan kot izboren in zabaven govornik. Smehljajoč rad pripoveduje, kako je v Ljubljani zdravil odlične dame, ki so mu dajale lepe honorarje. Zaradi mazaštva je bil že trikrat obsojen in sicer prvič na 4, drugič na 6 in tretjič na 12 mesecev strogega zapora.
Idrijčan J. se je zlasti zanimal za operacije, ki so v zvezi z odpravo plodu. Uvidel pa je, da je ta posel zelo nevaren in riskanten. Vrgel se je zato na padarstvo, ki mu je več neslo. Po prestani kazni oktobra se je etabliral v Florijanski ulici v bližini Cerkve, kjer je na dvorišču neke hiše odprl svoj zdravniški ambulatorij. Imel je veliko klijentelo. Naval k čudodelnemu zdravniku je bil dnevno velikanski. Bolnikom, ki jih je »strokovnjaško« preiskal, je konstatiral prav po latinsko kal bolezni in jim predpisoval razna zdravila. Tudi ženske, ki so bile v neprijetnem položaju, so se k njemu ijatekale. Pri hišni preiskavi v njegovem bornem stanovanju so detektivi zaplenili mnogo najrazličnejših zdravil, zelišč in poseben zdravniški instrumentarij. Dobili
so pri njem najraznovrstnejše tekočine. Kakor cerkniški padar Permozer, je tudi J. zaslovel daleč naokrog po Sloveniji. Dostikrat je potoval na Gorenjsko, Štajersko in Dolenjsko. Svoje paciente je imel celo med znamenitimi in odličnimi Kočevarji. Aretiran je na policiji mirnodušno priznal, da se je bavil z mazaštvom, odnosno da je vršil človekoljubna dela, ker je ljudem pomagal le v stiski. Ni zahteval posebnih nagrad, sprejemal pa je od svojih pacientov kako malenkostno nagrado za trud. Sam se je izrazil, da je začel ljudi zdraviti, ker ni mogel dobiti primernega in stalnega zaslužka. Po zaslišanju ga je policija izročila sodišču. Uvedena je prav obsežna kazenska preiskava.
Jermenje usmrtilo mladega človeka
Maribor, 12. maja.
V	Steinklauberjevi opekarni na Pragerskem se j« pripetila danes tragična smrtna nesreča, ki je spravila vso tamošnjo okolico v globoko potrtost. Ponesrečil se je 33 letni delavec Franc Puklič iz Vrhloge pri Pragerskem, ki je bil v Kleinklauber-jevi opekarni zaposlen že mnogo let ter je veljal za enega najbolj pridnih in vestnih delavcev. Puklič je bil oženjen ter je imel dva nedoletna otroka. Kakor običajno, je bil Puklič tudi danes zaposlen pri stroju. Tragičen slučaj je hotel, da je okoli 9 ruklič nenadoma zdrsnil pri svojem delu ter omahnil. Med padcem pa je instinktivno zgrabil z rokami za jermen pri kolesu, kar je bilo usodno. V hipu ga je jermenje zgrabilo ter ga treščilo v stroj, ki ga je strahovito zmrcvaril. Pukliču je odtrgalo levo roko, popolnoma izpahnilo desno nogo, ranilo ga je na neštetih mestih telesa ter mu zadalo nevarne notranje poškodbe. Nezavestnega so tovariši rešili iz smrtnega objema koles, prihitel je takoj zdravnik, hkrati so telefonirali mariborski reševalni postaji po avtomobil, pa je bilo vse zaman. Puklič je čez malo minut izkrvavel in izdihnil.
Smrt pod vlakom
Ljubljana, 13. maja. Danes so v zgodnjem jutru našli na železniški progi pod Tivolijem truplo mlajšega moškega, za katerega pa policija do tega tre.notka še ni mogla ugotoviti iden/titeto. Nesrečnes se je bil, sodeč po okolnostih, vrgel na progo kakšnih 20 metrov nad prehodom nasproti kina Tivoli. Povozil ga je brzi vlak, ki ob 6 odhaja iz Ljubljane proti Trstu in mu odrezal obe nogi nad koleni ter mu prizadel še več lažjih poškodb po vsem telesu. Policijska komisija, ki je prišla na mesto nesreče, ni našla pri njemu ničesar, kar bi ji moglo služiti za raz-spoznavo. Ponesrečenec je srednje postave, okrog 30 let star, gladko obrit in še dosti dobro oblečen.
Berački...
Nezaslišani zločin podivjanega človeka:
Sin umoril očeta in mater
Maribor, 12. maja.
Ptujsko polje, ki je vajeno krvavih pobojev in zločinov, je sinoči presenetila vest o dejanju, kakor ga v teh krajih Se ne pomnijo. Poživinjeni človek se je tako daleč spozabil, da je dvignil zločinsko roko nad s 'ojega lastnega očeta it, matei ter ju pobil oba na pragu svoje hiše, kakor dvoje živinčeti. Novica o tem nečuveneni zločinu se je sinoči bliskovito širila in pretresla prebivalce Ptujskega polja.
Vzroki strašnega zločina
V	Muretincih živi družina posetnika Franca Žnidariča. Pri njem eta na prevžitku njegova roditelja, 66-letni Franc Žnidarič in njegova žena Marija. Kakor je že običajno pri nas na deželi, v hiši, kjer so prevžitkarji, je redkokje soglasje. Tudi pri Žnidaričevih je bilo tako, tembolj, ker je bil mladi gospodar malopridnež, ki se za gospodarstvo ni dosti brigal. S skrbjo je stari oče gledal, kako propada lepo imetje, ki ga je s toliko inuko spravil skupaj ter ga cvetočega izročil svojemu sinu. Ni pa si upal proti 6inu nastopati, ker je bil ta znan po vsej okolici kot nasilen človek, ki se ne ustraši ničesar. Pred leti se je nekoč moral celo zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Mariboru, ker je bil osumljen uboja svojega sorodnika. Oproščen je bil takrat samo radi pomanjkanja dokazov. Končno pa je staremu Žnidariču le
Otrok in ples
Ljubljana, 13. maja.
V	nedeljo, dne 2. maja t. 1. je bila v operi pod naslovom »Otrok in ples« prireditev pod imenom »Sklepna produkcija plesne skupine šole Katje Delakove«.
Gospa Delakova je imela otvoritveni govor o plesni umetnosti in je ob zaključku dejala, da nam bo prikazala otroka v plesu. Mogoče je gospa Delakova zagrešila s tem majhno napako, kajti ob gledanju sporeda se je pokazalo, da je v njeni tako imenovani otroški plesni skuipini pravih otrok skoraj manj kot doraščajočih, oziroma že kar odraslih. In takoj smo imeli občutek, da s tem nasprotjem nekaj ni v redu, da ne gre v isti sapi govoriti o otroku, plesni umetnosti in o otroku v plesu z odraslimi dekleti, posebno še, če smo ob tem občutku tehtali vrednote, ki jih je nudil spored in jih primerjali z izjavami uvodnega govora o plesni umetnosti.
Pa naj je bilo s tem nasprotjem kakorkoli, mi smo iskali eno in drugo.
Otroka v tistem primitivnem izražanju, vendar z neko potenco kulture telesnega gibanja, ki pa pri njem še ni odvisna od njegove zavesti, temveč od njegovega plesnega učitelja in vzgojitelja, ki mora, — če naj je kvaliteten — čutiti potrebo in odgovornost, da usmerja otrolka vsaj v smeri tehničnega podajanja čim bo resnično. Zato nam je otrok ugaijal kot otrok, ne pa kot izvajalec tistega, kar mu je položila v roke njegova vzgojiteljica. Slabi izvajalci so bili otroci na tej produkciji. Ali res misli gospa Delakova, da otrok ne zmore več? Ali ga ni podcenjevala? Ln še, ali se vsega tega zaveda? Odgovor bomo poiskali iz rezultata, ki so ga dale njene doraščajoče oziroma odrasle učenke —ne otroci. Pri otroku 6mo dejali, da potenca k-ulture telesnega gibanja še ni odvisna od njegove zavesti. Bila pa so na produkciji dekleta, ki bi že lahko iz svojega notranjega življenja zavestno posegla v delo — kar naj bi bilo izpovedovalo. Ali je v teh dekletih res tako, da nam niso zmogla o ničemer pripovedovati? Kako je mogoče, da se njih roka dvigne, da bi govorila — pa molči? In če govori, govori tako slabotno, da ostane vse telo ob tem kot da je gluho in nemo. Naj govori kdorkoli, govoriti mora prepričevalno in močno, da prepriča vse telo, ki se tej vsebini pokori in vda. Če vzvalovi vsa notranjost vzvalovi tudi vse telo in da njeno sliko. Kako, da ta telesa niso reagirala na te notranje impulze. Vprašanje je, če so imela dekleta vzbujeno zavest svoje notranjosti. More pa odkrivati bogastvo drugim le tisti, ki je eam bogat. Tako kot pri tistih malih, tudi pri teh nismo mogli zaslediti v njihovem podajanju ne zavesti, ne kulture telesa, niti ne usmerjenosti v to. In zato je ostalo vse neizpovedano in obtičalo v goli nedoživljeni zunanji gesti tudi pri oni, ki bi hotela govoriti. — O posameznih točkah te plesne produkcije ne bom govorila. Le ob eni je važno, da se ustavim, in to ob zadnji z naslovom »Slovenske narodne*. — Kakšno bogastvo tiči v tem naslovu, koliko ljubkosti, motivov in kolika fantazija
ima možnost širokega razmaha. In našemu otroku, se mi zdi, da je ta snov najbolj dostopna. — V »Slovenskih narodnih« v izvedbi gospe Delakove vsega tega ni bilo. Revščina, ki smo jo videli je izdajala, kako prav nič, nič ni prišlo iz 6rca, kako nič nas ne pozna, kakor nič ni zrastla z nami. — Gospa Katja Delakova nas ni prepričala o nasprotnem. — Že ob priliki njenih prejšnjih nastopov smo premišljevali o čudnih stvareh — nekateri gospodje pa, ki imajo odločilno besedo, ko je treba zabraniti vstop v slovensko hišo umetnosti vsemu kar ni iskreno, so se privatno celo razburjali. Slovenci pač. Uradno? Dvoreznost. — Prav pa bi bilo, da vstopajo le oni, katerim naj njihovi umetniški produkti poslednje izpolnilo njihovega bistva in tisti, ki imajo vsaj stremljenje iskreno. — K zadnji, zaključni produkciji pa še tole. Gospa Katja Delakova je pokazala marsikaj, v ostalem pa kljub lepim kostumom, ki so pri učencu v razvoj-u naravnost kvarni, ker zavedejo le prelahko v nepreciznost. Kostum je podčrtavanje, opora izraza v plesu, ne pa sredstvo za prikrivanje nedostatkov izraza, kljub bogatim reflektorskim efektom, kljub bravuri s triletnem dekletom in kljub »slovenskim narodnim« svojega mnenja ne moremo izpremeniti. Zakaj vse kar smo gledali je bilo v ostrem nasprotju s tem, kar je gospa Delakova govorila pred začetkom produkcije; to je, o duši in vsebini. Njeno geslo je moč in zdravje. Govorila je o moči, ni pa govorila o pristnem, poštenem, iskrenem. Ali gre ta moč tudi preko vsega kar mora umetnik-človek rešiti najdostojneje?
Govorila je o usmerjenosti, o sistemu, ki naj pokaže razvoj plesa od najenostavnejšega elementa navzgor. Gospa Delakova nam je prinesla ta način s precejšnjo zamudo, saj smo ga videli v Ljubljani že v prepričevalnejši izvedbi. — Govorila je tudi o duši in telesu. Umetnik mora imeti to dvoje, če nima naj gre in se temu odpove. — Dobro načelo tudi zanjo!	L. V.
Razspis dveh zdravniških mest
Okrožni urad za zavarovanje delavcev razpisuje mesti blagajniških zdravnikov v Kranju in Radovljici. Prošnje je treba s spričevali, dokazili vlagati na Okrožni urad v Ljubljani do 2. junija.
Izlet v »Postojnsko jamo« v nedeljo, dne 23. maja 1937. Prijave se sprejemajo do 15. maja v pisarni udruženja žel. uradnikov, Ljubljana, Kolodvorska 43, vsak dan od 17. do 18. ure, v trgovini Tičar, Ljubljana, Šelenburgova ulica, Goreč, Tyr-ševa cesta, Pauschin, Wolfova ulica; v Mariboru g. V. Verhovšek, gl. kol.; v Zagrebu g. Jugovič, uradnik direkcije drž. žel., soba 95 in slovenska čitalnica v Narodnem domu. — Radi velikega zanimanja se prijavite čim preje in ne zamudite te izredne prilike prvega društvenega izleta. leži se lahko vsakdo 1
pošlo potrpljenje. To se je zgodilo pretekle dni, ko je Žnidarič, ki ima nezakonskega sina, dal prepisati posestvo na ime svoje žene, samo da bi se izognil plačevanju alimentov materi svojega nezakonskega otroka. Za ttdno kmečko hišo, kakor je bila Žnidaričeva, dokler eo še stari gospodarili, je bila velika sramota, ko se je doznalo za sinovo nezakonsko očetovstvo, še v večjo sramoto pa bojazljivost, s katero se je skušal mladi Žnidarič izmikati posledicam 6voje lahkomiselnosti. Oče je zahteval od sina, da popravi sramoto ter vzame nezakonskega otroka v hišo in oskrbo. Iz tega so se izcimili prepiri, ki so dobili svoj odmev pred sodiščem.
Na pragu domače htše -pobita s sekiro
Včeraj se je stari Žnidarič mudil v Ptuju pri odvetniku zaradi sodnega spora s svojim sinom. Zvečer se je vrnil domov ter takoj pri povratku trčil 6kupaj s svojim sinom, ki je ves besen od jeze pričakoval očeta. Takoj se je med obema zopet začel hud prepir, dokler ni6ta odšla stara dva okoli 7. ure v svojo kamro. Sin, v katerem je vse kuhalo od besa in jeze, je vdrl za njima in se prepiral lam naprej ter končno dejansko navalil na očeta. Oba stara človeka sta .se hotela sinu umakniti, v strahu eta bila za svojo varnost in življenje, pa sta zbežala iz sobe na prosto ter sta se hotela zateči k sosedom. Sin pa jima je sledil za petami, zagrabil v veži sekiro, ki je ležala na klopi. Dohitel je očeta nekaj korakov od praga ter ga udaril z vso močjo po glavi. Brez besede se je starček sesedel in obležal. Mati je bežala v smrtnem strahu pred divjim sinom naprej. Hotela je zbežati skozi vrt in morda bi se ji bilo to posrečilo, če ne bi bila vrtna vratiča po čudnem naključju usode zaklenjena. Zastonj 6e je trudila, da bi jih odprla, ker jo je med tem že zadela smrtonosna sekira njenega sina. Z enim udarcem ji je razklal lobanjo, da se je zgrudila na mestu mrtva.
Pod varstvo orožnikov, da se izogne razfarteni množici
Bliskovito se je razširila po Muretincih vest
o	strašnem dejanju, ki se je odigralo pri Žnidari-čijvih. V teku nekaj minut je nahrula V6a vas skupaj ter se zgrnila okrog dvorišča, na katerem sta ležali dve negibni postavi starih ljudi, s strahovito razbitimi glavami, obliti s krvjo. Nedaleč vstran je ležalo morilno orodje, preko polja pa je bežal zločinec, ki se je z begom rešil pred razjarjeno množico. Šel je naravnost na orožniško postajo v Gorinšico, kjer se je prijavil. Ljudje, ki 60 prihiteli k Žnidaričevim, so opazili, da stari Žnidarič še ni mrtev in da mu še srce bije. Poslali eo naglo pošto v Ptuj, od koder je prišel reševalni tomobil. Toda pomoč je prišla prepozno in tudi ne bi bila mogla nobena zdravniška umetnost staremu revežu oteti življenja. Umrl je, ne da bi se bil zavedel. Obe trupli so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Marjeti, kjer se je vršila danes sodna obdukcija, ki je ugotovila dejanski stan. Morilec pa se začasno nahaja v zaporih ptujskega okrajnega sodišča, od koder bo prepeljan v preiskovalne zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Po bitki za šahovsko prvenstvo v Mariboru
Maribor, 12. maja. Daber mesec je razburjal šahovske duhove
Maribora mojstrski turnir za prvenstvo mesta. Ta turnir letos ni bil tako dobro zaseden, kakor običajno, ker so iz neznanega vzroka izostali nekateri zelo močni igralci, vendar pa je zbujal veliko zanimanja med kibici, ki so ob torkih, petkih in nedeljah v velikem številu obiskovali igro v kavarni Central ter z napetostjo spremljali srdito borbo med tekmeci. Letošnje prvenstvo je prineslo veliko zadoščenje dolgoletnemu aspirantu za prvo mesto, ki je pa doslej proti koncu vedno odrekel, mlademu Mešičku. Letos je z nenavadnim elanom vzdržal vso borbo ter ni izgubil niti ene partije, samo eno je remiziral in si tako zagotovil prvo mesto na prvenstveni tablici. Dosegel je 7 in pol točk. Drugo mesto je dosegel lanskoletni mariborski prvak prof. Stupan, ki ga je v začetku spremljala smola ter je šele proti koncu prišel zopet v svojo staro formo. Dobro se je postavil letos tudi Kukovec ter se je spravil v ospredje e 6 in pol točkami. Mladi sodni pripravnik dr. Krulc, ki je letos prvič v Mariboru nastopil na prvenstvu, je v začetku turnirja pokazal veliko energijo in znanje, proti koncu pa je popustil. Dosegel je če-
(Ob ,.Otroških dneh" 1937)
Povojna doba je prinesla s krizami in brezposelnostjo mnogo zla. Huda rana, ki bi jo bilo treba energično izrezati, predno okuži naš zdravi narod, je vedno bolj se razširjajoče beračenje otrok.
Nekaj človeka presune, kadar ga ustavi na cesti, v lokalu ali potrka na hišna vrata otrok in včasih boječe, včasih predrzno vsiljivo prosi za »dinarček«. Nehote se zamisliš — kaj iz tega otroka čez deset, dvajset let?
Ljudje žive v zmoti, da so zadostili svoji moralni dolžnosti, ako so podarili otroku dinar. Morda so otroku s tem več škodovali, kakor pa koristili, kajti dajanje miloščine vedno učinkuje tu demo, ralizujoče.
Resnica je, da mnogo otrok začne beračiti iz nuje, ker jim njihov dom, ki je včasih bolj podoben hlevcu kakor pa človeškemu stanovanju, ne nudi toliko kruha, da bi vsaj enkrat na dan jedli.
Te otroke bi bilo potrebno vzeti iz- skrajno škodljive okolice, nuditi jim potrebno oskrbo in vzgojo, preskrbeti roditeljem delo; nikakor pa ne zadostuje podariti jim dinar.
Mnogi otroci beračijo le na zahtevo roditeljev in rejnikov. Sprva se upirajo, a palica premaga prvi odpor. Dogaja se tudi, da starši otrokom določijo znesek, ki ga morajo priberačiti. Ako ne prinesejo tega zneska domov, so zopet tepeni. Polagoma jim postane ulica drugi dom, ne sramujejo se več nadlegovati ljudi, svobodno pohajkovanje jim bolj prija kakor pa šolska klop.
Sčarši jih seveda v tem podpirajo In krijejo, ker jim denar, ki ga prinašajo otroci domov (spreten beraček naprosi 20—60 din na dan) pač mnogo pripomore k vzdrževanju rodbine.
Mnogi starši se zagovarjajo, češ da otroci ne beračijo, temveč da prodajajo cvetlice. Vendar pa to bistva stvari ne spremeni.
Naberačene vsote povedo, da je večina naših ljudi dobrosrčna in da jo pogled na beračka gane tako, da seže v ž?p. Z ozirom na izkoriščanje otrok po starših in z ozirom na demoralizujoči učinek beračenja na otroka, pa je ta način dobrodelnosti popolnoma napačen in skrajno škodljiv. Na takega otroka bi bilo potrebno opozoriti pristojne organe, ki bi preiskali njihove domače razmere in bi imeli možnost oddati ga v primemo oskrbovanje.
Ta možnost je pri nas doslej še nezadostna. Del stroškov za tako povečano skrbstvo bi se naj kril iz prispevkov, ki bi jih posamezniki ne dajali več kakor doslej beračku, temveč v kakšen poseben fond. — Melihar Danica.
Uspeli telovadni nastop marib. srednješolcev
Maribor, 12. maja.
Pač ni pričakoval danes nihče od tega velikega števila ljudi, ki so se zbrali na povabilo mariborskih srednješolcev k njihovemu telovadnemu nastopu v Ljudskem vrtu, da bo videl nekaj tako dovršenega in lepo podanega, kakor 60 danes mariborski dijaki pod vodstvom svojih gimnastičnih učiteljev predvajali. To, kar je danes pokazalo nad 1000 dijakov in dijakinj mariborskih srednjih šol, nam priča, da se goji na naših srednješolskih zavodih res modem način vežbanja telesaj^upo-števa vse naj novejše pridobitve na ginfSjffflpnejn področju ter jih uspešno uvaja v naš, neJSUSf' tako okoreli službeni šolski telovadni sistem. Oni, ki so nekdaj trgali svoje hlače na zastarelem orodju mariborskih zavodov, ki danes kar nekajj^m spadalo v okvir modeme telovadbe, ki so jo dijaki na njem izvajali, so se najbolj čudili razliki med nekdaj in danes. Videli so, da je nanes šolska telovadba mladini res ura oddiha in telesne krepitve, do-čim je bila včasih pač nujno zlo, prijetna zgolj zaradi tega, ker je izpolnila uro, ki bi jo bil drugače zavzel kak drugi, neprijetnejši predmet.
Pri današnjem nastopu so se kosali med seboj klasična in realna gimnazija ter učiteljska šola. Predvsem prvi dne. Dekleta vseh zavodov eo nastopala skupno pod vodstvom gdč. Engelmanove. Dijaštvo posameznih zavodov je nastopalo v prostih vajah, originalno zamišljenih, v orodni telovadbi in gimnostiiki, v istih disciplinah pa tudi dekleta. Ugajale so zlasti vaje realne gimnazije pod vodstvom prof. Cestnika, pa tudi proste vaje klasične gimnazije pod vodstvom prof. Govekarja in pa dekliške proste vaje. Osnova vseh teh vaj jo bila moderna gimnastika, vsak gib smotern, da raz-giblje določen del telesa, izvajano pa vse čudovito skladno in sproščeno. Višek je bil pač orodna telovadba dijakov vseh srednjih šol. Presenečali so mladi peto in šestošolci z veletoči, ki so se dali videti: take menjave pri veletočih smo videli včasih pri vrhunski telovadbi izvežbanih tekmovalcev, ta mladina pa jih je izvajala kar igraje.
Lep vtiis je napravila tudi izborna organizacija. Ko je zapuščala ena skupina igrišče, je prikorakala z drugega konca že druga, tako da je potekal ves spored brez vmesnih pavz in dolgočasnih prehodov. Zaključek je bil najefektnejši. Okrog 300 deklet je zaplesalo kolo, 9 krogov po 32 deklet, ki eo se med seboj prepletali ter ustvarjali pestro sliko na zelenem igrišču. Vojaška godba j« primemo spremljala proste vaje in orodno telovadbo, nekatere komade pa so dijaki izvajali ob spremljavi klavirja, katerega je prenašal na igrišče ogromen nov zvočnik tvrdke Radio Maribor.
Občinstvo, katerega se je na prireditvi zbralo izredno število, med drugimi je bil navzoč tudi mestni poveljnik General Milenkovič, ni štedilo s priznanjem, ki so ga dijaška mladina in njeni telo-vodni učitelji v resnici tudi zaslužili.
Režim ledenih mož
Ljubljana, 13. maja.
Po prav toplih in vročih dnevih je včeraj nastopil režim ledenih mož, ki nam letos ni prinesel mraza in slane, za kar so zlasti veseli mnogi vrtnarji, sadjarji in poljedelci. Deževni val se je k nam približal od severozapada, od Velike Britanije, kjer je začelo deževati pred dvema dnevoma in je dež udeležencem kronanja angleškega kralja prav nagajal, ze včeraj, da na dan Servacija, se je začelo vreme kisati in je postalo mnogo hladneje, ko druge dni v majniku. Danes je začelo deževati. Kakšno bo vreme za binkoštne praznike, sedaj še ni mogoče točno določit, kajti v soboto je dan »mokre« Zofke. Vsekakor pa je računati, da nam bodo prazniki prinesli lepše vreme. Mnogi so izdelali že načrte za binkoštne izlete. Največje zanimanje je za izlete v Trst in Postojnsko jamo, kamor bo za praznike odpeljalo več posebnih vlakov. Računajo, da se bo tega izleta udeležilo do 10.000 oseb iz raznih krajev Slovenije.
trto meeto s 6 točkami. Peti je Babič s 5, šesti Lobkov e 4 in pol, Lukež je letos popustil ter je ostal na sedmem mestu s 3, Knehtl je dosegel 2 in pol točke, osmo, deveto in deseto mesto pa si delita Sever in Albanaže, ki eta dosegla vsak po
1	in pol točk«’
Halturni koledar
Mašek Gašpar
18.	maja 1873 je umrl v Ljubljani skladatelj in učitelj Mašek Gašpar. Rodil se je v Pragi. Bil je v Rusiji, potem se jo vrnil v Prago in 1. 1820 prišel v Ljubljano kot kapelnik stanovskega gledališča. Filharmonično društvo je ustanovilo lastno šolo za petje, ki jo je Mašek 1821 otvoril in tudi vodil. Za ljubljanski kongres 1821 je deloma tudi vodil operne predstave in koncerte. Po kong. tsu je glasbeno življenje v Ljubljani dokaj padlo. — Ker ni bilo pravega zanimanja za glasbo je tudi Mašek zgubil veselje za pouk. Mnogo je komponiral in to prav spretno. L. 1860 je dobil v Pragi nagrado za komponirano pesem Koseskega »Kdo je mar?«
Slovenska posestva v slovenske
roke
Slov. Konjice, 12. maja.
Zaradi splošne stiske in obubožanja so pričeli naši slovenski kmetje, ki nimajo virov, da bi pokrili fzdatke, kar na debelo prodajati svoja posestva. Kmetje pri prodaji gledajo predvsem le
samo ob meji, ampak tudi drugod Tako imajo pri nas Nemci v rokah veliko zemlje, zelo mnogo pa nemčurji, ki imajo na posestvih slovenske viničarje, najemnike in »oferje« ter kolikor mogoče za majhen denar izrabljajo slovenske delavske roke. Na prej slovenskih posestvih procvita tuje bo-
Od tu in tam
na čim boljšo prodajno ceno. Ti bivši posestniki i gastvo in oblastiželjnost nad našim ljudstvom. Za
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek, 13. maja: Servacij.
Petek, 14. maja: Bonifacij.
Nožno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Drama: »Rivala«. Red Četrtek.
Opera: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Red C. Znižane cene.
Kino Matica: »Dvojčke v eni osebi«.
Kino Sloga: »Demon ljubezni«.
Kino Union: »Ulica do raja«.
Tekstilna industrija bo priredila razstavo manufakturo in konfekcijo na ljubljanskBm velesejmu od 5 do H. junija. Najrazličnejšo tkanine, perilo, vezenino in čipke, doma tkane praprotjo in druga ročna dola lis vseh tipičnih jugoslov. pokrajin, posteljno perje, puh, bombaž, lan in žiina v vseh kakovostih in izdelavi bodo obiskovalcem na ogled in nakup. Vrvar-ska industrija bo podala popolno sliko svojih proizvodov od najfinojših niti in tkiv do najmočnejših in najtrpežnejši vrvi.
Društvo *2ivalcaz hočo s svojo razstavo na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija zainteresirati naSo ljudi za rejo onih vrst in plemen malih živali, ki bi moglo res nuditi uspeh in dobiček. V tcStev za to pridejo: perutnina, kunci, ptise pevko itd., ki jih bodo obiskovalci velesejma videli v veliki izbiri na tej razstavi.
Pevski zbor Glasbena Matice ima drovi ob 20. uri redno pevsko vajo. Prosimo točno in polnoštevilno.
Jutri zjutraj ob 7. uri bo v ljubljanski stolnici jtri velikem oltarju maša zadušnica za pokojnim ra v-nateljcm Matejem Hubadom.
Perloriranje obvoznic 7% mednarodnega stabilizacijskega posojila Kraljevine Jugoslavije v zlatu iz 1. 1931 — jugoslovanske transe. Lastniki obveznic 7% mednarodnega stabilizacijskega posojila Kraljevine Jugoslavije v zlatu iz 1. 1931 — jugoslovanske transe — se ponovno opozarjajo, da izroče svoje obveznice radi perforiranja z označbo >Plačljivo v dinarjih« Glavni filijali Državne hipotekarne banke v Ljubljani najkasneje do 15. t. m. Kuponi se bodo v bodoče izplačevali samo če bodo obveznice perforirane.
potem ali kupijo manjši kos zemlje kje drugje, ali pa se preselo v kako viničarijo. Na žalost tako zamenjajo svoj boljši stan s slabšim. Poleg tega pa, deloma ne po svoji krivdi, večajo proletarsko armado. Dokler imajo še nekaj denarja, se jim dobro godi; ko pa so navezani na skromni zaslužek, pa nastopi pomanjkanje in siromaštvo.
Kmetje, ki obubožajo, ne morejo drugače kot tako, ker niso kos bremenom. Vedno pogosteje pa se opaža, da prav malo kupujejo naša slovenska kmečka posestva naši ljudje, ampak se vedno bolj zanje zanimajo tujci, zlasti Nemci in Čehi, v neštetih primerih pa tudi nemškutarji in drugi, ki so velikokrat še slabši od tujcev. Ti ne kupujejo
nas je to velika gospodarska škoda ter se socialne razmere katastrofalno slabšajo za slovenske ljudi. In največ je to, da je zemlja naša le na zemljevidu ter še v tem, da se slovenska deca uči samo še slovensko v šoli. Prehajanje kmečkih posestev v roke Nemcev in drugih je ogromna nacionalna škoda, ki se z ničemer ne da povrniti. Zato bi bilo v narodnem in gospodarskem oziru prav, da bi se finančno odpomoglo kmetu ali pa enostavno prepove tujcem nakupovanje posestev od naših ljudi. Če bo šlo namreč vedno tako naprej, bo lahko rajhovski »Geopolitik« še bolj junaško pisal o »nemških predelih« v Jugoslaviji in o »prebivalcih nemške rase«.
* K I N
nsncl
TEL.
27-30
SLOGA
Danes poslednllč! url)-i - n. Prekrasna llubessnska romanca
6qa Uemon ljubezni
Loretta Joung
Robert Taj lor
UNION
Filmska igodba ls Mvljenja malega dečka
Ulica do ra|a
Haas Moser
Peter Bosse
Dodatek: Slovenski Blm o kalsk športu v savski soteski pri Troovljuh ln na Cirkmftkem lezeru.
Foto: prof. Ravnik.
TEI.
21*24
MATICA
Vesela tllmska komedija
Dvofthe v eni osebi
Adela Sandrook	Kalph, Artur Roberts
•.(pAjeditotAK. oS: 16.,19,’^Vi 2V*maa
ljubljansko gledališče
DRAMA:
Začetek ob 20 uri.
Četrtek, 13. maja: »Rivala«. Red Četrtek.
Petek, 14. maja: »Peter in Aleksej«. Red A. Sobota, 15. maja: »Rivala«. Red B.
Za red Četrtek bodo igrali danes zanimivo ameriško igro »Rivala«, katera kaže življenje dveh tovarišev-tekmecev v zaledju in na fronti za časa svetovne vojne. Dejanje se godi v Flandriji. V glavnih vlogah: Levar, Sancin in Severjeva. Režija ing. arh. B. Stupica.
OPERA:
Začetek ob 20 uri.
Četrtek, 133. maja: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih
patron«. Red C. Znižane cene.
Petek, 14. maja: Zaprto. ,
Sobota, 15. maja: »Car Kalojan«. Premijera. Pre-
mijerski abonma.	,
Premijera opere »Car Kalojan« bo v soboto,
15.	t. m. komponist dela Bolgar g. Pančo Vladi-gerov spada med naiglasovitejše bolgarske komponiste. Glasbo je študiral v Berlinu ter prejel v tisti dobi za svoje klavirske skladke dve Mendelssohnovi nagradi. Udejstvuje se kot pianist ter je profesor na kr. glasbeni akademiji v Sofiji. Prisostvoval bo premijeri svoje opere v Ljubljani, ter bo igral nekaj svojih klavirskih skladb dne 13. t. m. v ljubljanskem radiu. Bil ie delj Čača sotrudnik slovitega nemškega režiserja Maksa Reinhardta ter je skrbel za scensko glasbo njegovih najrazličnejših vprizo^ ritev. — Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi p. n. abonente, da poravnajo deveti obrok abonmana do 16. t. m.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 13. maja ob 20: »Dolarska princesa«. Red B.
Uradno opozorilo mariborskem fotografom
Maribor, 1.1. maja.
Ob birmi v Mariboru 6e ie ponovno dogajalo, da 60 nekateri fotografi z nedopustnimi obljubami in nagradami ter na neprimeren način privabljali stranke za fotografiranja. Zlasti so fotografi obljubljali in nudili brezplačne vožnje z avtomobili obljubljali in 6tregli s sladoledom, vinom, nekateri so obljubljali in dajali dodatne slike, povečave in slično zastonj. Končno je ugotoviti, da so posamezniki ob priliki birme z vsiljivo ‘neprimerno reklamo privabljali stranke.
Radi tega opozarja mestno poglavarstvo glede na birmo dne 16 .in 17. t. m., da je po § 32 zakona
o	pobijanju nelojalne konkurence prepovedano, v trgovini ali ob izvrševanju kakšnega dela ali posla gospodarskega značaja zaradi privabljanja strank obetati ali dajati nagrade v denarju, blagu ali kakršnikoli drugi obliki, in sicer ne glede na to, kako se dobiva ta nagrada, bodisi po sreči, bodisi po neposredni predaji (premiji). V smislu tega zakonskega določila je torej zgoraj omenjeno poslovanje prepovedano in kaznivo. Mestno poglavarstvo opozarja na predhja zakonska določila s pripombo, da se bo zoper kršilce najstrožje kazensko postopalo.
Počitniški dom kralrfce Marije pri Sv. Martinu na Pohorju
Maribor, 11. maja.
Na Počitniškem domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju bo letos sezona v naslednjih terminih: I. skupina od 14. VI. do 13. VIL — II. skupina od 14. VII. do 12. VIII. — III. skupina od 13. VIII. do 11. IX.
Klimatski zdravstveni dom leži 850 m visoko na jugovzhodnem pobočju zelenega Pohorja. Po zdravstvenih vplivih za otroka v naši domovini ni najti boljšega letovišča. Ozračje je nasičeno z izhlapki smrečnih kultuiv ki najugodnejše vplivajo na čiščenje dihalnih organov. Zrak je poln ozona, sonce je zelo bogato ultravioletnih žarkov. Stalna, toda prav lahna izmena zračnih plasti, kakor učinki vode v obliki toplih in hladnih pršnih in odprtih plavalnih kopeli v plavalnem bazenu zbujajo izreden apetit. Razen tega je za preskrbo otrok vsestransko preskrbljeno. Otroci so pod čuječim nadzorstvom idealnih mladinoljubov-nadzirateljev. Zdravstveno zaščito dajeta zdravnik in zaščitna sestra, ki sta stalno na domu.
Počitniške naprave so znatno povečane in spo-polnjene. Počitniški dom ima lastno gospodarstvo, ki razpolaga poleg drugega predvsem % obilico mleka in zelenjave. Lastili vodovod z električnim pogonom preskrbuje vse objekte z dobro pitno vodo in celo s toplovodno napravo v kopalnico. V vseh objektih je napeljana električna razsvetljava. Ob bližnjem potoku se nahaja na sončnem mestu moderno in higijenično urejen kopalni bazen v obsegu 10 X 20 m, igrišča in gozdovi pa nudijo obilo prilike za razvedrilo na prostem.
Vse informacije za sprejem otrok daje dru štveno tajništvo v Mariboru, Strossmajerjeva 30-L, Banovinski dečji dom. S prijavami je treba pohiteti, ker se zaradi zelo nizke oskrbnine obeta mnogo reflektantov.
Narodnoobrambni sklad Bran-i-bora:
Drž. ljudska šola, Primskovo pri Kranju, 88.25 Din. Drž. IV. dekl. ljudska šola, Ljubljana VII, 145 Din. Drž. ljudska šola, Krka pri Stični, 57 Din.
Drž. ljudska šola, Veržej, 19 Din.
Drž. ljudska šola, Sv. Duh na Stari gori, 67 Din. Drž. ljudska šola, Štore, 32.50 Din.
Drž. ljudska šola, Vič, 217 Din.
Drž. dekliška ljudska šola, Slov. Bistrica, 170 Din. Drž. ljudska šola, Velika Nedelja, 67.50 Din.
Drž. VI. deška ljudsKa šola, Ljubljana, 90.75 Din
Drž. III. deška ljudska šola, Ljubljana, 132.25 Din. Drž. ljudska šola, šmarjeta pri N. m., 24.50 Din Drž. dekl. ljud. šola, Studenci pri Marib., 22 Din Drž. dekliška ljudska šola, Kamnik, 104.25 Din.
Zagorje ob Savi
Avtobusno podjetje (iovejšek je premestilo svoje postajališče izpred hiše g. Mihelčiča v Toplicah k trgovini in gostilni g. Polca. K temu ga je baje prisilil g. Mihelčič, ki je zahteval od postajanja avtobusa previsoko inesčno najemnino.
V	»Ljudski kuhinji« so na prijetnem senčnatem vrlu nanovo uredili, prostor za balinanje. Prijatelji tega športa bodo te pridobitve gotovo veseli.
Celjske novice
Celjani, obiščite slikarsko razstavo! V dvorani Mestne hranilnice razstavljata gojenca umetniške akademije v Zagrebu Golob France in Šušmelj Alojz nad 100 akvarelov, olj in grafik, ki vzbujajo splošno pozornost. Ker bo razstava odprta samo do 18. t. m., zato vabimo vse Celjane, pa tudi okoličane in tujce, da si ta res umetniška dela ogledajo. Razstava je odprta vsak dan od 8—12 in od 13—18. Vstopnine ni.
'ri celjski ekspozituri javne Borze dela je bilo dne 10. t. m. prijavljenih 528 moških in 162 ženskih brezposelnih delovnih moči. — Delo dobijo; 2 hlapca, 1 stavb, ključavničar, 2 kleparja, 1 elektro-varilec, 2 kovača, za kompresorje, 1 krojač, 2 sobo slikarja, 1 mizaT, 6 dekel, 5 kuharic, 1 hotelska kuharica, 2 servirki, 4 služkinje in 1 postrežnica.
BSK : Ufpest 2:2 (1:2)
Belgrad, 13. maja.
Preteklo nedeljo je bil za madjarske nogometaše jx>razen dan. Medtem ko se je prvo madžarsko moštvo pomerilo z našim nogometnim predstavništvom v Budimpešti ter si moralo zapisati samo neodločen rezultat, kar je po mnenju samih madžarskih listov treba smatrati za poraz, je drugo moštvo igralo z Jugoslovani v Belgradu z rezultatom 0:3. Madžarski nogometni klub Buday je ieti dan nastopil v Zagrebu proti Hašku ter tam izgubil z 1:3. Bolj črnega dne madžarski nogometaši še niso doživeli.
Niso se po časopisju še polegli najrazličnejši komentarji, že je prišel v Belgrad vodilni madžarski klub Ujpesti, da v boju z BSK-om pod reflektorji poskuša oprati sramoto. Zaradi tega je bilo zanimanje za tekmo precejšnje, jx>sebno še zato, ker igra v Ujpestiju nekaj reprezentativcev, ki so v nedeljo igrali z Jugoslovani v Budimpešti in v Belgradu. V našem nogometnem zastopstvu pa igra poleg ostalih znanih nogometnih zvezd tudi Matošič iz Splita, ki je bil na nedeljski tekmi v Budimpešti naš najboljši igralec.
Sinočni zanimivi tekmi je prisostvovalo nad GOOO gledalcev. Do 37. minute drugega polčasa so Madžari vodili z 2:1, in le malokdo je mogel verjeti, da bi BSK kljub svoji premoči, ki jo je jx>-kazal posebno v drugem polčasu, izenačil. V tej minuti pa je Šurdonji uspelo, da je strel iz kota zabil v mrežo. Tedaj so Madžari napeli vse svoje sile, da bi odnesli vsaj to pot iz Belgrada zmago. Požrtvovalnost, izredna tehnika, hitra igra, to so glavni znaki njihove odlične igre. BSK to pot ni zadovoljil. Naši igralci so zastreljali mnogokaj, kar bi moglo prinesti gotovo zmago. V 40. minuti je branilec U j pesta z roko branil gotovo gol, česar pa sodnik Zivkovič ni videl, in kar je izzvalo med številnim občinstvom viharno zgražanje. Domačinom ni uspelo, da bi popravili rezultat, nasprotno, v zadnji minuti je desno madžarsko krilo nenadoma prodrlo in z najugodnejšega mesta jx>slalo žogo za las čez prečko, tako da je bil BSK-u le prihranjen poraz. Po tekmi je občinstvo sodnika Živkoviča izžvižgalo, ker je sodil na škodo domačih.
Koliko so Škoti vredni
Po angleških pojmih veljajo škotski nogometaši, ki so v nedeljo gostovali na Dunaju, preračunani v angleške funte približno toliko: srednji napadalec 0'Donnel 11.000 funtov, desna zveza Wlker pa celo
14.000	funtov; ta dva sta najdražja. Cena za ostale igralce pa znaša od 6000 funtov pa do 9000 funtov. Celo moštvo izračunano v angleških funtih bi veljalo 100.000 funtov, kar pomeni pri nas približno 25 milijonov dinarjev. Taki nogometni enajstorici pa pri nas ne bi rekli škotska reprezentanca, ampak k večjemu banka ...
Da je pa mogoče igralce tako dobro plačati pa navedemo za primer, da so blagajne pri tekmi Anglija — Škotska kasiral« 24.000 funtov, po naše okoli 6 milijonov Din.
Za vsako mednarodno tekmo, ki jo igrajo Škoti, dobi vsak igralec 6 funtov ali 1500 Din. Najboljši škotski igralci zaslužijo s svojo nogo vsak teden okoli 8 funtov (Din 2000). Vendar velja ta cena samo za največje zvezdnike, ostali se morajo zadovoljiti s polovično gažo.
Zanimivo je, da polovica škotskih reprezentan-
UCIVIIOnd l]>Uviai\a OUta, i\wuunn. iu-s.*n/ h/ilM
Zasebna dekliška ljudska šola Lichtenturnov zavod v Ljubljani, 85 Din.
Drž. ljudska šola, Loče pri Poljčanah, 87 Din. Drž. 1 udska šola, Vel. Lašče, 72 Din.
Drž. ljudska šola, Sv. Anton v Sl. gor., 43.25 Din. Drž. ljudska šola. Trnje, 20 Din.
Drž. ljudska šola, Velesovo, 40 Din.
Drž. ljudska šola, Ormož, 41.25 Din.
Drž. ljudska šola, Novo mesto, 82 Din.
Drž. ljudska šola, Adlešiči, 39 Din.
Drž. ljudska šola, Selnica ob Dravi, 118.50 Din.
Hvala tebi, mladina, ki 6i vsak čas pripravljena za vsako lejx> in plemenito stremljenje!
Bran-i-bor, osrednji odbor v Ljubljani.
Illjugoslov protituberkulozni kongres v Arand‘etovcu
Letošnji protituberkulozni kongres se bo vršil 23. in 24. V. v kopališču v Arandjelovcu. Kopališka uprava bo nudila udeležnikom kongresa največjo ugodnost, ter bo deloma dovolila tudi brezplačno prehrano in stanovanje. Najbrž bo dovoljena tudi četrtinska vožnja po železnici. Želeti bi bilo, da se tudi članstvo krajevnih protituberkuloznih lig v dravski banovini v čim večjem številu udeleži tega
1	kongresa.
tov igra za angleške klube, ker pač bolje plačajo Da pa očitek škotskega skopuštva velja tudi pri nogometu, nam pa dokazuje, da je bil najdražji
nogometaš, ki ga je Škotska kupila vreden »samo« 5000 funtov, Toda še to je bilo 1. 1922, od tedaj naprej Škoti ne dajo več toliko, čeprav niso redke izjeme, da kupujejo Angleži škotske igralce po
10.000	funtov (2 in pol milijona dinarjev).
škoti so pa skopi in šparajo tudi s prostorom. Arena v Glasgowu, ki je bila pred kratkim povečana, ima po računu prostora ravno za 83.000 gledalcev. Pri tekmi proti Angliji je bilo navzočih okoli 150.000 gledalcev in jih od teh nekaj tisoč sploh ni moglo nič videti. Tako je morala pri prihodnji pokalni finalni tekmi policija stadion zapreti, ko je bilo prodanih 140.000 kart, kajti stadion je bil že tedaj prenapolnjen.
Izletniki vlak L|ubl;ana-Bistrčca Boh. jezeio in Rateče* Planica
Ljubljana, 13. maja.
O Binkoštnih praznikih t. j. v nedeljo, dne
16.	maja in v ponedeljek dne 17. maja bo vozil na progi Ljubljana gl. kol. — Jesenice - Bistrica Boh. jez., odn. Rateče - Planica izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol, ob 5, uri, prihodom v
Revščina in nezaposlenost sta doma tudi v Južni Ameriki. Tako je pripovedovalo pet naših izseljencev, ki jih je parnik »Kralj Aleksander« pripeljal pred dnevi v Split. Vseh pet je že pred leti šlo v Južno Ameriko z veliko nado, da bodo tamkaj dobili delo ter si od svojega zaslužka še kaj prihranili. Prepričali pa so se, da vlada tamkaj prav taka beda in da tudi pridne roke dobe prav težko dela. Povedali so tudi, da je med našimi izseljenci večji del nezaposlenih .
Sredi belega dneva ie bilo včeraj vlomljeno v stanovanje trgovca Košiča v Varaždinu. Vlomilec se je spretno splazil v spalnico in tam odprl s ponarejenim ključem veliko Wertheimovo blagajno. Plen je bil obilen. Kar 60 jurjev je padlo vlomilcu v roke. Pritaknil pa se ni kovanega denarja, ki ga je bilo tudi precej. Vlomilec je delal tako previdno, da ga niso slišali niti trgovčevi otroci, ki so se učili v sosednji sobi.
16	ustanoviteljev Kmečke vinarske zadruge v Šibeniku se mora zagovarjati pred sodiščem, ker so
zlorabili podporo, ki so jo prejeli od države. Leta 1931 so obtoženci ustanovili zadrugo za prodajo vina. Vsi so se obvezali plačati podpisane deleže, vendar pa jih ni nihče plačal. Da bi mogla zadruga uspevati, so moledovali za državno podporo. Nazadnje so jo leta 1932 dobili. Toda 80.000 din je zginilo, ne da bi se v zadrugi kaj poznalo. Ko je zadruga lani nehala delovati, je državni pravobranilec zahteval nazaj onih 80 jurjev, ki jih je zadruga prejela od države. Poleg tega pa so še nekateri obtoženi, da so si pridrževali zadružni denar.
Velikanski rezervoar, prav za prav umetno jezero, bodo zgradili Hercegovci pri Širokem Brijegu. Pregradili bodo reko Ugrovačo, s čemer bodo zajezili vodo za vodovod in za namakanje. Tri milijone kubičnih metrov vode se bo zbiralo v rezervoarju. Vso okolico daleč naokrog bodo preskrbeli s pitno vodo. Stroški bodo znašali pet milijonov dinarjev. Država je že lani prispevala 400 tisoč, sedaj pa je gradbeni minister dr. Marko Kožulj obljubil enako podporo. V treh letih nameravajo delo dokončati.
Promet na zagrebški carinarnici narašča tako,
da se je med carinarnice uvrstila kot prva. Zato tudi pravijo, da je Zagreb gospodarsko središče države. Sam Zagreb je porabil 7 odstotkov vsega državnega uvoza. Tudi za železniško postajo drži ista ugotovitev Izmed vseh jugoslovanskih postaj se je na zagrebški natovorilo in raztovorilo največ blaga. To so tudi prepričljivi razlogi, s katerimi Zagrebčani tako trdovratno zahtevajo nov kolodvor, novo carinarnico in nova velika carinska skladišča.
Predvčerajšnjim se je v Celju ubil trgovec Maks Oswatich, o katerem se je miogo govorilo v zvezi z odkritimi obilnimi ležišči bakrene rude v Blagovici. Prva izkopavanja so dala Oswatichu povod, da je poslal svojega sina v Nemčijo, da bi tam pridobil kako finančno skupino, ki bi se s svojim kapitalom udeležila pri izkopavanju bakra. Ko se ja sin vrnil iz Nemčije, je obvestil očeta o rezultatu razgovorov. Kmalu potem pa se je oče ubil. Celjani si tolmačijo samomor tako, da so se trgovcu ponesrečila vsa prizadevanja, da bi inozemce pridobil za svoje podjetje. Istočasno pa se širijo glasovi, da so bile prve vesti o ogromnih ležiščih bakra prenagljene in da prav zaradi tega ne bo lahko pridobiti ljudi, ki bi v podjetje vtaknili svoj denari
Včeraj je bil v Zagreba drugi dan razprave proti goljulivi družbi Todorovič, ki se je bav:la s prekupčevanjem hranilnih knjižic. Na rajraravi se obravnava vsak primer goljufije posebej. Zanimivo pa je, da glavni obtoženec Todorovič vso krivdo prevzema izključno nase, dočim vleče iz zagate advokata dr. Arka, ki je bil njegov pravni svetovalec. Todorovič tudi venomer, da je bil dr. Arko izključno le njegov advokat, ne pa soudeleženec n? ;zku-pičku pri goljufivih manipulacijah s hranilnimi knjižicami.
Tudi v Subotici imajo belgrajski »električni« aferi podobno zgodbo. Uprava električne centrale je odkrila poneverbe, ki jih je zagrešil njen uradnik Bogdan Kragujevič. Kragujevič je bil komaj nekaj let v službi, ko si je že znal D-iboriti vpliv in zaupanje predpostavljenih. Kmalu so mu bili zaupani taki posli, v katerih je bilo mnogo opravka z denarjem. Ni čudno, če se je Kragujeviča kaj prijelo. Šel je pa predaleč, kajti v enem letu je izmaknil kar četrt milijona dinarjev. To je bilo leta 1933. Še bolj zanimivo pa je, da so tako veliko poneverbo odkrili šele letos po štirih letih.
V Zagreb bo prišel trenirat lahkoatlete znani finski smučar in lahkoatlet Eino Kusima. Kusima poznajo naši smučarji, ko jih je lani treniral za zimsko olimpijado v Ga-Pa. Zagrebčani se nadejajo, da jim bo trenerja plačevalo ministrstvo za telesno vzgojo, dokler pa to ne odobri podpore, ga bodo pa plačevali sami. Trenerja bodo plačevali po 4000 dinarjev mesečno. Obdržati pa ga mislijo eno leto.
V ponedeljek je krvnik Hart v Negotinu obesil dva hajduka brata Živojina in Dimitrija Trailoviča,
ki sta bila obsojena na smrt zaradi številnih zločinov, izvršenih v okolici Negotina. Hajduka sta imela tudi veliko število pomagačev, da je njihova roparska družina štela okrog dvajset članov. Belgrajski listi poročajo, da sta šla v smrt mirno, eden od njiju pa se je celo zahvalil sodnemu zboru za pravično obsodbo.
Zaradi tega, ker mu je odpovedala stanovanje,
je 70 letni starec Anton Skavič v Banjaluki napadel svojo stanodajalko in jo močno ranil. Po tem dejanju pa si je še sam prerezal vrat. StaTec se je bil pred kratkim ločil od svoje žene in se nastanil drugje. Ker je bil pa nepoboljšljiv razgrajač, mu je nova gospodinja odpovedala stanovanje. Jezen je starec z nožem napadel gospodinjo, vendar mu je, čeprav težko ranjena, še ušla. Nato je pa sebi prerezal vrat.
Komaj en zdravnik pride na 4715 prebivalcev Črne gore. Vsa zetska banovina ima 910.000 prebivalcev in le 193 zdravnikov. Če bi bili ti zdravniki sorazmerno porazdeljeni po deželi, bi jih bilo za vse prebivalstvo dovolj. Vendar se jih pa večina drži mest, oddaljenejše vasi pa sploh ne morejo v primeru potrebe do zdravnika.
Bistrico Boh. jez. ob 8. uri 22 min., odn. v Rateče -Planico ob 8. uri 55 min, V obratni smeri bo vozil izletniški vlak z odhodom iz Bistrica Boh. jez. ob
19.	uri 14 min., odn. iz Rateč - Planice ob 19. uri
17	min. in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 22. uri 12 minut.
Vozni red tega vlaka je objavljen v stenskih voznih redih.
Omenjena dva dneva izostane na progi Jesenice - Fusine Laghi vlak, ki odhaja iz Jesenic ob 6, uri 15 min.
Posebno opozarjamo, da velja 50% popust voznih cen na binkoštni ponedeljek edinole pri obeh omenjenih izletniških vlakih.
Umetno oživljanje srca
Amerikanski zdravnik je izumil aparat, s katerim se srcu dovaja
ozivl(a[oč tok
Poskus z morskim prašičkom
Pred meseci je -neki dunajski zdravnik sporočil javnosti, da je iznašel stroj, s katerim oživlja mrtve. Izum je v bistvu pomenil s strojem pospeševano umetno dihanje. Takoj za tem dunajskim zdravnikom pa se je oglasil ameriški zdravnik dr. Albert Hyman. Za oživljanje dovaja srcu tok s posebno elektrodo v obliki igle.
Zanimivo, da že preje niso zdravniki prišli na to idejo. Že dolga leta uporabljajo zdravniki po vsem svetu za diagnozo pri srčnih boleznih posebno pripravo, ki se imenuje elektrokardiogram. Elektrode polože na kožo pacijenta, da ulove od srca prihajajoče tokove in jih prevajajo v posebne aparate. Aparat prenese potem utripe srca v krivuljo, iz katere se da točno razpoznati delovanje srca v vseh podrobnostih To je elektrokardiogram. Če srce miruje, zamre tudi ta »električna« pisava, kajti mrtvo srce ne oddaja več nobenih tokov. Sporno pa je še, so li ti srčni tokovi sporeden pojav srčnega utripa ali pa povzročajo, da se srce v ritmu krči. Če so utripi neposredna posledica srčnih tokov, bi utegnilo biti res, da bi se dalo omrtvelo srce z umetnimi srčnimi tokovi, ki jih proizvaja poseben aparat, spet spraviti v gibanje. Znabiti, da se vse to na prvi hip sliši fantastično in neverjetno. To je trajalo tako dolgo, dokler se ta drzna zamisel ni spremenila v dejstvo. Ameriški zdravnik dr. Hyman je prvi tvegal te vrste poskuse.
Ital. dirkač Tarulfi, ki je s temle svojini motornim kolesom postavil nov rekord s 195 km na uro.
Najprej je poskusil na morskih prašičkih. Začel je opazovati potek elektrokardiograma morskega prašička. Zatem je moral izvršiti še veliko delo v fizikalnem laboratoriju. Treba je bilo po dolgem trudu in naporu iznajti tak tok, ki bi dajal enako krivuljo kakor naravni srčni tok. Nadaljni poskus je bil ta, da je poskušal mrtvega morskega prašička z umetnimi srčnimi tokovi spraviti spet k življenju. Minuta je le potekla med zadnjim udarcem prašičkovega srca ter poskusom, za minuto je minil tudi elektrokardiogram. Bo li srce spet bilo, če vanj napelje umetni srčni tok, ki je točno tak kakor naraven? Tanka igla, elektroda, se je zabodla v srce, aparat je začel delovati in umetni srčni tok je začel teči, Srce se je zganilo. Pravilno, v ritmu, se je srce začelo širiti in krčiti. Z enim samim prijemom se je dal aparat tako uravnati, da je srce udarjalo hitreje ali pa počasneje, Poskus se je posrečil. Srce je začelo biti in žival je oživela. Nato je pustil stroj teči, med tem pa je iglo previdno potegnil iz srca, da bi videl, če more srce naprej tudi samo delovati. In res, srce je bilo samo od sebe. Kmalu nato je tudi prašiček poskočil in začel jesti.
Tudi na človeku i se ge obneslo
Prva prilika, da bi poskusil svoj izum na človeku, se je zdravniku ponudila med neko operacijo. Bolniku je sredi operacije zastalo srce in obmolknilo. Vsa druga pomagala, kar jih za take primere pozna medicina, so se izkazala za nezadostna. Srce je molčalo kot prej. V takem položaju se ni nihče upiral poskusu, ki naj bi ga dr. Hyman izvedel na tem bolniku. Zabodel je iglo v srce in pognal aparat. Takoj se je pokazal efekt. Spočetka so bili utripi le rahli in trepetajoči, toda spremenili so se kmalu v redne udarce, v ritem. Kri se je takoj začela spet redno prelivati in obraz bolnika se je pordečil. Bolnik se je po preteku nekaj ur zdramil. Vsi so imeli upanje, da bo ostal pri življenju, toda smola je hotela, da je že po treh. dneh umrl. To bi se nekako glasilo, da je imel izumitelj le trenuten uspeh, torej prav toliko, kakor nič. Toda smrti ni bil posredno kriv poskus, pač pa bolezen srca samega. Srce je opešalo. Zdravniki so morali pritrditi, da se je aparat izkazal, vendar pa ni mogel zdraviti bolezni Za take svari ga izumitelj sploh namenil ni bil. Obenem pa je bila s tem dana meja za dej-stvovanje aparata za obujanje k življenju. Aparat je uspešen le takrat, kadar zastane srce zaradi nenadnega napada predpostavljajoč, da je pa organizem srca še vedno zmožen življenja in delovanja. Če pa srce obmolkne zaradi izčrpanosti ali zaradi bolezni, pa tudi stroj ne more več pomagati, ker bolezen še vedno ostane v stanju, kakor je bila poprej.
Druga meja pa je tudi časovni odmor od takrat, ko je srce zamrlo in do takrat, ko se igla zadere vanj. Po dognanjih dr. Hymana se da srce oživiti le takrat, če ni ta odmor daljši kakor 90 sekund. Imel je tudi nekaj primerov, ko je bilo odmora do dvajset minut. Preko te meje pa ni šlo. Srce je ostalo mrtvo in negibno.
Zaloge plina helija v svetu
Katastrofa nemškega zepalina »Hindenburga« v Lakehurstu je sprožila razpravo o tem, koliko je na svetu sploh zalog helija, plina, ki je za polnjenje zrakoplovov najprimernejši. Plin je namreč izredno lahak, največjo prednost pa ima v tem, da je negorljiv. Če je zrakoplov polnjen z njim, je izključen vsak požar v trupu, razen če nastane pri motorjih.
Že 1. 1930 je angleška admiraliteta preiskovala zaloge helija in dognala, da bi ga mogla v naravnih vrelcih v Kanadi pridobiti vsega skupaj komaj
300.000	kubičnih metrov po ceni 300 funtov (75 000 dinarjev) za 1000 kubičnih metrov. Že iz tega se vidi, da so zaloge helija zelo omejene in zraven še tako drage, da z njimi razvoj zrakoplovstva skoro ne more računati.
V	Združenih državah ameriških so naravne zaloge helija veliko bogatejše kakor v Kanadi. Komandant Fulton, član oddelka za zrakoplovstvo pri mornariškem ministrstvu v Washingtonu meni, da bi mogle Združene države skozi 60 let pridobivati vsako leto po najmanje 750.000 kubičnih metrov helija. L. 1930 je porabila ameriška mornarica ko-
maj 200.000 kubičnih metrov helija.. Po katastrofi »Acrona« pa so sploh nehali graditi zrakoplove. Poraba plina helija je še bolj padla. Zato so hoteli neporabljeni helij shraniti. Vendar pa so nastali tudi s tem taki stroški, da bi jih pri cenah ne smeli upoštevati, če bi sploh hoteli kaj prodati. Shranjevanje je stalo za vsakih 1000 kubičnih metrov okoglo 1500 dolarjev (125.COO Din). Svota je ogromna, vendar pa razumljiva, če pomislimo, da je treba za shranjevanje 5 kubičnih metrov plina že posodo iz 70 kilogramov jekla.
Nahajališča helija so znana tudi po ostalem svetu. Tako so 1. 1932 odkrili naravna ležišča na Trinidadu. Istega leta je tudi francoski učenjak Pierre Charmont odkril pas helija v dolžini 600 kilometrov, pas, ki se vleče od Sredozemskega morja do Vogezov. Pri francoskem vojnem pristanišču Toulonu so našli precejšnje zaloge helija. Tudi v Nemčiji so odkrili 1. 1928 pri Riisselheimu zaloge tega plina. Toda povsod so se obetali preveliki stroški pridobivanja in se zato nihče tega posla ni lotil.
*****
Velika nemška bojna lelala na razstavi v Berlinu.
Modri diamant v Londonu
V	Londonu se nahaja sedaj modri diamant velikanske vrednosti. Strokovnjaki ga cenijo na 100.000 do 150.000 angleških funtov. Draguljarji pravijo o njem, da ga ni na svetu tako lepega in sijajnega diamanta. Že nekajkrat so poskušali preiskati njegovo zgodovino. Pa vselej zaman. Pripovedujejo sicer, da izvira iz neke indijske zbirke. V Londonu je diamant, čim je prispel na trg, vzbudil velikansko pozornost in zanimanje. Velika zavarovalnica Lloyd ga je zavarovala, vendar pa so morali listino podpisati najuglednejši ljudje, med njimi lord Illingvvorth, lord Beatty in lord Ronaldshaw. Diamant ni tako velik, kakor je na primer oni Veliki Mogul ali pa Orlov, pa je zato njegova barva nekaj edinstvenega. Po zunanjosti se da sklepati, da je bil nekaj časa vdelan v prstan; debel je namreč okrog dva centimetra. Kamen je izredno bleščeč. Okrog sto najrazličnejših odtenkov modre barve se lesketa. Prav ta posebnost je njegova največja vrednost. Vsi, ki so ga videli, so bili očarani. Če bi bil diamant bel, bi bil vreden komaj tretjino. Tako geologi kakor tudi draguljarji ne poznajo diamanta, ki bi dajal teliko barvnih odtenkov kot modri diamant. Komaj pa je prišel diamant v London, so se zanj začeli zanimati tudi taki, ki bi ga radi dobili v roke, pa nič plačali. Izredno prepredeni in dobro obveščeni so tatovi. Komaj dve uri je bil kamen spravljen pri nekem draguljarju, pa se je že pojavil sumljivec v trgovini. Draguljar je takoj posumil vanj, ko ga je pa nekoliko ogledoval, je prepoznal v njem mednarodnega tatu. Ko je pa pomignil detektivu, ki noč in dan straži kamen, se je nevarnosti zavedel tudi sumljivec in jo skoro neopazno stisnil na cesto.
Radio
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, 13. maja: 12.00 Pomlad v grlaRbi (ploSče)
— 12.45 Vreme, poročila — 13 00 Čas, spored, obvestila
— 13.15 Moderni plesni zvoki (Boj«n Adamič in njegovi solisti) — 14.00 Vreme .borza — 18.00 Radijski orkester
— 18.40 Slovenščina zn. Slovence (tf. dr. Rudolf Kolarič)
— 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae. ura: Sokolsko predavanje — 19.50 Zabavni kotiček
— 20.00 Klavirski koncert skladb Paula Wladigerova (iprra skladatelj snm) — 21.00 Lucienne Boyer poje (plošče) — 21.10 Nekoliko operne glasbe (Radijski orkester) — 21.45 fas, vreme, poročila, spored — 22.00 Naša letovišča (esperantska oddaja).
Drugi programi
Četrtek, 13. mn ja: Tlel gred: 19.5(1 Poster koncert. 21.10 Skladbe I,ad Grinskyja. — Zagreb. '20,00 Belgrad.
— Dunaj: 19.25 Štajerske pesmi. 20.25 Ljudi AvguStin. 20.50 Dollfunsova spominska urn. 21.on Finske narodne pesmi. — Milan-Tmt: 20.40 Pestra glasba. 21.00 Igra, kom. gl. — Itim-ltari: 21.00 Humoristična ura. 21.40 Sin-foniCni kone. — Praga: 19.25 Poster koue. 20.25 Veseloigra. 21.55 Plošče. 22.25 Eris, opera. — Var-tava: 19.45 Sal. in plesni ork. 21 !.<l Poljski skladatelji. — Ham-burg-Berlin-Frankfurt: 20.10 Plesni večer. — Vratisla-va: 20.10 Zah. kortc. — Kt/ln: 20.20 Sitif. kone,. rad. ork.
— tipsko: 20.10 Komična opra. — Ki>nigsh->rg: 20.10 Planinski koncert. 21.00 Stuttgart, — Stuttgart: 20.15 Hamburg. 21.00 Kad. ork.
Obvestila
Pravi koncertni spored je dotočen za jutrišnjo javno produkcijo ljubljanskega driav. konservatorija. Nastopita violinista Provoršek in Burger iz Sole prof. Jana Slaisa ter pianista Ilojan Adamič in Marta Ostre-čeva 17, Sole prof. Antona odnos. prof. Janka Ravnika. Celotni spored pa se je naštudiral v komorni Soli prof. Slaisa. Produkcija jo ob četrt na sedem v veliki filharmonični dvorani v petek, dne 14. t. m.
ZSK Hermes (motosekcija). Za binkošti priredimo skupinski izlet motoristov v Postojnsko jamo in v Trst. Prijave in pojasnila v tajništvu, Aleksandrova cesta 5. — Motosekcija sklicuje članski sestanek v torek ob 20.30 v restavraciji ‘Slon’. Gre 7,n i/,lct v Trst in za dirke na velesejmsko uedeljo. Vabljeni tudi pri-jatolji sekcije.
Slovenska letovišča in zdravilišča. Naš agilni Klub esperantistov v Ljubljani je 7,opet pripravil espe-rantsko uro pod zgornjim naslovom, ki bo v našem radiu 13. t. m. od 22. do 23. ure. Zadnja esperantska oddaja od 15. aprila 1937 pod naslovom »Ljubljana srce Slovenije«, je dosegla ogromen uspeh. Radio-oddajna postaja je prejela izraze zahval in prošnje za nadaljne esperantske oddaje od 200 tu- in inozemskih esperantistov. Brezdvomno so ravno te esperantske oddaje v radiu privabile esporantske goste iz Anglije, Avstrije in Holandsko, ki bivajo te dni in ki še pridejo koncem tedna v našo belo Ljubljano. — Spored oddaje v četrtek, 13. maja ob 22. uri je tale: 1. Slovenska letovišča in zdravilišča. Predavanje. 2. Bled, biser Slovenije. Pialog. 3. Romantični Bohinj. Predavanje. 4. Izlet v RogaSko Slatino Trilog. Med posameznimi točkami se bodo izvajale slovenske narodno pesmi in harmonika kot tipičen slovenski kmečki inštrument. Sodelujejo člani in članice Kluba esperantistov v Ljubljani. — Prepričani smo, da so in da Se bodo naši esperantisti mnogo pripomogli k temu, da bo svet spoznal lepoto naše lepe domovine, našo kulturo in naS narod in upamo tudi, da se jim bo posrečilo s svojimi radio-oddnjami privabiti v naše krajo šo mnogo dragih nam gostov.
...J
Pomlad na St. Moritzu.
letniki s	38
Hudičevih otokov
»Sem, in ravno to je zelo povoljno delovalo nanje. Bili so nad tem naravnost navdušeni. Podrobno sem se razgovarjal s posameznimi o uporu, ki je nastal, in o tem, zakaj 60 odpovedali pokorščino. Ujrotovil sem. da so jih k uporu zavedli oni štirje beli ječarji, ki so že prejeli zasluženo kazen. Bili so to tisti, ki bi morali dajati dober zgled ostalim, pa so prvi izzvali upor. Vsi črni stražarji so prav zelo zadovoljni, da zdaj ni več med njimi onih štirih zlih duhov.«	.	,	. ,	,
»Kaj je z onima dvema, ki 60 ju tvoje krogle odnesle na oni svet?«
»Pokopali smo jih na kaznilmškem vrtu. Niti en črnec ni žaloval za njima. Večina je bila mnenja, da ju je doletelo samo zasluženo plačilo. Prav tako so vsi tudi odobravali poveljnikov ukaz, da ostala dva vržejo v podzemsko ječo.«	_	.
»Poveljnik ju namerava, čim preneha razsajati epidemija, ustreliti.«	_	„	_
»Drugega tudi nista zaslužila. Spomnite se eamo na to, gospodar, kako kruto sta ravnala z nama.«
Zdravnik se je zamislil. Vsak spomm na prejšnje dogodke, ki so skrivali v sebi toliko gorja, mu je bil neprijeten, težek
Naenkrat je nekdo potrkal na vrata. V sobo je 6topil poveljnik. Bil je ogrnjen v dežni plašč, v roki pa je imel svetiljko.	.
»Dober večer, gospod doktor!« je pozdravil. »Kako je bilo kaj danes?«
»Popolnoma dobro Splošno stanje bolnikov 6e je kar vidno zboljšalo.«
»AH je še kdo nanovo obolel?«
»Nihče.«	.
»le kdo umrl?« se ie zanimal poveljnik dalje. »Tudi umrl ni nihče.*
»To je dobro«, je z zadovoljstvom dejal po-
veljnik in potrepljal Mudda po rami. »Vaše skrbno in vestno delo je vsekakor obrodilo nadvse lepe uspehe, to je treba priznati.«
»Da, da,« je pripomnil Mudd, »danes je' tako, bogve, kako bo jutri ali r>ojutrišnjem in pozneje!?«
Poveljnik je bil kar malo v dvomu, kaj naj pomenijo te premišljene besede.
»Kako vi to mislite?« je hitro vprašal.
Zdravnik Mudd mu je razložil:
»Najvažnejše vprašanje je, za koliko časa bo zadostovala ta zaloga hrane in zdravil. Mnogo smo je že porabili. Sila je velika, pa nimamo nekaterih najpotrebnejših stvari pri rokah. Zares ne vem, kako se bomo v bližnji bodočnosti izognili temu pomanjkanju. Odkod naj dobim zdravila, ki jih tako nujno potrebujem? Nekaj je treba ukreniti, in sicer j>rav kmalu..., toda. kaj? Na kakšen način?«
»Da, na kakšen način?« se je zamislil 6edaj tudi jjoveljnik. »Tudi jaz si že nekaj dni ubijam rflavo s temi mislimi.«
»Poleg tega,« ie nadaljeval zdravnik Mudd, »je tudi vprašanje, kako dolgo bom jaz vzdržal. Kaj bo potem, če še mene nekega dne zgrabi mrzlica in me položi na bolniško posteljo? Bolniki, ki sedaj polagajo edini up še name, bodo prepuščeni samim sebi in usodi.«
»Nikar, gospod doktor, ne mislite takoj na najhujše. Sedaj 6e morate najprej malo odpočiti. Izmučeni ste. Delali ste nekaj dni kar neprestano noč in dan in to vas je moralo izčrpati. — Lezite in jx>mirite se... Potrebni 6te počitka. Ali želite, da naročim strežniku, da vam prinese vročega čaja? Ali pa morda kaj drugega? — Morebiti želite kozarec kuhanega vina?«
»Ne, hvala, gospod poveljnik.« Zatem ie zdravnik Mudd počasi stopil k oknu in se zagledal nekam v daljavo, v mrak.
Dolgo časa je tako stal molče pri oknu, čisto miren, kakor da ga je obšla žalost, za katero se skriva silno hrepenenje ...
»Kaj ste 6e tako nekam zamislili, gosjtod doktor?« se je obrnil k njemu poveljnik.
»Premišljujem neko posebno stvar. Proklet-stvo,« je bruhnil v največje ogorčenje, »mi tu umiramo, ubijamo si glavo s tem, kako bi pomagali nesrečnim bolnikom, odkod bi dobili zanje hrane in zdravil, tu pa, niti miljo daleč odtod stoji ladja, na kateri je vsega tega dovolj. Na njej je tudi okoli deset zdravnikov, in to ne kakšnih podeželskih padarjev, ali ljudi, ki 6e bogve kaj ne razumejo na zdravniški posel, pač pa izkušenih mestnih zdravnikov.^ In, kar je najsramolnejše, cela vlada severnoameriških Združenih držav nima moči, da bi jih prisilila k temu, da nam dado zdravila in pomagajo zatreti to strašno bolezen. To je v resnici nekaj nezaslišanega!«
XXIX. poglavje.
Ko se je drugi dan zdravnik Mudd vračal iz bolnišnice na svoje stanovanje, je naenkrat občutil silno utrujenost.
Pet dni in noči ie delal neprenehoma, da bi vsaj preprečil nadaljnje širjenje epidemije. To mu je končno tudi uspelo. Na novo ni nihče več obolel, stanje onih, ki so ležali po bolniških posteljah, 6e je od dneva v dan vidno boljšalo.
Zdaj pa se mu je zazdelo, kakor da ga zapuščajo moči.
Premagala ga je utrujenost. Ni mogel več vzdržati.
Z dlanjo je potegnil preko obraza, da bi pregnal mrak, ki 6e mu je vlegel čez oči.
»To ni nič hudega,« 6i je dajal pogum. »To je samo trenutna 6labost, ki bo prešla.«
Kar s silo je odganjal misli, da bi utegnilo biti ono, kar je napravilo njegove noge_ tako slabotne in njegovo glavo tako težko, kaj drugega kot samo utrujenosT.
Ko je končno s težavo le prišel v svojo sobo, je spoznal, da ne more biti nobenega dvoma več: Tudi njega je popadla kruta mrzlica.
Utrujenost ga je vse bolj premagovala, na oči mu je padal vse gostejši mrak, tudi noge so mu F>opolnoma odpovedale. Le z največjim trudom je vlekel drugo za drugo, proti oknu.
Zunaj je besnel vihar.
Visoki valovi so udarjali ob obalo. Dež je lil kot iz škafa. Nepretrgoma je grmelo in 6e bliskalo.
Ne daleč od obale je videl veliko državno ladjo, na kateri so bili zdravniki in kjer so imeli tudi veliko zalogo zdravil. Te ladje ni hotelo biti bližje. Nihče se ni na njej niti 6jx>mnil, da bo odpravil na otok ono. kar je bilo namenjeno za tja. Te pošiljke pa niso hoteli odpraviti na otok zgolj zato, ker se je kapitan zbal, da ne bi zbolel, če bi se ladja približala Hudičevemu otoku.
Kaj neki je le čakal?
Da epidemija preneha divjati, pa da se potem približa, ko bo že vse prepozno, ko bo riomrlo že na stotine in 6totine ljudi!
Nekaj ie na vsak način treba storiti!
Toda, kaj?
Na kakšen način?
Pomagati bi moglo samo eno. Treba 6e je po-služiti sile. Na vsak način je treba nekaj storiti, da se ladja približa otoku.
Le t° bi moglo prinesti rešitev nesrečnim ljudem, ki jih je žalostna usoda privedla na Hudičeve otoke.
Da, to je treba storitil
Take misli so blodile Muddu jx> glavi, ko ie gledal skozi okfio na jječino, ob kateri se je zibala velika ladja. Poskusil je narediti še nekaj korakov po sobi. Dosti ni več zaupal svojim nogam, ba! se je, da se bo V6ak čas zgrudil. Taval je, kakor da bi bil pijan.
Kakor senca se je počasi približal omari, v kateri je bilo spravljeno orožje. Vzel je samokres, ga nabil, nato pa se jx)časi vlekel proti vratom. Sel je po dolgem hodniku proti sobi onega mladepa fanta, ki mu je v bolnišnici pomagal kot strežnik.
Fant je ležal na postelji.
»Slovenski domt izhaja rsak delavnih ob 12 MoseAna naroftnlna 12 Din. ta tnozemutvo 25 Din OredniStvo: Kopitarjeva olica frflTL. Telefon 2904 In 29%. Upravai kopitarjev* 6.
Telefon 2992. Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: EL Ce& Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik; Jože Košiče k.