;pORTNOPLEZAi Druženje in spodbujanje zdrave tekmovalnosti Predstavitev Vzhodne in Zahodne lige Nejc Pozvek,1 Jernej Jazbec in Kristina Pahor de Maiti2 Vzhodna liga Vzhodna liga je prvenstvo v športnem plezanju, namenjeno mlajšim kategori- jam. Cilj prvenstva je približati tekmo- valno vzdušje najmlajšim, torej tistim, ki se še niso srečali z aktivnim treningom in tekmami, za poznejši lažji prehod na tekme državnega prvenstva. Predvsem pa sta pomembna zabava in prijetno tek- movalno vzdušje brez večjega stresa za otroke. Pleza se večinoma v težavnosti, na flash in z varovanjem od zgoraj. Prvi del smeri je po navadi lažji, tako da se tekem lahko udeleži pravzaprav vsak, ki obiskuje kakršnokoli plezalno šolo, tudi popoln začetnik (www.climbers.si). 1 Avtor besedila o Vzhodni ligi. 2 Avtorja besedila o Zahodni ligi. Uvodne besede nas sprejmejo na ažurni spletni strani lige, ki je živahna in aktualna predvsem v pomladnem času, ko se vrstijo tekmovanja. Tu so zbrani vsi podatki o ligi, razpisi, rezul- tati, fotografije in statistika zadnjih desetih let, kolikor jih šteje njena sodobna različica. Začetki segajo v konec prejšnjega tisočletja, ko se izvedba t. i. B-tekem v organizaciji KŠP ni najbolje prijela. B-tekmovanja so bila pravzaprav kopija državnega prvenstva, le da na tekmi niso smeli nastopiti vodilni trije v skupnem seštevku. Vse ostalo je bilo tako rekoč enako: izolacijska cona, tekmovalno vzdušje in ena smer. Hiter razvoj športa in uspehi športnih plezalcev pa so narekovali drugačen Mladi plezalci na tekmi v Radljah ob Dravi, kjer PK Martinček vsako leto poskrbi za odlično izvedbo. Foto: Nejc Pozvek pristop in tlakovali pot spremembam. Tako so najmočnejši kolektivi na vzhodu strnili vrste in rodila se je ideja, ki je več let nosila ime Prvenstvo osnovnošolcev (oziroma osnovnih šol) Vzhodne Slovenije v športnem plezanju. Na čelo organizacije je stopil takratni selektor slovenske mladinske reprezentance Rudi Lončarič in prva sezona je bila pod streho leta 1998. Bilo je jasno: kljub le nekaj deset nastopajočim v prvih letih prvenstva je njihovo zadovoljstvo organizatorje gnalo naprej. PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 | 149 | V prvih letih so štafeto nosili takrat najdejavnejši klubi na vzhodu: Celje, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Ptuj, kjer je svojo pot med zvezde ravno začenjala Mina Markovič, Posavski AK s tekmo v Brestanici, Laščani pa so že prvo leto priredili zelo dobro balvansko tekmo. Organizatorji so se resnično trudili za odličnost izvedbe. Posebnost nekaterih tekem je bila tudi dodatna smer (master tek- movanje), kjer so se pomerili najboljši iz posameznih kategorij, nagrade pa so bile temu primerne. Zmagovalec tekme v Brestanici leta 2000 se je domov odpeljal celo z novim kolesom! A ker odličnost in slovenska mentalite- ta že pregovorno ne sobivata najbolje, se je tudi prvenstvo rahlo potuhnilo v sivo povprečje, nato pa bilo s koncem Rudijeve ere, to je bilo v letu 2005, na prvi večji prelomnici. Potencial in pomembnost tekmovanj je takrat prepoznal Martin Bedrač in, sedaj že lahko rečemo, ligi vlil novo življenje. Z napredkom infrastrukture je rasla tudi liga - počasi se je spogledovala z magično številko 100 tekmoval- cev in jo prvič presegla leta 2007. Število je nato hitro naraščalo in v letu 2013 je bilo na vseh tekmah že več kot 200 tekmovalcev. Ti so občasno prihajali tudi z drugih koncev Slovenije, s Hrvaške, celo iz Srbije in Avstrije. Martin je s svojo vizijo in perfekcionizmom priganjal organizatorje, jih spodbujal k višji kakovosti, dokler nismo znova prišli do točke, ko je bilo treba stopiti korak nazaj in najti ravnovesje med mamljivo cono udobja, ki jo klubi težko zapustijo, težnjo po napredku in seveda financami. Na srečo vseh je liga ostala odraz vrhunskosti, novih idej in napredka ter tudi vzor drugim prirediteljem tekmovanj. Bila je prva, ki je že pred leti, v dobro tekmovalcev, uvedla dve plezalni smeri. Že od nekdaj velja standard, da so smeri v začetnem delu lahke, in vsakdo lahko doseže zgledno višino. K spro- ščenemu vzdušju pripomore plezanje z opazovanjem drugih (na flash), ki je odpravilo stresne izolacijske cone. Organizatorji dobro poskrbijo za dogajanje ob tekmovanju: otroci imajo na razpolago igrala in animacijo, na voljo sta hrana in pijača, potek tekme se sproti spremlja na velikem platnu, ponekod se predstavijo tudi lokalna društva in različni ponudniki. Danes za vodenje lige skrbi t. i. Organizacijski odbor, ki ga sestavljajo organizatorji tekmovanj v tekoči sezoni, koordinator in predstavnik klubov, ki v tistem letu ne organi- zirajo tekmovanja, Zbor plezalnih klubov Vzhodne Slovenije pa je še naprej (kot že od vsega začetka) najvišji organ in uradni prireditelj tekmovanj. Poleg koledarja tekmovanj se vsako leto razpravlja o novostih, dobrih in slabih izkušnjah pretekle sezone, ki jih zabeležimo tudi z anketo. Vsako leto je na sporedu pet tekmovanj (občasno tudi kakšno Živahno obtekmovalno dogajanje v ptujski telovadnici Foto: Nejc Pozvek več), v glavnem v težavnosti, redko v balvanskem plezanju. Število tekmo- valcev na posameznih tekmovanjih še vedno narašča in se približuje številki 300, skupaj pa je v sezoni 2015 nastopi- lo 369 otrok iz 26 društev. Ligi se tako na temeljih vse številnejše mladeži in predanih trenerjev ter zavzetih entuziastov, ki z njo in za njo živijo, zagotovo piše lepa prihodnost. Zahodna liga Zahodna liga združuje plezalna tekmo- vanja pred glavno tekmovalno sezono in ponuja priložnost, da se po mrtvi zimski sezoni mladi plezalci zopet srečajo s plezalskimi kolegi in spletejo nova poznanstva v sproščenem in za- bavnem okolju. V Zahodni ligi sledimo načelom: čim več plezanja, čim več zabave in čim več druženja. Zraven pa dodamo še nekaj tekmovalnosti in potrpežljivosti. Tekmovanja v Zahodni ligi so se začela, ker so si tekmovati želeli tudi tisti plezalci, ki se niso uvrstili na državna tekmovanja. Konec 90. let se je zato rodila t. i. B-tekma. Zaradi za takratni čas velikih razdalj in razmeroma majhnega števila klubov in odsekov so se na tej tekmi najprej pomerili le tekmovanja željni plezalci gorenj- skega dela Slovenije (Jesenice, Tržič, Radovljica in Kranj). Vsako sezono so | 50 | PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 koordinacijo posameznih tekem, ki so bile sicer v organizaciji zainteresiranih klubov in odsekov, prevzeli v enem od klubov oziroma odsekov na omenje- nem področju. B-tekma se je pozneje preimenovala v Gorenjsko ligo, s širi- tvijo in pridružitvijo novih klubov pa smo ji nadeli ime Zahodna liga. Zdaj je koordinacija tekem Zahodne lige že vrsto let v rokah Alpinističnega odseka Kranj. Liga je namenjena tako mladim tekmovalcem, ki šele vstopajo v svet tekmovanj in si tako nabirajo prve tek- movalne izkušnje, kakor tudi "starim mačkom", ki že nastopajo na državnih tekmovanjih. Ker je liga časovno ume- ščena v spomladansko obdobje, ko še ni tekem za državno prvenstvo, lahko trenerji na tekmovanjih Zahodne lige preverijo, na kakšni stopnji so njihovi varovanci. Otroci so po letnikih raz- deljeni na mlajše in starejše cicibane/ cicibanke, mlajše in starejše dečke in deklice ter v zadnjem obdobju še na kadete in kadetinje. V ligi se tekmuje v treh plezalnih disciplinah: hitrostnem in balvanskem plezanju ter v težavnosti. V disciplini hitrostnega plezanja se tekmuje na čas. V dveh različnih smereh hkrati tekmujeta po dva tekmovalca. V prvem delu tekmovanja seštevek obeh časov določi vrstni red, v drugem delu pa najboljših osem tek- movalcev pleza na izločanje, dokler ne dobimo zmagovalca. Ta način tekmova- nja je izredno zanimiv za gledalce, saj napeto opazujejo in bučno spremljajo svoje vrstnike. Tekmovalci so varovani z vrvjo, ki je prek najvišje točke na steni napeta med tekmovalcem in izkušenim varovalcem. Balvansko plezanje je med plezalci najbolj priljubljena disciplina, saj se pri tem načinu plezanja rešujejo zapleteni plezalni problemi na nižjih umetnih stenah oziroma konstrukcijah, kjer varovanje ni potrebno. Po navadi gre za sosledje nekaj zahtevnih gibov, ki jih je mogoče preplezati tako, da tekmovalec ugotovi pravilno zaporedje premikov rok in nog z uravnoteženim pomikanjem celega telesa. Na voljo je od pet do šest balvanov, ki jih je treba rešiti, pri tem pa se šteje število poskusov. Zmagovalec postane tisti tekmovalec, ki mu z najmanj poskusi uspe doseči največ vrhov balvanov. V Zahodni ligi zaradi velikega števila prijav (prek 300 tekmovalcev v petih starostnih kategorijah) uporabljamo sistem, pri katerem imajo tekmovalci za reševanje balvanskih ugank 120 minut časa, pri čemer vrstni red balva- nov ni določen. Tretja disciplina je plezanje v težav- nosti, kjer tekmovalci plezajo do vrha plezalne stene. Čas je tu pomemben le za omejitev dolžine plezanja, za rezul- tat pa šteje višina preplezanih gibov. Tekmovalci plezajo v dveh smereh. V prvi smeri vsi, pravico do plezanja v drugi smeri pa dobijo le tisti, ki so uspešno, tj. do vrha, preplezali prvo smer. Tudi v tej disciplini so tekmo- valci varovani tako kot pri hitrostnem plezanju. Trije najuspešnejši tekmovalci prejme- jo medalje, diplomo pa na posameznih tekmah podelimo vsem do osmega mesta. Na sklepni tekmi se podelijo še Tekmovalka uspešno premaguje smer na enem svojih prvih nastopov. Foto: Nejc Pozvek odličja za skupni seštevek sezone, kjer poleg diplome najboljši trije prejmejo še pokale. Zahodna liga je tesno povezana z dejavno udeležbo klubov in špor- tnoplezalnih odsekov. Ti v tekmovalni sezoni k sodelovanju pristopijo tako, da organizirajo posamezno tekmo ali le prijavijo svoje člane. V lanskem letu je Zahodna liga združevala kar 25 klubov zahodne Slovenije. Tekmovalci morajo imeti v tekoči sezoni veljavno izkaznico Planinske zveze Slovenije. Organizatorji Zahodne lige lahko rečemo, da nas najbolj navdihujejo iskrice v očeh mladih plezalcev, zato se bomo še naprej trudili, da jim zagoto- vimo enake možnosti za tekmovanje, prijetno in sproščeno tekmovalno vzdušje, predvsem pa kakovostna ple- zalna srečanja, ki jih bodo spodbujala na njihovi plezalni poti. O PLANINSKI VESTNIK | NOVEMBER 2015 | 51 |