pač ni previsoka. To lično in porabno izdajo toplo priporočamo. Slovanske hymny. F. Simaček v Pragi je izdal za 20 h napeve glavnih slovanskih narodnih himen s češkim prevodom. Te so: Ruska „Bože carja hrani!", maloruska „Šče ne vmerla Ukrajina", poljske „Bože, coš PolskQ przez tak liczne wieki", „Z dymem pozaröw", „Jeszcze Polska nie zginela", češka „Kde domov mu j ?", slovaška „Hej, Slovaci, ešte naša slovenska reč žije", hrvaška „Liepa naša domovina", srbska „Onam' onamo! za brda ona", bolgarska „Šumi Marica, okrvavena", slovenska „Naprej za- stave Slave!", lužiško-srbske „Hišče Serbstwo njez- hubjene, swöj škit we nas ma", „Rjana Lužica" in „Naše Serbstwo z procha wstawa". Priporočamo narodnim zborom. Dr. E. L. Narodno blago. Nekaj vraž štajerskih Slovencev med Muro in Dravo. (Priobčil Boš. Flegerič.) Ako .stopi krava na paši preko gnezda, palega z drevesa, izgubi mleko. Človek, ki stopi na mesto, po katerem je drapal pes z zadnjima nogama (pesje drapanje), dobi skrnino (protin). Cesto se pripeti, da pri kaki hiši kokoš za ra- nega jutra hripavo in kikavo poje. Ljudstvo pravi o takšnem petju, da je na smrt, ako je kokoš bela, na ogenj, ako je rjava, na žalost, ako je črna. Ako prideš v hišo, četudi v svojo domačo, ne smeš položiti kape ali klobuka na mizo, ker gospo- darju, pri katerem to storiš, krti vse grede po vrteh prerij ej o. S suho šibo ni smeti živine udarjati, ker potem omršavi in oslokne Večer pred Jurjevim mora pastir na dvorišču močno z bičem pokati. To pokanje odganja čarovnice. Ako hoče gospodinja, da jej na noč pred Jur- jevim ne pomolzejo čarovnice krav, mora stajina vrata oviti s kopinjem (Brombeerstrauch, rubus), in sicer s takim, katero ima tudi vrhove v zemlji, kar se često nahaja Katero kravo to noč čarovnica pomolze, tista nima celo leto mleka. Ako prašiči nočejo jesti, treba je v kopanj o pribiti kos najdene podkve. Ako se napotiš kam po kakem važnem poslu, in ti zajec preskoči pot, vrni se precej domov, ker tisti dan ne boš ničesar opravil. Ako se ti roji nočejo ustavljati doma pri ulnjaku, temveč vsak odleti v kako dupljo, ureži na pustni dan pred solnčnim vzhodom leto dni star glog ter ga zapiči v zemljo pred panji; to bode pomagalo, da ne odleti tisto leto noben roj. Mladi brezi ne smeš odrezati vrha; če to storiš, tepla te bo ista breza na sodnji dan. Ako pride na dan sv. Barbare najprej ženska h kaki hiši, nočejo ondi kokoši nesti. Na pustni dan luščijo kmetje pred solnčnim vzhodom koruzo za seme, koruzno batovje mečejo pa na sadna drevesa; na katerem drevesu obvisi več batov, tisto dotično leto bolj obrodi. Ako hoče gospodinja, da ji kokoši na jednem mestu jajca neso, mora jim na pustni dan v obroč zrnja nasuti. Ako je pri kaki hiši gospodar umrl, ne sme se po njegovem pogrebu sedem dni njegova zemlja gibati. Če bi v tem času kdo na njegovem zemljišču kopal, oral itd, ne bi zemlja rodila sedem let. Ko pogrebci vzdignejo mrliča, mora kdo izmed domačih malo tepsti konje, krave in svinje, da se gibljejo. Kjer se to ne zgodi, tam ostane živina dolgo let jalova. Tudi vsak panj bučel se mora privzdigniti, ker inače ne prospevajo. Ako imajo kje roditelji otroka, ki je nagle in hude jeze, mora ga mati na mlado nedeljo nekoli- kokrat s čižmom udariti, potem otroku jeza mine. Ako otrok dolgo ne more hoditi, naj mati ureze leto staro leskovo šibico in ž njo na mlado nedeljo trikrat otroka udari, potem bo skoro shodil. Lastovki ni smeti razdirati gnezda, treti jajčic ali cel6 jemati mladičev iz gnezda, ker ona prinese ogenj in požge gospodarsko poslopje onega gospo- darja, kjer se je to prigodilo Urednika: Dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. Evgen Lampe za snanstvo in ilustracije. Založnik in lastnik „Marijanišče".