8
Državna licejska knjižnica
v Ljubija n
isn.-i fei i
B
' ■ ■
I
■
I
Strokovno glasiio „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju'". Uredništvo in upravništvo
se nahaja na Slomškovem trgu št. 1. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno.
2.
1
BB"«*?""*?"?!
V Celju, cine 30. februarja 1925.
Leto III.
i;
iMj
i
t
ozic.
Dne 9. februarja 1.1. je kruta smrt iztrgala iz naših vrst moža, ki ga bode težko nadomestiti. Zatisnil je za vedno svoje oči ustanovitelj naše »Zveze« gospod Joško Božič.
G. Božič je zagledal luč sveta dne 18, februarja 1882 v Stročji vasi pri Ljutomeru. Po dovršeni osnovni šoli je obiskoval Vinorejsko in kmetijsko šolo v Mariboru in nato vstopil kot poslovodja pri znani tvrdki Bouvier v Gornji Radgoni. Od tam je prišel v Celje, kjer si je leta 1907. poiskal zakonsko družico, nakar je otvoril vinsko trgovino v Spodnji Šiški pri Ljubljani, katero je vodil do konca svetovne voine. Po prevratu se je zopet preselil v Celie in kupil znano gostilno »Na škarpi« na Bregu, katero je prenovil in v kratkem času dvignil do dobrega slovesa.
Gosp. Božič je b’il izreden organizatoričen in družaben talent. Komaj se je naselil na svojem posestvu, že je bi! izvoljen načelnikom »Zadruge gostilničarjev in voznikov za celjsko okolico«, je ustanovil podružnico CMD za Breg in pri prvih volitvah po prevratu tuđi zasedel mesto občinskega odbornika v celjski okoliški občini, kjer je zaradi svojega treznega, objektivnega pa odločnega nastopanja posebno kot zastopnik obrtniških interesov užival ugled in splošno spoštovanje ne le med naprednimi somišljeniki, marveč tudi med političnimi nasprotniki.
Največ dela je pokojnik posveti! zastopanju strokovnih koristi gostilni-carstva. Neprecenljive so njegove zasluge za povzdigo delavnosti gostilničarskih organizacij in pospeševanje strokovne naobrazbe gostilničarstva. Gospod Božič je prvi med nami uvidel, da se gostilničarstvo le zaradi tega na eni strani preobremenjuje z državnimi in avtonomnimi davščinami, na drugi strani pa zatira z raznimi več ali mani nesmiselnimi protialkoholnimi odredbami, ker ni združeno v enotni, močni organizaciji, in da je gostilničarstvo tekom vojne zgubilo mnogo na svojem dobrem glasu ter mu je treba z izobrazbo zopet pridobiti vpliv in sloves v javno'sti.
Zastavil je vse svoje sile, da je dosegel ustanovitev »Zveze gostilničarskih zadrug za slov. Štajersko, Prekmurje
in Mežiško dolino«. Z odlokom od 21. septembra 1921 so se zvezna pravila odobrila in ustanovni občni zbor dne 1. maja 1922 je g. Božiču poveril zvezno predsedništvo, katero je vodil skozi vsa leta z veščo roko in neumornim delovanjem v veliko korist posameznih zadrug in zadružnih članov. Kdo se ne spominja velikih in lepo uspelih zveznih zborov, katere so posečali celo delegati iz Zagreba in Beograda ! Kdo ni opazil živahne organizatorične delavnosti zveznega načelnika, ki se je vozil od enega zadružnega zbora do drugega in povsod z resnim glasom klical k skupnemu, složnemu delu! Kdo ni občudoval energičnega zastopnika gostilničarskih interesov v boju zoper novi gostilniški zakon, v katerem boju je dosegel tako lepih uspehov!
Že januarja 1923 je zveza v glavnem po zaslugi gosp. Božiča pričela z izdajanjem svojega zveznega glasila, katero se danes tiska v 2000 izvodih. To glasilo pomeni veliko pridobitev ne le za pospeševanje enotne strokovne organizacije, marveč posebno za povzdigo stanovske zavednosti in naobrazbe gostilničarstva.
Izredno agilnost in inicijativnost je pokojnik pokazal v vprašanju strokovnega šolstva. Njemu je prioisati zasluga, da se je otvorila že v jeseni 1923 prva gostilničarska šola v Celju celo poprej kot v Ljubljani, kjer se jc za tako šolo skrbno delovalo že skoz celo desetletje. Leta 1924 ste sledili šoli v Ljubljani in Mariboru. Pokojnik sam se je na celjski šoli udejstvoval udi kot učitelj kletarstva.
Velika je škoda, ki jo utrpi obrtništvo in posebno gostilničarstvo z izgubo tako delavnega organizatorja, ki bi bil mogel v svojih najboljših moških letih še mnogo koristnega izvršiti posebno za naš stan, za katerega dobrobit se je izredno trudil ter mu posveča! vse svoje vrle organizatorske in voditeljske zmožnosti. S hvaležnostjo v srcih se bodemo vsikdar radi spominjali svojega tovariša in voditelja.
Vzgled neumorne delavnosti in vztrajnega napredka, ki nam ga je dal naš nepozabni zvezni ustanovitelj, nas bo bodril v nadaljnem našem delu.
Slava njegovemu spominu!


■Mm
m
■
m
1

m
m
i

: ' -
Občni zbor Gostilničarske zadruge u Celju.
Dne 5. februarja J 925 popoldne se je vršil redni občni /bor zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Celju pod predsedstvom zadružnega načelnika g. Draga Bernardija in v navzočnosti obrtnozadružnega nadzornika gosp. Založnika kot zastopnika obrtne oblasti ter 41 članov.
Predsednik pozdravi navzočega zadružnega nadzornika ter došle člane, konstatira sklepčnost in se spomni umrlih članov Martina Kračun, Fani Kavčičeve, Ane Rekarjeve in Josipa K oni g ter prosi navzoče, da izkažejo rajnim častni spomin s tem, da se dvignejo raz sedežev, kar se s klicem: »Blag jim spomin!« zgodi. Nato se preide na dnevni red.
Glasom tajniškega poročila šteje zadruga, ki obsega občine Celje mesto, Celje okolica, Teharje, Sv. Lovrenc nad Prož. in Svetina z 99 gostilnami in 7 kavarnami, 119 članov (vštevši zakupnike) ter ima priglašenih 12 va-jencey -in 17 natakarjev in natakaric. Oprostilo se je v letu 1924. 8 vajencev in 6 natakaric.
Zadruga ima v Celju obrtno-na-daljevalno šolo za gostilničarske in kavarniške vajence, kateri dobivajo tam teoretično - strokovni pouk, in se vzdržuje šola iz procentualnih prispevkov od davka, ki ga plačujejo gostilničarji mesta Celja za tujska prenočišča. Zadruga je imela v pretečenem poslovnem letu 6244.71 Din dohodkov In 5535 Din izdatkov, torej 709.71 Din prebitka. Skupno premoženje zadruge znaša koncem leta 1342.22 Din.
Odborove seje so se izvršile 4 in razun tega 1 sestanek. Število rešenih vlog je znašalo 116, službenih pisem je bilo odposlanih 684.
Pioti 9 osebam (branjarjem in trgovcem) se je vložila ovadba radi neopravičenega točenja pijač oz. poseganja v gostilničarsko obrt. Zadruga je vložila več protestov proti zvišanju trošarine. Resolucija je bila odposlana merodajnim ministrstvom in oblastvom z zahtevo odprave ali vsaj znatnega znižanja točilne takse za gostilničarski in kavarniški obrt ter odprave takse in pavšala na račune v hotelih, gostilnah in kavarnah.
Občni zbor je sklenil v posebni vlogi prositi, da se priznava zadrugam pri podeljevanju novih koncesij oziroma pri otvarjanju novih gostiln pravica sodločevanja. V splošnem se je zahtevalo, da dobijo zadruge večjo pravico v soodločanju pri podaljševanju policijske ure in v gostilničarskih in kavarniških zadevah sploh.
‘Pritožba se je vložila proti temu, da točijo razna zabavna in dobrodelna društva pri veselicah in prireditvah pijačo na lasten račun in mora gostilničar nositi pri tem samo davčna bremena. Zahtevalo se je, da se od strani poglavarstev takim društvom no dn.je točilna pravica, ker pristoja ta pravica samo koncesijoniranim gostilničarjem.
Sklenila se je tudi sprememba zadružnih pravil v toliko, da se pritegnejo kot člani zadruge tudi oni trgovci in branjarji, katerim je bila podeljena tpčilna pravica, ker je umestno, da tudi ti točilci pomagajo nositi zadružna bremena in izpolnjujejo zadružne dolžnosti. Vpisnina vajencev se je odmerila na 25 Din, oprostnina pa na 50 Din. Inkorporacijska pristojbina znaša odslej za nove člane 500 Din, za vdove in dediče umrlih zadružnih članov in za zakupnike pa 200 Din. Obenem se je sklenilo nabaviti za vsakega zadružnega člana po en izvod zadružnih pravil.
Obravnavale so se še nekatere interne zadeve. V splošnem je bil zbor v primeru s prejšnjimi zbori prav dobro obiskan in se je v stanovskih obrtnih zadevah živahno in stvarno razpravljalo.
Opazuje se, da se prijavljajo tudi natakarice kot vajenke in prosijo za oprostitev in učne listine, kar znači, da se pomožno osobje vendar enkrat zaveda, da je strokovna izobrazba potrebna. Tudi se v zadnjem času opaža, da obrtna oblast zahteva sposobnostne dokaze pri podeljevanju osebne gostilničarske pravice (ličnega prava); vi-
deti je v tem lep napredek, ker se bo na ta način najhitreje omogočilo, da bodo vsaj v mestih izvrševale gostilničarsko in kavarniško obrt samo kvalificirane in strokovno usposobljene osebe.
Zborovanje je zaključil g. načelnik ob pol 6. uri zvečer z zahvalo vsem navzočim za obilno udeležbo, s pozivom k složnosti ter prošnjo za sodelovanje v stanovskih zadevah.
ČISTILA ZA VINA! Eponit, ta-ninova kislina, soda bikarbona, kreda, natrijev bisulfit, oglje, Julian, vi-nomeri po Bernandotu, vage za mošt, vage /a žganje in alkohol, toplomeri itd. se dobe pri Sanitas, Celje.
Uinski semenj u Obrežu pri Središču.
Al. Mihelčič, Celje.
20. januarja 1925 se je vršil v zadružni kleti »Ljutomeržana« v Obrežu pri Središču vinski semenj, kateri se je precej dobro obnesel. Kupcem so bila na razpolago sledeča vina:
A. Sortirana:
1. Š ip on :
letnik	1924	.	.	. 259 hi,
»	1923 .	.	. 115 hi,
h	1922	.	. .	50 hi,
»	1921	.	.	.	32 hi.
	2. Rizling:	
letnik	1924 .	. . 162 hi,
»	1923 .	, .	20 hi.
O	. Burgundec:	
letnik	1924 .	.	.	93 b!l,
»	1923 .	. .	10 hi,
»	1922	.	. .	12 hi,
»	1921	.	.	.	21 hi.
4. M u	š k a t n i	silvanec:
letnik	1924 .	. .	68 hi,
»	1923 .	.	.	20 hi.
»	1921	.	. . 105 hi.
»	1917	.	.	.	10 hi.
5. Malaga		rizling:
letnik	1924	...	18	hi.
6.	Muškatelec: letnik	1924	...	13	hi,
- »	1923	...	9	hi,
»	1917	...	3	hi.
7.	Silvanec:
letnik	1924	. .	.	13	hi,
»	1920	...	20	hi.
8.	Rulandec:
letnik	1924	...	12	hi,
»	1923	...	18	hi.
B. Mešane vrste:
letnik 1924 .	. . 1137 hi,
»	1923 .	.	. 249 hi,
»	1922 .	.	. 100 M,
»	1921 .	. . 139 hi,
»	1920 .	.	.	3 hi.
Kakor se mi je zatrdilo, so bile na	
tem tejmu zastopane najmanj štiri petine vseh vin ljutomerskega-ormoške-	
ga okraja. Iz tega	se razvidi, da so
vinske zaloge zelo majhne.
Kupcev je bilo precej iz bivše Kranjske, Štajerske in iz Zagreba, katerim so se vina precej dopadla, ker imajo nekaj tipičnega in specifičnega, le s ceno se niso mogli sprijazniti, ker je bila precej visoka. Bila je od 10 do 15 Din za 1 liter. Nekateri vinogradniki so pač nastavili nekoliko pretirane cene za svoje blago, misleč, da smejo za svoje mešane vrste zahtevati isto ceno kakor za sortirane vrste. Upam, da se bodo ti nedostatki, ki so se pojavili na prvem semnju, odpravili na drugem semnju in da se bodo ta nesoglasja izenačila.
Vinski semenj je otvoril zadružni načelnik g. Košar s slava-klici Njemu Veličanstvu kralju Aleksandru I.; nato je kratko razložil delovanje vinarske zadruge »Ljutomeržan«, obljubil, da se bode vršil prihodnji semenj v kaki večji dvorani ter pozdravil: ravnatelja mariborske vinorejske šole g. Žmavca, inž. Zidanšeka, nadzornika g. Matjašiča ter vse navzoče, nakar se je pričelo pokuševanje. Nekatere vrste so bile prav izborne, posebno, kar se tiče sortiranih vin. Kakor sem pozneje zvedel, se je na in po semnju prodalo okoli 8 vagonov vina.
Dopisi.
Povodom smrti g. Joška Božiča, o kateri je zvezno načelstvo takoj obvestilo vse gostilničarske zadruge, je zvezi došlo več pismenih izrazov sožalja. Zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo teh dopisov objaviti; le en dopis objavimo v sledečem kot posebno značilen. Vsem pa, ki so na kakršenkoli način počastili spomin j blagega pokojnika, izrekamo tem po- i lom svojo zahvalo.
Zvezno načelstvo. !
Zvezi gostilničarskih zadrug
CELJE. |
Povodom smrti za procvit zadruž- ! nega delovanja neumorno delujočega j zveznega predsednika gospoda Josipa ; Božiča usojam si v svojem lastnem ! kakor tudi v imenu tukajšnje gostilničarske zadruge tem potom izraziti najvdanejše sožalje.
Prosim Vas, da blagovolite o tem obvestiti tudi rodbino nepozabnega i društvenega predsednika.
Obenem blagovolite vzeti na znanje, da se pokojnikovega pogreba ža-libog zgolj radi tega nisem mogel osebno udeležiti, ker sem bil o ti nepričakovani zgubi prvaka, sotrudnika in vnetega zastopnika zadružnih interesov prepozno obveščen.
Z zadružnim pozdravom! Zadruga gostilničarjev in krčmarjev v Slovenski Bistrici, dne 13. svečana 1925.
Predsednik:
L. S.	Ivan Kos 1. r.
Gostioničarima 4 gostioničarskim namještenicima u pozor! Namjestbeni odsjek gostioni carske zadruge u Zagrebu, Marovska ul. 13, dvorište Ijevo, telefon 26.—78. (nuzpostaja) javlja, da imade u evidenciji dosta osoblja svih struka gastronomije za namještenja, te moli sve drugove, da sve potrebno im osoblje bilo kojim putem preko njega namjeste. Osim toga javlja, da su se
zagrebačka zadruga i udruženje go-stioničarskih zadruga za Hrvatsku. Slavoniju i Međjimurje preselili iz Gajeve ul. u prostorije svoga Namjest-benog odsjeka Marovska ul. 13, dvorište Ijevo, telefon 26.—78. (nuzpostaja). Ujedno se i naši namještenici upo-zoruju i upućuju na zagrebački Na-mjestbeni odsjek, gdje će ju najsusret-Ijivije primljeni biti. — Udruženje zadruga gostioničara, svratištara, kava-nara i krčmara za Hrvatsku, Slavoniju i Međjimurje u Zagrebu.
Razno.
Gostilničarska šola v Celju je zaključila prvi tečaj 31. decembra 1924 s prav povoljnim uspehom. Redovanih je bilo 16 vajencev, 2 pa neredovana, ker še ne obiskujeta šole dovolj časa. Odkar obstoja šola, so se izpričevala prvič izdajala (tudi vajencem prejšnjega leta). — Pri tej priliki je bil navzoč ves učiteljski zbor, v katerega imenu je vajence nagovoril vodja šole g. ravnatelj Serajnik, kakor tudi zastopniki gostilničarske zadruge celjske, koje zastopnik g. Milan Martino-vič. hotelir v Celju, je razlagal vajencem veliki pomen strokovnega izobraževanja, kar bodo šele v bodoče bolje razumevali.
Izenačenje davkov. Koliko se je že govorilo in pisalo o nujni potrebi izenačenja davkov v naši državi, kjer se še sedaj pobirajo davki po tolikih različnih sistemih, kolikor je v državi različnih pokrajin, kar ima naravno za posledico, da so nekatere pokrajine, med njimi n. pr. Slovenija, mnogo huje prizadete kakor druge! Zdaj je vendar enkrat stopilo to vprašanje bolj v ospredje. Iz Beograda poročajo, da je načrt zakona za izenačenje davkov že izdelan in se je 29. t. m. v finančnem ministrstvu že sestala konferenca finančnih in splošno-gospodarskih krogov, ki pretresa izdelani načrt. Ce ne nastanejo kake nepričakovane komplikacije, je toraj pričakovati, da pride zakon za izenačenje davkov še tekom tega leta v narodni skupščini na razpravo. Dosedanje delovanje vlade nas vsekakor utrjuje v nađi, da je vzela
tudi to tako važno zadevo resno v delo. Predsednik konference je delegat za. Slovenijo g. dr. K. Savnik.
Kako se pri nas delajo zakoni. V »Službenih Novinah« od 18. oktobra 1924 je ministrstvo za socijalno politiko med drugim objavilo 3 uredbe od 25. sept. 1924, ki se tičejo delovnega časa v obrtnih in trgovinskih podjetjih ter odpiranja in zapiranja obratov. V tem oziru so že pred več kakor enim letom naše merodajne organizacije in posebno tudi trgovska in obrtniška zbornica naznanile ministrstvu utemeljene zahteve obrtniških in trgovskih krogov. Ko smo uredbe čitali, smo strmeli, ker se je takoj videlo, da se pri sestavi niti najmanj ni oziralo na upravičene zahteve obrtništva in trgovstva, in je bilo tudi takoj videti, da se uredbe ne morejo držati, ker so deloma neizvršljive, deloma celo protizakonite. In evo! V »Službenih Novi-nah« od 17. t. m. čitamo odločbo ministra za socijalno politiko, da se veljavnost spredaj navedenih uredb odlaga do nadaljne odločbe. Gospod minister izrecno pravi v utemeljevanju svoje odločbe: »Vidi se mi, da je treba intenzivneje proučiti vse razmere v državi ter o zaslišanju vseh prizadetih zbornic priti do pozitivnih sklepov.« Tako torej: Najpoprej se prezirajo vse utemeljene zahteve gospodarskih krogov in se objavljajo uredbe, ki so na prvi pogled škodljive našemu gospo-darstvu. čez dobre tri mesece pa pride isto ministrstvo, ki je izdalo prvotne uredbe, do prepričanja, da so nepopolne, da nasprotujejo zakonu, in da izvirajo pomanjkljivosti uredb odtod, ker »pri izdelavi niso sodelovali predstavniki prizadetih gospodarskih organizacij.« če to ni igračkanje z državnimi interesi, potem za tako postopanje nimamo izraza. Odkritosrčnost, s katero se utemeljuje razveljavljenje prvotnih naredb. nas pa vsekakor veseli, ker je s tem iz merodajnega mesta priznano, da se ne more doseči trajnih naredb brez sodelovanja prizadetih krogov. To je tisto, kar smo mi vedno trdili. Je pač slaba lastnost, or>
hoče minister, ki ga slučaj postavi za par mescev na vzvišeni stolček, svojo moč pokazati v kratki dobi poslovanja baš s tem. da izdaje brezmiselne naredbe s preziranjem ljudskih zahtev, češ: Kaj me briga vaše kričanje! Jaz sem pametnejši od vas vseh. Če bi gospod dr. Behmen bil malo mislil, bi si bil to blamažo lahko prihranil.
Obtok novčanic. Prvi izkaz Narodne banke v tekočem letu izkazuje, da se je obtok novčanic v prvem tednu mesca januarja zmanjšal za 26,897-.595 Din in je ostalo v obtoku novčanic še za 5.974.606.170 Din. V nadaljnih tednih se je ta obtok še znatno zmanjšal. Da se vsled zmanjšanja obtoka dviga vrednost dinarja, je raz-r.mljivo: ravnotako razumljivo pa je vedno večje pomanjkanje gotovine, na katerem trpi celo naše gospodarstvo.
Sarajevski gospodarski kongres. Trgovske in obrtniške zbornice naše države so leta 1923. sklenile sestajati se od časa do časa na skupna posvetovanja v najvažnejših gospodarskih zadevah. Dosedaj so se izvršili trije taki kongresi: v Zagrebu januarja, v Skop-Iju maja, v Beogradu avgusta 1924. Prihodnji gospodarski kongres je sklican v Sarajevo za 14. in 15. maj 1925 in mu je zaenkrat določen sledeči dnevni red: 1. Revizija zakona o prisilni poravnavi. 2. Gospodarski svet. 3. Poročilo o prometnih prilikah. 4. Statut gospodarskih kongresov. 5. Volitve za mednarodno zbornico v Parizu. — Na predlog.sarajevske zbornice je pričakovati, da bodo na kongres vabljene tudi druge gospodarske organizacije razen zbornic, kar bi le pospeševalo razčiščenje važnih gospodarskih vprašanj.
Novo državno posojilo. Iz Beograda poročajo, da se je finančnemu ministru dr. Stojadinoviču tekom njegovega bivanja v Parizu posrečil« skleniti ugodno državno posojilo ▼ znesku 25§ milijonov francoskih frankov. Razun tega je baje več ameriških finančnih skupin voljnih dati nam večje posojilo. Te vesti so vsekakor značilne, ker kažejo, da se naš kredit v inozemstvu veča.
Amerihansko zlato na potu v Evropo. Časopisi poročajo, da ima ame-rikanski tovorni parnik »George Wa-shington« natovorjenega zlata 6 milijonov dolarjev za Evropo. Ta prevoz je največji, kar se jih je izvršilo z enim samim parnikom od konca svetovne vojne. Zlato je zaprto' v 96 sodih, Del tega zlata se bode baje porabil na Angleškem, drugi, večji del bo odposlan v Bombay, Pariz in Amsterdam in odtod v Nemčijo, Rusijo in druge evropske države.
Bogastvo Zedinjenih držav. Cenilni urad ceni bogastvo Zedinjenih držav koncem decembra 1922 na 300„308,862.000 dolarjev. Potemtakem se je premoženje Zedinjenih držav v zadnjih desetletjih pomnožilo za več kakor 72%.
Zaklad iz dna morja. Pred 56 leti se je vsled hude morske nevihte na odprtem morju potopila angleška križarka »Cap Horne« in ž njo velik tovor bakra. Pred kratkim se je posrečilo angleški ladji dvigniti ta zaklad, ki predstavlja vrednost nad 4 miljone dinarjev. V to svrho se je uporabljala novo iznajdena vrsta potapljaške opreme na velik zračni pritisk, katera omogoča, da lahko potapljači delajo tudi v morski globini nad 115 m pod površino. V tej globočini pa vlada taka tema. da bi akcija vseeno ne bila imela uspeha, ako se ne bi bile iznašle posebne, izredno močne svetilke, s ka-
delati. Dela za dvig bakrenega zaklada so trajala 9 mesecev.
Zvišane cene za špirit in žganje. Industrija špirita se bori že tri leta z raznimi težkočami, tako da je delovala dosedaj z izgubami. Vsled tega so se morale cene izenačiti in povišati, ker bi bil sicer obstoj tej industriji ogrožen. Današnje cene špirita za vagon-ske odjeme iz tovarne so sledeče: pri odjemu 120 hi v cisterni 35 Din, pri 100 hi v železnih sodih 96 Din, pri 25 hi 36.50 Din, pri 10 hi 37 Din, pri 3 hi 37.50 Din, pod 3 hi 39 Din z državno trošarino vred proti plačilu naprej. Radi tega so se zvišale tudi cene žganju, ker je bila v celi državi slaba letina za češplje kakor tudi za drugo sadje, iz katerega se izdeluje žganje. Danes se zahteva za vagonski odjem originalne slivovke za 1% 85 Din in sicer tndi proti plačilu v naprej. Pričakovati je v kratkem še večjega zvišanja cen v špiritu in žganju.
Zveza veleproizvajalcev in vele-razpečevalcev alkoholnih pijač v Sloveniji. V svrho zaščite svojih interesov, pa tudi v svrho zasiguranja redne preskrbe doma čega trga s špirituozni-mi pijačami po stalnih cenah so ustanovila naša podjetja posebno zvezo, h kateri so pristopili vsi veleproizvajal-ci in velerazpečevalci alkoholnih pijač v Sloveniji. Sedež zveze je v Ljubljani. Predsednik zvez je Niko Novakovič, šef tvrdke »Alko«, prvi podpredsednik
'erimi se je tudi v tej globočini moglo Bruno Stare, ravnatelj tvrdke »Vi-
nea«, drugi podpredsednik Franc Hutter v Ptuju; v odboru so med drugimi tudi Emerik Zelenka, R. Diehl, F. Lukas in D. Pernavec. Zveza bo delovala v lastnih prostorih in imela svoje društvo kreditori jev.
Italijanska vina na Češkoslovaškem. V ceškoslovaški-italijanski trgovinski pogodbi je določeno, da sme Italija na češkoslovaško uvažati letno po 110.000 hi vina. Iz pogodbe, ki je stopila v veljavo 7. novembra 1924, je nastal zanimiv spor. Italija je namreč letni kontingent za 1924 izčrpala že davno pred 7. novembrom in vsled tega je češkoslovaška vlada dovoljevala nadaljno uvažanje le na račun kontingenta za 1925. Italijanski interesenti nasprotno zahtevajo, da se v kontingent za 1924 smejo vračunati samo one množine, ki so se uvozile po 7. novembru. O sporu se vrše pogajanja. Cena italijanskim vinom, zacarinje-nim na češkoslovaški meji, je danes okrog 9.50 Din.
Kdaj se začenja obvezno članstvo v zadrugi? Ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu je z razpisom z dne 23. januarja 1925, Br. 14.258/III izdalo sledeče pojasnilo: Krajevna in osebna pravica za točenje pijač predstavlja objektivni moment, kateri je predpogoj za dosego subjektivne pravice, to je dovoljenje za točenje. Po tem more biti govor o koncesiji odnosno o konkretni obrti še le v trenutku, ko se v eni osebi združijo vsi predpi-
sani objektivni momenti, kateri se redno ustanove pri izdajanju dovolila za točenje. Zato je pristop k pristojni gostilničarski zadrugi v smislu § 107. obrt. reda obvezen v trenutku, ko dotična oseba prosi za dovoljenje za točenje pr: pristojni finančni oblasti. Radi tega je ministrstvo trgovine in industrije naprosilo ministrstvo financ, da da podrejenim organom navodila v tem smislu, da pri predložitvi prošenj za podelitev točilne pravice zahtevajo tudi potrdilo o članstvu pristojne gostilničarske zadruge.
TATVINA VAŠIH STEKLENIC je onemogočena! JEDKO VICA s katero si lahko vsak gostilničar svoje steklenice sam zaznamuje, se dobi pri Sanitas, Celje.
TRGOVCI, OBRTNIKI, INSERIRAJTE V »GOSTILNIČARSKEM LISTU«, KER IMAJO NAŠI INSERATI NAJVEČ USPEHA.
Širite
gostilničarski list!4
Izdaja »Zveza gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mež. dolino.< Odgovorni urednik: Franc Poderžaj. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Riž, sladkor, kavo, najfinejše čajne mešanice, rum, konjak slivovko
najceneje v trgovini
Ant.Fazarinc
Celje
Medsscv svež'?
kr&ftjske fclabsse.
i,__________________s
JUHAH
T. S. Bufcas, Cetje
Disfifferie ef Ta6rique de £iqueurs
Izbornostaroinnovo vino ima
Alojz Mihelčič
Celje, Breg 9.
Cena novemu Din 7 50, staremu Din 9'—.

POZOR!
GOSTILNIČARJI
f"5**
Si
A'- ■ '
POZOR I
IVAN NARAKS
najstarejše podjetje
IZDELOVANJA SODAVICE IN POKALIC
LOŽNICA pri ŽALCU
Vsakovrstne slike, karte i. t. d. izdeluje v najmodernejši obliki
\jH%y
je najboljši pridatek k hrani. 1
Dobi se v vseh
špecerijskih trgovinah.
se priporoča cenj. gg. gostilničarjem Postrežba točna ! Cene solidne!
ffotogrrat
Cankarjeva 9, nasproti pošte.
Prevzame tudi vsakovrstna povečanja po zelo ugodnih cenah.
Slike za legitimacije v najkrajšem času.
Hleparstso in vodovodne instalacije
Franjo Dolžan
Celje
Kralja Petra cesta
se priporoča za vsa v zgoraj navedeno
stroko spadajoča dela kakor tudi popra^
vila. Proračuni vedno na razpolago.
Postrežba točna.	Cene solidne.
Gostilničarji pozor!
Proda s* wečjj» množin« stekilenic vseh vrst za gostilničarsko obrt kakor tudi krož* itikow in več drugih v to stroko spadajočih predmetov. Poizve se v tajništvu Zveze gostilničarskih zadrug v Celju, Slomškov trg 1.
t
Zseza pstilničarsiiib zadrog » Celja
javlja vsem svojim članom žalostno vest, da je njen ustanovitelj in večletni načelnik, gospod
Joško Bo&šo
gostiiničar in posestnik na Bregn pri Celju
dne 9. februarja 1925 ob 7. uri zvečer po dolgi, mučni bolezni preminul.
Pogreb blagega pokojnika se je vršil v sredo, 11. februarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na okoliško pokopališče.
Blagemu pokojniku ohranimo časten spomin ! Celje, 21. februarja 1925.
Načelstvo.
51
i
I
I
i
r
Yelezsg^iiLj£tx>xi£&>
O G L, G O F* O L J E
najfinejša žganja iz sadja: slivovka, tropinovec, brinjevec in medicinaini konjak.
Zajamčeno pristni destilati I	——	Zajamčeno pristni destilati !
fKPivovarna ^UNION* v L| ubij ani\
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
dlvojno marčno pivo
v sodčkih ir. steklenicah
V
r
r
črno Herknies-pivo
v sodčkih in steklenicah
Bievne zalap: Celje, Poljtane in Vaeaždin.

%
J
EBBHBraiHaiSBUHSa«*; K BSIHSa H Q ESHHS! ISEnaBEE 3-aa 3S® a E 83 Kl X B D ffi SS ss
lijteljle in cenejše ilraefinsta
kupite pri tvrdki
I. P. Matkovič,
&s la KS ?j u as M--2S b mm aicsaaiffiffiiSBiaEEsssBsaKiBssaicsiKaiaBaaaiHBSHaaiiBHHSi
Celje, Glavni irg 8
Cenjenim gg. gostilničarjem
se priporočata
M. is 9. EaMasin
isiieiovanis' sedlavi«© i.? pok^liee
Gaber'l© pri Celju.
Delnica uNotlartia TašHo
priporoča

svoje priznana najboljše izdelke:
Bwe|fi® marSiKi, Eksportni težak m Perter«

Spargeljnoue sadike,
eno in duoletne, useh urst spargeijna, ima
poceni
Mihael Kovačič,
gostiln??*-,
IM.-li-s i. hrib 32, p. Sv. Peter ori Mariboru
1/. Dečko, Celje
Glavni trg štev. 10
(tik farne cerkve)
prodaja
kavo,	sladkor,
riž,	rozine,
čaj, rum,	moko,
milo,	sveče
ter vse špecerijsko blago po znižanih cenah. — Sir trapistovski in polementalski po tovarniški ceni vedno v zalogi.
Kupujem vse deželne pridelke po najvišji ceni.
ssssss£^^.”ss;.'
i
Pozor!
Manufakturno : sago
najboljše kakovosti kupite samo v veletrgovini
rOZ-.TI
pri
SOLNCU
CELJU
Za obilen obisk se priporoča
Alojz Drofenik
CENE KONKURENČNE!
poroča se
tj j ^
lil rt ^
špecerijska in delikatesna trgovina
„Prt zvoncu** Karol Loibner
Celje
Kralja Petra cesta 17.
Postrežba t&čna irs solidna.
C««-, e atmerM«.

priporoča svoje kot izborno priznano
marčno pivo	Bock-pivo
v sodčRilr In steklenlcali