Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 10. decembra 1939 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava \ Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din. mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1;50 Din. Brezmadežno poprijetje i sv. Cerkev. Vsa boža dela so med se- bov sorodna, ar vsa izvirajo iz istoga stüdenca bože vsemogoč- nosti. Ta sorodnost napravi, da so vsa boža dela, čeravno loče- na, itak sebi spodobna i to tak spodobna, da v prvih delih bli- ščijo poznejša, a iz poznejših odsevajo prva. Tak je svetlost prvoga dneva naznanjala sunce, ki se je prikazalo komaj na štrti den. Tak je bio stari vek pred- podoba novoga veka. Isto moramo praviti o Mariji pa o katoličanskoj Cerkvi. Marija i sv. kat. Cerkev sta dve drago- cena napravi, ki izvirata iz isto- ga stüdenca, iz rok Najvišjega. Zato sta si spodobnivi i sorod- nih Sv. Cerkev nam slika Ma- rijo, v Mariji Devici opazimo sv. Cerkev. V lepoti prve opazimo lepoto drüge. Vsikdar tedaj, gda govori- mo o Mariji prečistoj Devici i opisüjemo Njeno čistost, nevedoč opisüjemo lepoto i čistost kat. Cerkve. I gda je sv. Cerkev iz- rekla nezmotilvo reč o brezma- dežnom poprijetji preblažene De- vice, je izrekla svojo pohvalo i v Mariji Devici pokazala svojo čistost i svoje bogastvo. Poglej- mo to málo. Sv, Cerkev, nezmotliva mati, je razglasila brezmadežno po- prijetje za versko istino i poka- zala katoličanskomi sveti čisti za- četek Marije Device. Iz pregreš- noga Adamovoga roda se je ro- dila Marija, a ostala je čista, kak da Adam ne bi nikdar gre- šio. Nieden madež, nieden za- mazen niti senca izvirnoga Ada- movoga greha ,se je ne doteknila Njene düše. Čista i nedužna je izišla iz vüst Najvišjega v člo- veče meso, ne da bi otemnila svojo lepoto. To isto moramo praviti od sv. kat. Cerkve. Kak Marija iz rok Najvišjega, tak,:je sv. kat. Cerkev izišla neskrunjena iz des- ne rane Jezuša Kristuša. Kak je milost boža ohranila Marijo brezi madeža, zamazka,tak je sv. kat. Cerkev po milosti božoj ostala čista i neomadeževana, čeravno so jo vodili lüdje, podvrženi sla- bostim. Niedna, drüga cerkev, zvün katoličanske, se nemre po- našati s tak čistim začetkom. Po- ganstvo se je rodilo izmaterija- lizma, mohamedanstvo iz neved- nosti i senjavosti, luteranstvo iz strasti pa iz nevernosti. Vse te nosijo madež v svojem početki. Kak človek, tak so tüdi one oma- deževane od izvirnoga greha. Samo sv. kat. Cerkev je prosta poprijetnoga greha, ar se je ro- dila iz najbole čistoga i najsve- tejšega stüdenca, iz neomadeže- vane rane Jezuša Kristuša. Kak Marija, tak tüdi sv. Cerkev ne poznala madeža v svojem izviri. Na to pečino bom zidao svojo Cerkev, je pravo Jezuš sv. Petri. Ustanovo je Cerkev i jo postavo v sredino zapelivoga sveta. Ali je mogoče, da sredi nečistoga sveta ostane brezi ma- deža? — Kak Marija, tak seje očuvala kat. Cerkev. Tüdi Marijo je Bog postavo sredi zapelivoga sveta, v sredino nečistih Adamo- vih sinov, a ostala je lepa i ne- omadeževana. Skoz devet me- secov je bila zaprta v vozkoj vo- zi maternoga tela i od njega do- bivala živež, a telo matere Ane, oskrunjeno po Adami, je ne mo- glo otemniti Marijine čistosti. Kak je Marijina düša izišla čista i neomadeževana iz rok božih, takša je ostala tüdi kesnej. To izjemo, to čüdo, je Bog včino samo pri Mariji, pri nikom drü- gom. I v tom je njeno brezma- dežno poprijetje, ne v drügom. Istotak je včino Bog s kat. Cerkvov. Izročo jo je pohüjšlivo- mi sveti, ki je spodoben teli Ma- rijine matere sv. Ane. Svet ne henja biti podvrženi grehi pa hüdobiji, čeravno ma v sredi kat. Cerkev. Toda Cerkev ostane či- sta i neskrunjena. Bog je vzeo svetnoj hüdobiji moč, da njoj nemre oskruniti njene čisto- sti, čeravno jo preganja. Neo- skrunjeno ide naprej. Čista kak sunce se blišči sredi svetne ne- čistosti. Denešnji Preganjalci naj bi to skoro priznali! Marijo Devico pa Bog ne samo obvarvao pred izvirnim grehom, nego jo je obdano tüdi z zakladom, kinčom najlepših darov. Inači tüdi ne moglo biti. Gda je Bog zapovedao hüdomi dühi, naj se mekne, jo je napu- no s tolikov milostjov, da je za- slüžila biti imenüvana milosti pu- na. Nebeski Oča jo je zbrao za svojo hčer i joj pokazao svoje bogastvo; Sin boži jo je zbrao za svojo mater i jo napuno z najvekšov svetostjov; Sv. Düh jo je vzeo za svojo zaročnico, i joj vžgao ogenj bože lübezni. Marija Dev, je po telikih milostih po- stala najbližje večnomi Bogi. Iz bližine je smela gledati veličan- stvo bože i se je tak ogrevala v ognji bože lübezni. Isto opazimo pri našoj ma- teri sv. Cerkvi. Neomadeževana v svojem začetki je premagala hüdoga düha. V najtesnejšoj zve- zi z Bogom — ar izhaja od Njega — jo najsvetejše obsvitajo žarki božega veličastva i ogrevajo k lübezni. Najbole od blüzi gleda ona dela bože Vsemogočnosti i najbole natenko spoznava razo- dene bože, ki je tak bistvena stvar sv. vere, da se celo krivo- vere na njo naslanjajo. Toda kak je bila samo edna (Marija) med ženami v tolikoj zvezi z Bogom, da je od blüzi gledala Boga i spoznala presv. Trojstvo pa skrivnost včloveče- nja Jezušovoga, tak je samó ed- na med vsemi cerkvami i to naj- mre kat. Cerkev po svojem brezmadežnom začetki i slavnoj zmagi nad hüdobnim dühom tak blüzi Boga, da zna razločavati bože skrivnosti. Zato samo sv. Cerkev more razlagati sv. pismo i določavati verske istine, samo ona more soditi i po pravici razsojevati. Isto, ka smo pravili od raz- svetlenja, moramo reči od lübezni sv. kat. Cerkve. Tüdi v tom sta si spodobnivi Marija pa kat. Cer- kev. Sv. Očevje pravijo, da je Ma- rija bole lübila Boga, kak vsi svetniki i angeli vküp. Če se obrnemo k sv. Cerkvi, vidimo, da je ona jedina v svojoj lübezni Spodobna Mariji. Sv. Cerkev lübi Boga od svojega začetka, ar se je iz nje- ga rodila. Ga lübi bole kak vsi svetniki, ar so svetniki zajemali svojo lübezen iz stüdenca njene lübezni. S tov lübeznijov se na- pajajo apoštoli pa idejo po sveti oznanjüvat reč božo, s tov lü- beznijov se vtrdijo mučenci i pre- magajo grozne muke, se okrep- čajo device i sredi nečistosti ob- čuvajo svojo čistost, se tolažijo sirmaški i pričaküjejo posmrtno bogastvo. Kak lepa predpodoba sv. Cerkve je Marija Devica! Samo Ona med vsemi ženami je puna lübezni. Puna bože lübezni je kat. Cerkev i to samo ona jedi- na med vsemi cerkvami. O, koliko blišča, koliko le- pote ma sv. kat. Cerkev! Ali je mogla bole jasno pokazati svojo bliščobo? Razglasila je pred 85 leti brezmadežno poprijetje Ma- rije Device i tak odgrnite zagri- njalo svojega veličastva i svoje bliščobe. R.J. Razgled po katoličanskom sveti. Kak je v katoličanskoj Polskoj pod bolševiki. Raz- glaša se, da je centralni svet brezbožnoga gibanja določo vso- to 3 miljone rublov na razpolago za propagando v katoličanskoj Polskoj. Vidimo, da bolševizem nekaj da za „misijonarjeˮ v no- vom ozemli. So pa tüdi ogrom- ne naloge, štere trbe tü rešiti. Tak zahteva brezbožna zveza med drügim, da se zaprejo vse cerkve, molilnice i bogočastne zgradbe v polskoj posesti. — Ustanovitev krajevnih sküpin zve- ze borbenih brezbožnikov. — Vsi dühovniki dobijo ukaz, da mo- rajo prenehati s svojim delova- njem. Zbrano cerkveno premo- ženje bo postalo državna last. — Vsi odnošaji polske države z Vatikanom bodo prenehali. — Ustanovitev polskoga brezbož- noga časopisa pod naslovom „Polski Brezbožnikˮ. Ruski po- slaniki v Polskoj bodo postavleni za brezbožno propagando. — Medtem je voditeo brezbožnoga gibanja, Jaroslavsky, prišeo na- zaj v Moskvo s svojega pouč- noga potovanja v Polskoj. Z ve- seljom i radostjov trdi, da je v malo tjednih dosta včinjeno. V vseh vekših mestih Ukrajine i beloruske posesti so bože hiže i sinagoge zaprte. Postavleni znaki klepača i srpa oznanjajo veliko Stalinovo zmago. Zvonenje zvonov je končno potihnolo i dühovnikov več ne vidiš na cesti. Nekdašnje polsko državno ozemle bo postalo v kratkom časi po- polnoma brezbožno. Zastávonoše brezbožno ideje so postali v le- tih boja trdi; naopačno sočütje i slabotna smilenost sta njim tüja. Izküšnje leta dugoga boja proti veri v Sovjetskoj zvezi njim bo- do v Vzhodnoj Polskoj jako ko- ristne. Tak javla Jaroslavsky. — Pritisk bolševiških brezbožnikov pa ide prek državnih mej k pri- jatelom. V nekoj izjavi pravijo moskovski mladenci: „Sovjetsko- ruski brezbožniki pričaküjejo, da se bo Nemčija odločila za po- zvanje prepovedi svobodomisel- noga gibanja. To pravilo bi spo- razum i prijatelstvo obeh držav- nikom Stalina i Hitlera, ki sta oba nasprotnika verskih drüžb, izredno pospešilo. Hitlerov režim bi si s tem zagotovo prijatelstvo številnih moči, ki so dozdaj od- bijajoče proti stale političnomi prizadevanji nacionalsocialistič- nih držav.—Što bi mogeo proti stati toj vročoj želi, če ide za poglobitev prijatelstva ! To je vendar nekaj velkoga, če se naj- dete dva prijatela i bratski ' ho- dita proti bodočnosti. Plemeniti bratski par! U. S. A. V New Yorki i drügih amerikanskih mestih so po prizadevanji newyorškoga nadškofa Mons. Spellmana pri- redili „Polski tjedenˮ v spomin generala Pulaskoga, ki se je bo- jüvao v amerikanskoj bojni za osvobojenje. Nadškof je meo v katedrali govor, v šterom je sla- vio junáški polski narod. Tüdi nešterni ugledni amerikanski javni delavci so v svojih govorih sla- vili vrline Polakov. Pri poedinih slovesnostih je sodelovalo 15.000 do 75.000 lüdi. Največ je bilo Polakov, pa tüdi drüge narod- nosti so sodelovale. Polaki tvo- rijo v Ameriki znaten del pre- bivalstva. V Detroiti jih je 300.000, v New Yorki 200.000. Irska. Župnija Bellymenje lansko leto darüvala 118 000 lir za misijone. V župniji delüje žup- nik Green, ki je vernike jako navdüšo za misijone. Italija. Iz Loreta je 13. nov. odišlo pet misijonarov iz kapu- cinskoga reda v Kanado. Ob pri- liki odhoda so se zbrala vsa mestna drüštva i velika vnožina vernikov v katedrali, da so mo- lili za njihovo srečno potüvanje i za uspešno misijonsko delo. Kapucinski provincijal se je iz predgami poslovio od njih i je Priporočo v varstvo Loretske Gospe i sv. Terezije D. Jezuša. Vatikansko mesto. Sv. Oča je 22. nov. sprijao v audijenco 500 mladih zalonskih parov. Sv. Oča je pri toj priliki meo krasen govor, v šterom je govoro od dužnosti v zakoni i od drüžin- skoga živlenja. Na konci je po- delo apoštolski blagoslov. Estonija. Estonski dühov- niki, ki so edni latinskoga, drügi grčkoga obreda, so meli v Tarti pastirsko konferenco. Predsednik konference je bio apost. admi- nistrator Mons. Edoardo, naslovni nadškof Drinopolja. Govorili so od posebno težkoga položaja, v šterom se zdaj nahajajo katoli- čani v Estoniji. Sovjetska vojska je vdrla na Finsko. Brez vsega zroka je 180 mi- lijonski ruski narod začeo brez napovedi bojne boj proti 4 mi- lijonskomi malomi Finskom! na- rodi. Zakaj? Prosto pot šče na Baltskom morji do Nemčije. Na- vadni rop, šteroga so bolševiki navajeni, ve je te v njihovom programi. Severna Amerika se je ponüdite za posredovalca, a komunisti so odbili Posredova- nje. Sovjetska vojska meče za- žigalne bombe na glavno mesto Finske Helsinki i drüga mesta. Finci so dva ruskiva bombnika dol strelili. Celi svet obsoja te roparski napad i pomilüje mali, slobodoželen finski narod. Nem- ški listi pišejo, da se ne vme- šavajo v rusko-fteški spor, a Zednim podčrtavajo, da Rusija ma pravico, da zvrši te napad zavolo svojega „živlenjskoga prostora.* Sirmaški polski narod. Predsednik francoske vla- de je meo v parlamenti govor, z šterim je obsodo politiko Nem- čije, štera v robstvo spravla male narode i izjavo, da se bo Fran- cija borite proti narodnomi so- cializmi za zmago pravice. V tom govori je pomilüvao polski na- rod, šteri se kole, ropa, žene s svojih domov, da se tű naselijo Nemci z drügih držav. Finski narod se bori proti ropari. Izvzemši najsevernejšo toč- ko, so Finci vse ruske napade odbili i vničili 25 ruskih letal i 36 rdečih tankov. Tüdi na severi so pregnali ropare i vzeli pri- stanišče Pecamo na ledenom morji nazaj z rok roparskih Ru- sov. Celi svet obsoja te rop. Molotov grdo napada Ameriko, štera se jo ponüdila za mirovno posredüvanje i zahteva novo finsko vlado, štera bi državo iz- ročite roparom. Pa roparje Ru- skoga izdajalca ne najdejo, kak se na Polskom ne najšeo. — Italija zbira prostovolec proti boljševiškim roparom. Laži boljševikov. Ruski boljševiški bombniki so brez bojne napovedi bom- bardirali vnoga mesta na Fin- skom, Brez zroka odprta mesta, ne pa vojaške naprave. V svojem poročili pa pravi ruska oblast, da je samo vojaške naprave bom- bardiralo letalstvo. Glavno me- sto Finske Helsinki trpi od bom- barderanje, kak je svoj čas Var- šava trpela. Naš novi vojaški zakon. Ministerski svet je izdelao novi vojaški zakon, šteri guči od obrambe države, popolne i del- ne mobilizacije i demobilizacije. Zakon dobi obvezno moč, kak se objavi v Slüžbenih Novináj. 2 NOVINE 10. decembra 1939. Nedela v Adventi drüga. Tisti čas, gda bi Ivan čüo vu vozi dela Kristušova, poslavši dva z svoji vučenikov, pravo je njemi: Ti si te pridoči, ali dru- goga čakamo? I odgovoreči Je- zuš veli njima: Idoča nazvejstita Ivani, štera sta čula, I vidila. Slejpi vidijo, plantavi hodijo, go- bavca se očiščavajo, glühi čüjejo, mrtvi gori stanüjejo, nevolnim se evangeliom nazviščava; i blaženi je, ki se nad menov ne spači. Gda sta pa njidva odhajala, je Jezuš začeo vnožini gučati od Ivana: „Ka ste šli gledat v püs- tino? Jeli trst, šteroga veter maja? Ali ka ste šli gledat? Človeka oblečenoga v mehka oblačila? Glejte, šteri nosijo mehka obla- čila, so vu kraleski hižaj. Ali ka ste šli gledat? Proroka? Velim vam, da ešče več kak proroka. Ar je te tisti, od šteroga je pi- sano: Glej, jaz pošilam svojega Angela pred licom tvojim, šteri bo pripravlao tvojo pot pred teˮ bom. (Mat. U, 2—10.) * Zakaj je poslao Ivan svoje vučenike Gospoda pitat: „Ali si, ti, ki maš priti?ˮ Zakaj? Ali je ne poznao Gospoda? Da, znao je dobro, da je Jezuš Sin boži, Vej ga je že prle pozdravo z rečmi: „Agnjec boži, ki odjemle grehe sveta.ˮ Pa itak je poslao dva vučenika ta, ar tej so še ne znali, što je Kristuš, pa da bi ga tak spoznali. Ivan je znao, da se njemi bliža Zadnja vöra, pa je zato želo, da se njegovi prija- telje pridrüžijo Kristuši. Poslao je Ivan svoje vuče- nike tüdi zavolo Židovov. Če so si oni zaistino želeli Mesijo, za- kaj so dozdáj ne pitali Kristuša, če je on obečani Mesija ali ne? K Ivani pa so Židovje poslali svoje lüdi, ki so ga spitavali: „Si ti Kristuš ali prorok, ali ka pravli od sebe?ˮ Kristuš je de- lao toliko čüd, a níšče ga ne pita, što je pa odked je zvün tistiva dva, šteriva je Ivan poslao. Kristuš tema dvema ne od- govorie: „Jaz sem Mesija.ˮ Djao je samo: „Slepci spregledüjejo, hromi hodijo, gobavi se očiščajo, glühim se odpirajo vüha, mrtvi vstajajo.ˮ Gde se najmre doga- jajo takše čüde, tam ne trbe za- trjavanja z rečmi. Zednim nam je Gospod šteo dati vzgled prave, popolne poniznosti. Od sebe Gospod ne govori, svoje časti ne iskao, nego samo čast Očino, ki nas bo so- do. Pa tüdi njemi Židovje nebi Vervali samo na reč. Celo bi še pravili, da je gizdav. A Židovje so tüdi dobro poznali sv. Pismo, poznati so prorokbo Izaije pro- roka: „Bog sam bo prišeo i vas bo rešo. Tedaj se bodo odprle oči slepih, i vüha glühih bodo odprta. Tedaj bo skakao hromi kak jelen i razvezao bo jezik nemih.ˮ (Ps. 35). To prorokbo so poznati i zato so morali razmeti, da je Kristuš opomina tüdi na prvi stavek prorokbe: „Bog sam bo prišeo i vas bo rešo.ˮ Po nje- govih čüdah naj bi zato spoz- nali, da je Kristuš pravi Bog. Po odhodi Ivanovih vuče- nikov je Gospod spregovorio reči, ki so Ivani Krstiteli v jako veliko čast. Pred samimi njego- vimi odposlanci ga je ne šteo hvaliti, ar so odposlanci Ivana meli za Odrešenik, lüdstvo pa je Ivana premalo cenilo. Kristuš pa nam pove v Iva- novo čast, da je več kak prorok. Drügi proroki v staroj zaveži so najmre od Kristuša samo govo- rili i pisali, Ivan pa ga je vido i lüdem pokazao: „Glejte Agnjec boži.ˮ Drügi proroki so tüdi Kri- stušovi slüžabniki, a Ivan njemi je predhodnik, ki njemi pripravla pot. Ivan njemi je krstiteo, Ivan oznanjevalec, Ivan sveti kak angeo, da celomi sveti oz- nani Gospodov prihod ravno tak, kak ga bodo na sodnji den oznanjali angeli. Prekmurski sadjari bodo zborovali. V nedeljo, dne 10. t. m. ob 9. uri dopoldne bo sestanek vseh prekmurskih podružnic SVD in sadjarjev na ban. Kmet. šoli v Rakičanu. Na programu so tri kratka predavanja in sicer: 1. Namen in orgarizatorič- no delo društva oziroma pod- ružnic SVD. (Predavatelj zastop- nik Sadjar, in vrt. društva iz Ljubljane). 2. Sadna trgovina v Slove- niji, (Predavatelj banovinski Sad- jarski ref. g. Kafol iz Ljubljane). 3. Sadjarstvo v Prekmurju, (Predavatelj strok. učit. za sad- jarstvo na ban. kmetijski šoli v j Rakičanu). Predavanja bodo prav krat- ka. Po vsakem predavanju bo razgovor. Ker bodo na sestanku obravnavana vsa važna vpraša- nja prekmurskega sadjarstva, va- bi sadj. in vrt. drüštvo za Slo- venijo vse zastopnike in ž njim člane sadjar. podružnic in vse kmete-sadjarje, da se sestanka v čim večjem številu udeležijo. Nepoznani mučeniki. Primas Polske, kardinal Hlond, je na večer pred Vsemi Svetci govoro z Rima na vati- kanskom radioji. Najprle se je spomeno z žrtev polskih voja- kov, ki so s svojov krvjov na- makali Polska tla. Nato se je obrno do tistih mučenikov, ki neso bili na bo- jišči. Pravo ete pretresli ve reči: „Mamo mučenike,ki osebno neso se vdeležili boja. Ti so spadnoli daleč od bojišča, ti so vmrli zavolo boja, ti so postali žrtev oborožene sile, čeravno sa- mo orožja neso nosiliˮ. „Što so bili ti mantrniki? Poznejša pokolenja bodo to sa- mo v pravoj potreboči vervala, pa niti mi sami ne bi toga vervali, Če ne bi s svojim očmi teh do- godbov gledali. Ti mučeniki so bili dojenčki na rokaj svojih ma- ter, mala deca, šolarje, šolarice, dijaki, dijakinje, mlade deklice, ženske, starci i starice, betežni, ranjeni, ti mantrniki so bili dvor- jeniki betežnih, redovniki i re- dovnice, dühovniki, zdravniki, ti mučeniki so bili bežniki i kmetjeˮ. „Kak so ti spadnoli? Na la so je vrgle strojnice, vničile rüšeče se hiše, v gorečih hišaj so najšli grozovito smrt. Vmirali so po vulicaj, trgaj i semiščaj, na cestaj ravnin, kama so zbe- žali, v obcestnih jarkaj, v želez- niških vagonaj pri selitvi prebi- valstva, na kolaj, v aotomobilaj, v deških zavetiščaj, v bolnišni- caj, štere so porüšeneˮ. „Imena tistih, ki so spad- noli po cestaj od Poznanja do Pinska, od Pucka do Jelesčikija, od Krakove do Vilna brščas ne bodo vpisana v knigo mučeni- kovˮ. „Grobi i pokopaličša teh mučenikov naroda so gosto po- sejana na polskoj zemli. Sveti so grobi na polotoki Hela, na bre- govih Buga, v predmestjih Var- šave, pri trdnjavi Modlin i pri Censtochovi, gde se je ponovila žaloigre polske zgodovineˮ. „Junaki boja i nesrečni mantrali ležijo v narodnom sve- tišči ... znam i ne znam, naj vsikdar živejo v spomini naroda, kajti zemelsko živlenje se ne konča v ničesa nego je predigra večnoga živlenjaˮ. „V dühi se podajmo h gra- hom spadnjenih i mučenikov. Spravimo je z svojimi molitvami bliže k Večnoj Svetlostiˮ. Državno nadzorstvo nad siljom. Izišla je v Beogradi odred- ba kmetijskoga ministra, da od- sehmao morajo mlini i trgovci voditi „žitno knigoˮ, v štero spi- šejo, keliko zrnja so mesečno sprejeli i to javiti nadrejenoj ob- lasti, V trgovinaj z zrnjom se bo samo te vodila kniga, če me- sečna količina zrnja presega 20 metrov. Mlini i trgovci morajo oblasti dovoliti, da vrši kontrolo. Če bi se šteri zagrešo proti od- redbi, se kaznüje s peneznov globov vu višini do 50 jezer di- narov. Sreski kmetijski referenti bodo meli to nadzorstvo na svo- joj brigi. — Vojni minister je pa določo tričlansko komisijo, štera bo živež küpüvala i shranjüvala za državne potrebe, tüdi za pre- hrano siromakov, ki brezplačno dobijo živež, če se ovak ne mo- rejo prehraniti, dužni so pa dr- žavna dela zvršavati. Kak je prišlo do napada! Zakaj so ruski boljševiki na Finsko. | za bojno. _ Krinka je spsdnola. Gda so se Angleži i Francozi pogajali z Rusi, da bi naredili zvezo proti Nemčiji, te je Rusija zahtevala, da tevi državi privolita v zased- bo banske države i Finske od strani Rusov. A Francozi i An- gleži so odbili to ponüdbo, spre- jela jo je pa Nemčija. Tak je prišla v nevarnost neodvisnost toga nedužnoga, slobodnoga maloga finskoga naroda. Stalin je v svojem govori v meseci augusti povedao, da sta mir i bojna odvisniva od Sov- jetske Rusije. Rusija se mora zvezati z Nemčijov, da tak nas- tane bojna zavolo Polske. Če pa bo bojna, se bo komunizem leh- ko širo. Skrbeti pa mora tüdi zato, da se bojna zavleče, da tak bolševizem ležej pride do svojega cila. Nemške čete se zbirajo na Slovaškom. Iz Londona poročajo, da se nemške čete zbirajo vsikdar v vekšem obsegi na Slovaškom. V Bratislavo dnevno prihajajo celi vlaki nemške pehote, top- ništva in konjenice. Na meji so uradniki nemške policije zame- njali slovaško obmejno stražo. Prehod prek slovaške meje nindri več ne mogoči. Chamberlainov govor. Chamberiain, predsednik an- gleške vlade, je v svojem govori ki ga je meo 27. novembra, pov- daro, da je Anglija z zastopniki Francije določila cile za bojno i mir. Cio za bojno je: premagati sovražnike, ki so s silov zavla- dali nad tüjimi narodi. Cio za mir pa je: da sküšajo stvoriti novo Evropo, v šteroj naj bi na- rodi živeli brez straha pred napadi. „ Vkorakanje “ rdečih v Estonijo. Pred prihodom rdečih vo- jakov v Estonijo, je morala vla- da Estonije pomiriti prebivalstvo. Prve čete so napravile dober vtis. Prišle so mirno, opremo so mele vso novo i ne bilo nikših neredov. Čüden vtis pa so na- pravili politični komisarje, ki so kak zastopniki komunistične stranka sprevajali vojsko. Za po- jasom so meli zateknjeni bič i so grdili vojake pa častnike. Vojaki oklopnih oddelkov pa so se tak napili Estonske vodke, da so je drügo zajtro komaj zbüdili iz spanja. Motorizirani oddelki so morali püstiti na poti dosta vozil, ar neso meli zadosta benzina. Hrana pa en den mo- lila nekde v Rusiji za lačnimi vojaki. Radi so prišli v Estonijo ruski vojaki, da se bar pošteno najejo, v komunističnoj Rusiji so podložni jako lačni. Zakaj jeThyssen pobegno iz Nemčije. Iz Nemčije je odišeo v Švi- co veleindustrijalec Thyssen. Thyssen je iz strogo katoličanske drüžine i je bio med prvimi, ki so podpirali Hitlerov narodni socializem. Zveze med njim i Hitlerom so bile jako tesne. Sledkar so te zveze prehenjale, ar Hitler ne več poslüšao Thys- senovih nasvetov za nemško gos- podarstvo. Thyssen se je od- mekno iz javnoga živlenja i je s svojimi penezi podpirao katoli- čanske mladinske organizacije. Zdaj je odišeo v Švico. Država je postavila na njegovo premo- ženje oskrbnika, ka je začetek, da država zapleni njegovo več- miljonsko vrednost. Prostovolci se zbirajo. Na Švedskom, Norveškom i na Danskom se zbirajo pros- tovoljci, ki na lastne stroške po- tüjejo na Finsko, da malomi na- rodi pomagajo proti velikomi ropari. Italjani prašijo vest boljševikom. Italija je ogorčena proti ro- parskomi napadi ruskih boljše- vikov na mali finski narod i sr- dito pišejo proti roparom. Pišejo, da so ti roparje grozno obso- dili Italijo, gda je šla v Abesi- nijo odpravlat robstvo i narodi čarnomi prinašat sloboščino, zdaj pa tej roparje ido proti slo- bodnomi narodi brez zroka, da .ga v najhüjše robstvo skovejo. j Deset naročenih letal je že pri- | letelo z Italije na Finsko, 15 jih I pa še pride. Perotnina v Nemčiji ne zabranjena. Vse drüge reči se dobijo na karte v Nemčiji, perotnina pa se po miloj voli lejko küpi. To pa zato, ka se za perotnine vsaka drüga reč lejko zameni. List .Kieler Neueste Nachrichten" napriliko majo sledeče oglase: .Pet metrov vinsko rdéčega štofa zamenim za gosko, Zednim se dobra obleka zašije." — .Zame- | nim bundo za debelo gosko." — .Radio, dvodelni, se zameni za debelo gosko." Pastirsko pismo za zlat. Funk, gospodarski minister Nemčije, je pozvao berlinskoga kat. škofa, naj kat. cerkev izda pastirsko pismo, v šteroj naj se kat. verniki pozovejo, da darü- jejo od svojih zlatih kinčov dr- žavi. Kat. cerkev sama naj bi dala polovico vseh svojih kinčov. Ar to pastirsko pismo dugo ne izišlo i ar je berlinski škof mi- nistrovo zahtevo odklono, je Po- licija naznila škofi Rreysingi, da zavolo odklonitve si bo držáva iskala zadoščenje. Nato je škof pozvao vküp spravišče škofov, da reši to mučno zadevo. Šala na šficarskoj meji. Nemški vojaki so v žali ne- ko noč vrgli ropotarijo svojih barak prek na švicarsko stran. Švičari neso ostali dužni z od- govorom. Drügo noč so vrgli prek na nemško stran 20 kil zmočaja z listkom, na šteroga so zapisali: .Vsaka držáva izva- ža svoje najbolše pridelke." Zapori po münhenskom atentati. Vsi časopisi sveta, tüdi nem- ški, so pisali, da po atentati na Hitlera v Münheni so vnogi za- prti. V Austriji je samo dühov- nikov več kak dvesto zaprtih. Med temi se nahaja kardinala dr. Innitzera tajnik, dr. W. Weiss- bacher i glasoviti predgar, jezuit Bichlmayer. Zapori po praških demonstracijaj. Kak smo že poročali, je več praških študentov streljenih, da so na češki narodni svetek kri- čali za Češko državo. Po teh demonstracijaj, kak se je zdaj zvedilo, je zapretih 1500 lüdi i zapreti je tüdi voditeo katoličan- skih dijaških drüštev v Beči, Erwin Harse. Finci se junaško borijo i od Sovjetov imenüvane vlade ne priznavajo. Finci se junaško borijo i vtaplajo ruske ladje pa strelajo njihova letala. Finci so izvrstni strelci i navdüšeni vojaki. Celo ženske so se pozvale v boj i z gorečnostjov prijele za puške, da preženejo ropare. Rusija je imenüvala novo finsko vlado, ki je narod nikdar ne bo priznao, nego de se rajši do zadnjega člo- veka borio za sloboščino vere i domovine. Sprejmem takoj dobroga i zaneslivoga mizarskoga pomočnika. Plača zmerna. - SUKIČ JOSIP, mi- zarstvo, Mlajtinci. 11.000 Italijanov, ki so kak nase- ljenci prišli v Li- bijo; ob prihodi je pozdravlajo ltalijani, ki so že lani prišli sem. 10. decembra 1939. NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine. Tri milijone din. podpore dobi vodna zadruga v Len- davi, če prispeva 400 jezero di- narov. Ar je to preveliko bre- men za male posestnike, člane zadruge, je g. dr. Klar interve- nirao, da se tak velika svota ne zahteva od zadruge. Pomoč bi bila že ta, če bi tudi drügi kraji pristopili h zadrugi i pomagali te terhe nositi v lendavskom srezi, te bi štiri milijonska podpora prišla za regulacijo naših poto- kov i süšenje moč var. Pozdrav pošilata, blaže- ne božične svetke i veselo novo leto želeta Žalik Ignac i žena, Ana, v Montigny, Francija, iz Polane, uredniki Novin, šteromi se zahvalüjeta za dopošilanje na- ših listov, šteri jiva veselijo, g. Camplin Ivani, bivšemi izseljen- skomi dühovniki za dühovna to- lažite, g. Halas Danieli, polan- skomi plebanoši, domačim, ma- teri, bratom, sestram, sosedom, prijatelom i celoj polanskoj fari. Spravlata se domo. V. Polana. Lepi sprevod i je bio pri nas v tork 28. novem- bra. Na zadnjoj poti smo spre- vodili vrloga šolara Laki Cirila, najstarejšega sina matere dovice. Sprevoda so se vdeležili njegovi sošolci i tüdi vnogo drügih lüdi. Na grobi so njemi sošolci za- spevali v slovo „Gozdič je že zelen ...“, njegov razrednik g. Križanič Franc pa se je poslovo od njega s sledečimi rečmi: Dragi. Ciril! Že peto leto sem bil zaporedoma tvoj razrednik, učitelj in vzgojitelj. Že peto leto sem sejal v tvojo dovzetno dušo seme dobrega in koristnega. Ve- selilo me je, ko sem videl, da je seme padlo na rodovitna tla, vzklilo in se razraščalo. Zato je nastalo med menoj in teboj tiho zaupanje in se je spletla srčna vez ljubezni. Kot zadnji izraz te ljubezni na tem svetu ti posve- čam skromno popotnico na pot v daljnjo večnost. — Jesen je. Padli so jesenski mrazovi in mo- rili poletno cvetje. Uničiti so, žal, tudi cvet tvojega mladega življe- nja. Dih smrti je ledeno segel v naše duše in resnična žalost se je vselila v naša srca. Resnično smo žalostni vsi, ki smo Poznali tvoje lastnosti. — Bil si dober in zvest tovariš svojih součencev. Bil si priden in delaven Učenec. Bil si prijatelj Slovenske knjige. Bil si vnet sodelavec pri igrah in prireditvah. Bil si opora svoje matere in opora doma. — Vsi, ki smo te poznan, smo vedeli eno: Ko dorasteš, boš delaven in razumen človek in poštenjak. Toda previdnost je ukrenila dru- gače. V veliki ljubezni do ma- tere in doma si napel vse svoje mlade moči, prenapel si jih in omagal. V enem tednu je zvenel cvet tvoje mladosti in utonil v večnost. Tebe ni več, in spomin na tvoje delo in lastnosti pa bo ostal med nami in mi ga bomo čuvali. Vemo, da bo, kakor si lani sam lepo povedal na mate- rinski dan, v zarji zlati, nebeški povišano tvoje življenje. Poslav- ljajoč se od tebe, ti želimo mir, naj ti bo lahka zemlja domača in pokoj v njej ti sladak. Naši sezonci se vračajo. Kakor so se spomladi od- pravljali iz domovine žalostnih lic, ker je slovo pač vedno tež- ko, teko se sedaj po veliki ve- čini vračajo z nasmejanimi lici na svoje domove. Spomladi so bili polni upov na dober zaslu- žek, teda radi nastalih žalostnih razmer v inozemstvu so se ti upi ne enemu izjalóvili. Ni se vse izpolnilo kar so si želeli. Letoš- nja sezona je bila težka in ne- mirna. Nihče pač ni pričakoval tegá kar se je začelo odigravali ter se odigrava Žalibog še vedno. Letos je Zveza poljedelskih delavcev v M. Soboti dosegla Višek z intervencijami, toliko jih ne bo kmalu. Člani in nečlani sq se obračali na Zvezo v vseh mogočih zadevah. Stotine posre- dovanj, stotine pisem in odgo- vorov z raznimi nasvet! je bilo. Vojno stanje držav, kjer so se nahajali, je vse preobrnite. Tudi v domovini, kjer so bili zaposleni na Veleposestvih, ni šte vse teko, kakor je bilo druga leta. Denar se je težko pošilja!, kontrakt! so sé kršili, mnogi so bili vznemir- jeni Vsled vojnega stanja, ter si želeli predčasno nazaj v domo- vino. Oni, ki so se vračali iz Francije, so bili vznemirjeni, ker so jim oblasti na meji odvze- male delno zaslužek. Težko je življenje sezoncev. Zemlja Slov. Krajine v lendavskem okraju je Sicer nasplošno ravna in rodo- vitna, teda gosto naseljena. V murskosoboškem okraju je pa svet večinoma hribovit, ki ga počivajo gozdovi in raztresene vasi, v katerih stanujejo mali polgruntarji. Zemlja tukaj ne nudi tistega prideljka, ki bi ga polje- delec pričakoval, če tudi pridno dela. Žemlja je namreč težka in ilovnata. Zato so si naši ljudje že od nekdaj iskali, nadomestila za vse, kar jim domačija ni mo- gla dati. Že od nekdaj so hodili na jug na slavonska, baranjska, sremska in banatska veleposes- tva, tudi na Ogrsko so hodili že v prvejšnjih časih na žetvo in na repo. Ta veleposestva so jih ra- devolje jemala na delo, ker so bili vstrajni in pridni delavci, in vsako leto se jih je opravljalo več. Tako so čez poletne me- sece ostajali doma ponekod le starčki in otroci, kar je pa bilo zmožnega za trdo dete, je vse šlo v tuje kraje. Novejši časi so pa nášim ljudem odprli pot v svet, Francija in Nemčija sta ra- bili pridne roke ter skromne in disciplinirane delavce. Naši lju- dje, ko so zvedeli zato preko Borze dete v M. Soboti, so se takoj odzvali. Dobra valuta, ki je v teh državah, je pritegnila marsikaterega. Z leta na leto se I jih jé odpravilo več na sezon- sko dele, nekateri so pa ostajali tamkaj tudi čez zimo po več let. Tako se je v letošnjem letu njih število dvignilo na okoli 12.500. Murskosoboški okraj je s po- močjo teh sezoncev postel okraj stalnega preseljevanja. Spomladi jih je pošiljal v tu in inozemstvo, j v jeseni na zimo jih je pa spre- jemaol na svoje domove. Z njimi se je stekala v okraj lepa goto- vina na veliko korist splošnemu narodnemu gospodarstvu. Toda sezonsko izseljenstvo je odprte nov problem. Denar, ki se steka v Slov. Krajino, ni do- volj. Dalnovidnejši postajajo za- skrbljeni, ko zapažajo, kako za- pada cvet naroda verski in mo- ralni mlačnosti. Svoboda v tujini in neizkušenost je za mlade ljudi zapeljiva. Narodna zavest, še hva- la Bogu, dosedaj ni trpela pre- več, nevarnost pa je, da pri mo- dernem načinu agitacije tudi v narodnem oziru narod postane mlačen. Zvita agitacija ima naj- več uspeha pri mladih in neiz- kušenih ljüdeh. Tako je postalo sezonstvo iz tega vidika zelo de- likaten problem, ki ga je Zveza poljedelskih delavcev začela pri- dno študirati. Pripravlja pred- loge, kako zajeziti prevelik od- tok naroda v tujino. Proučujé, kako bi ga bilo mogoče čimveč zaposliti pri različnih meliora- cijskih delih. Proučujé, kako ga versko in moralno ohraniti zdra- vega in nepokvarjenega ter narod- no zavednega slovenski zemlji. Sedaj jih pričakuje domov njihova domačija in tudi njihova organizacija, ki hoče Čez zimo stopiti z njimi v stike, da pri- pravi vse potrebno za prihodnjo sezono. Upoštevala bo njihove želje in predloge, ter jih s po- močjo merodajne oblasti uvede v veljavo. Nekateri so se že vr- nili, drugi se bodo še te dneve vračali. Zveza je pravočasno ukrenila vse potrebno, da so merodajne oblasti poskrbele, da dobivajo v Mariboru in na Je- senicah brezplačno okusen topel prigrizek. Ravno tako, da lahko nemoteno zamenjajo 10 RM v dinarje, kakor tudi reden odhod na njihove domove. Tudi vožnjo na državnih poštnih autobusih imajo 50% popusta. Iz Čakovca nam poročajo, da so tudi Med- jimurski delavci, ki se vračajo nas voje domove, zelo zadovoljni z lepim sprejemom v Mariboru. Zveza pripravlja za javnost predloge za prihodnjo sezono, kakor tudi statistiko svojega do- sedanjega delovanja. Kako bo z novo sezono, posebno v inozem- stvu, trenutno ni mogoče ničesar določenega povedati. Iz pisarne ZPD v Soboti. Petišovci. Na žalosten na- čin si je končao živlenje povsod prilübleni Gerenčer Jožef, star komaj 31 let. Zadnje dneve se njemi je začelo mešati i v toj zmešanost! si je šinjek prerezao. Svoje djanje je izvršo v popol- noj düševno] zmešanosti. Vnogo je jokao ino proso svoje drage, da njemi oprostijo za morebitne napake. Naj njem bo lehka zem- ljá. — Vsemogočni pa njemi naj bo smileni Sodnik. Dolga vas. V dugoveških goricah je Vmrla na posledicah opeklin vučenka II. razreda Fehér Rozalija. Mislila je zaküriti v peči, ar so pa bila drva premokra, je je polejala z petrolejom i po ne- sreči tüdi sebe. Kda je podtek- nola ogenj, njej žveplenka spad- nola na krilo i bila v trenutki vsa v plameni. V velikih bole- činah je izdihnila svojo nedužno düšo. Naj počiva v miri! Seja bivših poslancov. Dec. 4. se je vršila seja bivših poslancov v Ljubljani, na šteroj je podao poročilo od politično- ga položaja minister dr. Krek. Na sejo ste prišla oba našiva bivšiva g. poslanca. Na seji je odločno nastopo dr. Klar za pravice Slovenske Krajine i zah- tevao pomoč v raznih stiskaj, štere terejo Slovensko Krajino. Petišovci. V septembri si vido po vesi, da so deca nosili kaj čüdne igrače po cesti, pa še v šolo so je nosili. Varnostni organi je že zdaj dva meseca iščejo, da bi je izsledili i dobili do rok, a se jim še ne posre- čilo. Kaj Čüdno se nam vidi, da je iščejo že teliko časa i še po hišaj, kje se po navadi deca ne igrajo s takšimi igračami. Mi- slimo, da bomo morali iti še kam drügam, da dokažemo, da so to ne bile navadne igračke, nego nekše posebne, ki jih zmo- re tüjina. O ti uboga mladina, ka boš šče doživela!? O tera- porsa — o moreš! Žitkovci. Osem pogorelcov je dobilo 20.000 Din. podpore od kralevske banske uprave. Lendava. Občni zbor Kat. prosvetnoga drüštva se bo vršo v nedete, dne 10. t. m. popol- dne po večernicaj na tuk. os- novnoj šoli. Vlüdno Vableni. Pod autom je najšo smrt Kovač Franc, mehanik, gda je svojo mater sprevajao z Sobote na Goričko, štera je prišla z Nemčije. Ar je posvet tovor- noga aotaja vgasno, je Kovač z električnim posvetom sveto do Krajne. Pri ednom zavoji, ar je bila kmica, se je aoto prevrgo i nesrečnogn 20 letnoga mladen- ca vse vküp zdrüzgao. Molimo za pokojnoga, tužno mater pa naj potolaži Devica Marija. Kantorsko mesto v Len- davi se razpišüje do 17. dec. 1939. Prošniki morajo znali mad- jarski in slovenski jezik. Vsa po- jasnila daje r. k. župni urad v Lendavi. Občni zbor osrednje Ra- faelove drüžbe se je vršo 4. dec. v Ljubljani. Rafaelovo drü- žbo za Slov. Krajino sta zasto- pate gg. dr. Klar Franc, bivši narodni poslanec i Klekl Jožef, predsednik drüžbe, ki so na občnom zbori dali poročilo od dete naše Rafaelove drüžbe. Sobota. V uradniškoj zadrugi je iskra z peči vužgala več reči v trgovini, štere so se smodile celo noč. Sreča v nesreči je bila, da se je ogenj ne razširo do petrolejske po- sode i da zrak od zvünaj ne prišo v prostor trgovine. Ven- dar je kvara okoli 20 jezero dinarov. Našim, ki so se borili v letaj 1918—1920 na Ko- roškom, Štajarskom, v Slov. Krajini ali Medjimurji, na- znanjamo, da dobijo kolajne (svetinjice) za dar tak živi, kak pokojni. Pokojne prija- vijo sorodniki. Javiti se je na naslov: Leglja Koroških bor- cev, glavni odbor, Ljubljana, Can- kerjevo n. 7/1. Krajna. V nedete, 26. nov. smo zakopali z velikanskov vde- ležbov naroda Kous Franca že- no, Maro, rojeno Celec. Komaj pred ednim letom je stopite v hišni zakon i porodila 24. nov. Zdravoga sinka. A gda je deteti dala živlenje, je skrvavela i v tužnoj žalosti püstila moža, ma- ter i drügi rod. Ne bilo oka, štero ne bi se zaskuzilo, gda so mlado mater nesli na pokopa- lišče, ki je živlenje date za svoje dete. Dete je krščeno v lepoj Marijinoj cerkvi na Tišini drügi den po smrti matere. Pokojna je hči sestre g. Urednika Novin. V molitev dobrih düš jo zročimo, Prečisto Devico Marijo pa pro- simo, naj bo mati njenomi de- teti, ki prave matere nikdar ne bo poznate, je čuva, .odgoji za Jezušeka, mater pripela v večno blaženost, ostale domače pa potolaži. G. Bistrica. Krv je tekla med mladinov pri nas zadnjo nedelo, pred adventom, gda se je vršüa v krčmi veselica. Dečki so se zasmicali. V teh žalostnih časaj dovoljavati i prirejati ve- selice, pomeni, da se ne zaveda- mo nevarnosti, večne nesreče, šteroj je izpostavlen celi svet, posebno pa naše lastne düše. Grozna slepota. Poštnoj upravi v Lendavi. Prosimo poštno upravo, naj po- sveti vso pažnjo dostavlanji i odpošilanji poštnih predmetov, kajti v zadnjem časi je dostavi zgüblenih. Mogoče je to v zvezi z novov železniškov upravov, štera se še ne mogla vživeti v nove razmere. Podatke dobi na župnišči v Lendavi i indri, gde so pritožbe. Srečno se je povrno iz Nemčije izseljenski dühovnik Preč, g. Škafar Ivan. Strehovci. Preminoči te- den po noči so se priklatili k nam neznani ropari, šteli so oro- pati več hiš. Vdrli so v vrhi v več kleti isto noč. Prave sreče so nej meli. Vsepovsod so bili pretirani. Naše skrbno orožniš- tvo njim je že prište na sled. Od tistoga časa dobro oboro- žena straža čuva našo ves. Ka nam glasi delavec, naš na- ročnik, iz Nemčije. „Malo sam najšeo delavcov, šteri bi se kaj glasili v Novi- naj. Kak težko je pisati, kajti težko je k stoli sesti, paper vzeti, s perom i tentov, pa te tüdi znati, ka napisati nam delavcom. Novine pa štejo vseše- rom. Ogromna je armada tistih, šteri se hranijo z Novinami. Nekaj naših lüdi je bilo več let v Franciji i dobro gučijo francoski. Naš inšpektor tüdi zna fran- coski. V guč se vzemejo. Naš pita, zakoj ne živeta Nemčija i Francija v prija- telstvi. Inšpektor odgovori: „To je staro sovraštvoˮ Naš pita: „Ka pa či vas v bo- ji ranijo i vam Francoz zaveže rane, ga ne bi meli za prijatela ?ˮ Odgovoro jo: „Te bi bio prijateo.ˮ Prav so Novine napisale v članki, či bi Hitlera bujli, da bi Nemci ešče bole srditi postali, prav so pisale tüdi od razmela med Čehi i Polaki. Nem- ci pravijo, da je fajn biti soldak. Kasarne zidajo z železobetonskimi strehami, da se branijo proti zračnim napadom. Gosp. plebanoša našega mesta so aretirali, vnogo lepih pozdravov pošila i žele bo- žega blagoslova za goreče, dobro trü- da puno delo. - Horvat Jožko, delavec. Svedi mobilizirajo, sestanek v Osli. Švedska, ki meji na Finsko, je mobilizirala vso svojo vojsko, Norveška je pa pozvala v svoje glavno mesto, Oslo, na sestanek zastopnike vseh 4 škandinavskih držav. Zmage Pincov 5. decembra. Te eden den so vničili 30 sovjetskih tankov i zgrabili 1500 vojakov. Vhožina ruske vojske se je pa potopila po močvaraj i jezeraj, ali se spoklala na djali- na], v štere so Finci naleldi bombe. Nemiri v Podkarpatskoj Rusiji. Kak nam Potniki iz Slovaške poro- čajo, so nemiri v Podkarpatskoj Rusiji. Komunisti zahtevajo prikiüčitev toga kraja k Rusiji, ki zdaj meji na te deo Vogrske. Proda se 15 ha veliko posestvo ob banovinski cesti v dobroobdelanem stanju, 10 km od Ptuja, od železniške postaje Moškanjci 3 km. Hišno in go- spodarsko poslopje je zidano in v najboljšem stanju. — Poizvedbe pri Dr. Visenjak Alojzu, advokatu v Ptuju. Slüžbene naznanila Licenciranje žrebcev za len- davski srez se vrši dne 12. dec. ob 9 uri na občinskem sejmišču v Črensov- cih. Pozivajo se vsi lastnik! žrebcev, da privedejo na pregled vse žrebce nad 1 i pol leta stare. Ker traja Učenca samo za eno leto, morajo vsi prignati tudi vse lanske licencirane žrebce, ka- kor tudi bivše banov, žrebce in tudi sedanje banov, žrebce, kateri se držijo v zasebni oskrbi. Lastniki žrebcev naj prinesejo seboj vse potrebne doku- mente za izluzilo izvora žrebcev. Ko- misija bo izbrala mlade žrebčeke za vzrejne nagrade. Lanske vzrejne na- grade se bodo letos izplačevale za lani odbrane žrebčke, ako jih bodo letos zopet Prignali lastnlki na pregled. Naj- boljše mlade žrebce pa bo králj. ban. uprava tudi odkupila. Ker se v smislu zakona o pospeševanju živinoreje smejo popüščati samo licencirani žrebci, se poziva vse lastnike žrebcev, da iste prav sigurno privedejo na pregled dne 12. t m. v Črensovce. I 668|39 • 10. Dražbeni oklic. Dne 22. januarja 1940, dopoldne ob 9. uri v sobi št. 22, bo pri tem sodi- šču dražba sledeči nepremičnin: zem- ljiška knjiga k. o. Bratonci vl. št. 396 B 2a. l|8-inka pare. št 68 stavbišče, hiša, št. 73, sedaj št 85. gospodarsko poslopje in dvorišče, k. o. Polana vl. št 1324 B 1, pare. št 502|349 travnik. Cenilna vrednost Din 2.078.- Najmanjši ponudek Din 1.386.- Varščina Din 208.- Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najkas- neje pri dražbenem naroku pred za- četkom dražbe, sicer bi se jih ne mo- glo več uveljavi! glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v do- bri veri, — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v D. Lendavi, odd. II. dne 22. novembra 1939. Maroša Martin z Melinec, novomešnik, misijonar državi Chile. 4 NOVINE 10. decembra 1939. Joško Horvat, Schwemmin, Nemčija. Hišici domačoj, štera je zvün naše cimprane, s slamov pokrite hiše i to: pole, logovi, ravnine i doline, naše osnovne i srednje šole, bregovje z gori- cami, križi, kapele, cerkve z bo- žjim slüžbami, s svetkami i ne- delni!, s cerkvenimi i narod- nimi pesmami; Bogojina, naša predstraža, Sobota z borzov, uradi z uradništvom, Črensovci zibel naše svobode, „Novineˮ že s starim, serim ino preisküšenim šoferom, prebivalstvo Slovenske Krajine z vsemi izseljenci i se- zonci, vse to je hišica domača. Zato njoj zdaj, kda se vračamo i nas bo znova sprejela v svoje lübeče materno naročje, pošila- mo prav prisrčne pozdrave... Da bo znala ta hišica domača, kje se steple njena deca, kak živejo ino da se je ne pozabi, njoj povemo: Da v tüjini vsigdar i sešerom se pozdravlamo z na- šim domačim pozdravom; gda je knez-namestnik Pavel obiskao nemško prestolnico, smo dobili od našega delodajalca i šče od dvej drügi gospodov najvekše ilustrirano časopisje z lepimi sli- kami od njegovoga bivanja v Berlini; dobili smo tüdi v pog- led mednarodno gospodarsko revijo, v šteroj posebno pohvalno pišejo od naše države i našega gospodarstva; da pri okapanji cukrne repe so nas pitali, s šte- rim i kakšim mašinom naj se repa okapa i so tak okapali; da smo mi Slovenci dnevno po 2 velikanskiva küpa snopja skladati na ednok, Nemci so nam pa kcoj dvorili; da pri mlatidvi so naši lüdje oslice sami začinjali skladati i vršili brez kakšega nadzorstva; da se je pri nas špa- rat i nej zapravilo; da je izmed 12 lüdi 11 küpilo nove bicikline; da so si edni samo dvakrat meso küpili, bili so pa tüdi takši, šteri so si niti ednok nej küpili, ar so meli svoje; da je znabiti edi- ni primer, ka je naš paler ne postavo svoje žene notri vkünjo za küharico, ar se je ščeo ob- čuvati od vsake sumnje, sebi pa obdržati zavüpanje odstrani de- lavstva, štero vživa; da smo na cedela vdablani živež (Višek) nemškomi potrebnomi delavstvi 24 kg. mesa i 68 kg. krüha dali; da smo bili skoz celo leto po nedelaj prek 10 km daleč pri svetoj meši; da so g. plebanoš večkrat naše lüdi s svojim auto- jom domo odpelali i kda smo njim šteli povrnoti trüd i konči benzin povrnoti, so odgovorili, da njim to Bog plača; da so brez naše prošnje 3 krat za nas slüžili božo slüžbo; da je bila spoved i sv. obhajilo; da so našoj lüdje ministrirali i so na velko mešo pri sv. meši i po njoj spe- vali naše pesmi i pred izpostavle- nim Najsvetejšim molili Sloven- ske litanije i spevali „Tantum ergoˮ. (Vse to je bilo za našo volo i so nas prosili, naj moli- mo i spejvlemo, ar smo bili pri sv. meši v večini); da je v naši obednici kriš na steni i Lurdska podoba i da obri vsakše postele visi krščanski kep, podarjeni od delodajalcove gospe; da se pri nas redno moli vgojdno i večer, ino pred jestvinov i po jestvini; da smo dobili škofovo okrožnico v dvej izvodaj; da so se tej lüdje podali z hajovom na od- prto morje; da so obiskali neš- teto marofov, vse svoje sodelav- ce, na stotine kilometrov daleč, so poglednoli vnogo tovarn, tüdi takšo,štera z ovsa dela kašo; da so meli vnogo obiskov, da so je obi- skali Slovaki, Moravčari, v zad- njom časi pa posebno vnogo Pola- kov; da smo vse, tüdi vnogo višiši glav pogostili z domačov slivovi- cov. To je kratek i bežen pregled düševnoga i telovnoga živlenja edne sküpine polski delavcov, šteri so zrasli ob Novinaj i štere njim od tjedna do tjedna nado- mestüjejo izrablene sokove skoz „Hišice domačeˮ. Zato, da bo dotični gospod, šteri je bio proti „Hišici domačojˮ, znao, kakše poslanstvo vršijo v tüjini naj- siromaškejši Sinovje domovine i kak Častno zastopajo državno misel i svojo narodno zavest, podajamo te vrstice — zaveda- joč se, da vse, to terja vnogo žrtvüvanja, zatajüvanja i nesebič- noga delovanja, pa da so v tüjini potrebni močni i plemeniti zna- čaj!, šteri vzdržijo i ne odpovejo v najvekšoj nevoli. I da je vo- ditela takši lüdi potrebno z vse- mi razpoložlivimi sredstvi pod- preti, naj On hrabri svojo ar- mado, naj vleva v nje zvestobo domovinske lübezni. Ar se samo tak širi močna državna sküpnost na znotraj i samo takša je od zvünešnji sosidov spoštüvana. Pisma vojakov iz Slovenske Krajine, štera so v svetovnoj bojni pošilali uredništvi Novin. Ta večjezema pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojale med No- vinami i našim narodom i štera je rodila našo sloboščino. Bence Janoš od Sv. Jelene. Valen bodi Jezuš Kristuš.Gospod plebanoš, jaz njim naznanim eden par reči. Naj bodo tak dobri, naj denejo notri v te Slovenske Novine. Slobod. Jaz zemen slo- bod od mojega slovenskoga kraja. Zaj idem drügikrat na bo- jišče 30. junija. Z Bogom lübi oča i mati, brati ino sestre. Ni- kaj ne žalüjte za me, vej de mi Bog pomagao, ka nazaj pridem. Z Bogom lübi sosidje ino rod- bina, jaz idem proti sovražnikom, ali Bog mi pomagaj, blaženi meno. Prosim, naj mi pošilajo i tüdi Marijin list, ka si mi naše düše branimo z Marijinim listom. Pa Novine komaj vsi Čakamo, ka nas par Slovencov jeste. Pa ešče Vogri komaj čakajo, naj je dobim, ka njim morem vse raz- tolmačiti. Nadale jih srca pro- sim, naj mi pošlejo tüdi eden rožni venec, ka sam ednoga meo, pa se mi že rastrgo, ka sam že zgübo od njega. Prosim, naj bodo tak dobri, ka či eden rožni venec zmolim, včasi ležej svojo nevoló trpim. Vej njim jaz pošlem plačo za to vse, naj mo mogoči, ka do peneze gor jemali. Nadale prosim vse Slovenske vo- jake na bojiškom poli, vse naše domače i vso slovensko mladino, naj se spokorijo i naj se obr- nejo k Bogi, naj častijo Blaženo Devico Marijo i naj njo prosijo, ka nam sprosi od lüboga Jezuša kem hitrej bláženi mir. Posebno to priporačamo za Slovenske dekle, naj se nam smilüje Srce Jezušovo, ka mo skoro našo slovensko domovino vidli, i ka mo k sv. meši hodili i predgo čüli od naši dühovnikov. Bog se nam daj skoro včakati. Srca jih pozdravim. Z Bogom naj ostanejo. Toplak Štefan iz Renkovec, Matjašec Jožef iz V. Polane, Komin Štefan iz Šalamenec. 21. IV. l915. Visiko poštüvani g. plevanoš. Z žalostnim srcom se k njim obračam ino ji lipo poz- zdravim z najsvetejšim slatkim Srcom Jezušovim ino njim želem lübo zdravje na tom žalostnom sveti od lüboga Boga. Na tom strani mojega lista njim pa dam na znanje, da smo dobili njuv dar, šteroga smo z velkim ve- seljom gori sprijali, da so nam spunili našo želo, štero smo tak jako žmetno čakali i smo tüdi več dobili, kak smo prosili. Bog njim naj stokrat plača, či njim mi nemo mogli plačati. Iskali smo ceno v knigaj, pa smo drü- ge cene ne najšli kak: za dar. Bomo mi povrnoli tüdi te lepi dar. Lübi moj g. plivanoš, z jako velkim veseljom sam začno šteti njihove knige i Novine, ali nej sam ji mogeo prečteti, da sam dobo drügo žalostno pismo, v šterom je bila spisana žalos- tna smrt mojega najstarejšega sineka, šteri je z nesrečnov smrt jov mogeo s sveta iti v trinaj- stom leti; me je s tak žalostnov smrtjov ostavo. Nej, sam dobo z domi glasa, napisali so mi moji dobri prijateli žalostno smrt si- neka mojega. Pišejo mi, da ga je moust bujo. Lübi moj Bog, v velkoj žalosti sam bio dosemao, ali ka si pa začnem zdaj, da se mi malo srce ne raspoči od vel- ke žalosti. Doma sam ostavo 6 male dece siroto ženo betežno, nemam nej očo, nej matere, nej bratja. Novoga njim pa drügo ne vem kaj pisati. Čas je eti lepi, ali žalosten je svet, da smo tak daleč mogli ostavili našo lübo domovino i našo tužno malo deco, štere Bog zna, či mo je vidli več ali nej. Zdaj pa z Bogom naj ostanejo visiko Poštüvani g. pli- vanoš. S skuznatimi očmi zapo- ram moje malo pismo i z poš- tüvanjom ostanemo. Dar smo dobili 20. IV. Devica Marija, ka nazaj pridem živ pa ždrav. Srce Jezušovo, smilüj se nam vsem vojakom. Gomboc Ferenc, M. kit. 5 Népfelk, gyalog ezrd /. zlj. géo- fegyv. oszt. Tabori posta 371, doma z Gederovec. Okt. 22.1916. Poštüvani gospod plebanoš. Jaz njih srca pozdravim ino njim želem od Boga, ka bi zdravi i j veseli pozdrav v roke dobili. Nadale jih srca prosim, naj bo- do tak dobri, naj mi pošilajo: nadale Novine, ka ne dobim poredi, ka se mi je antres pre- Gospodarstvo. Ing. M. Peternel, Lendava. Zboljšanje naših kmetij. Kmetovalcem v premislek! Še bolj kočljivo pa je vpra- šanja zmanjšanja zemljišč na vsaki kmetiji. Po starem dednem za- konu in krajevnih običajih si pri nas po smrti gospodarja razde- lijo vsa zemljišča vsi nasledniki med seboj, tako da se vse male parcelice razdelijo še na manjše dele. Ti deli ki jih en naslednik prejme, se v večih slučajih radi Premale površine sploh ne dajo obdelavati ali pa Vsaj dobro ne obdelati. Parcele so po delitvi včasih le 1 Va do 2 metra široke, dolge pa tudi 200 do 500 met- rov. Pri teh parcelah se na vsaki strani zgubi še po 20 do 25 em za mejo in sami si lahko mi- slite, kako zgledajo te parcele in kakšno je obdelovanje teh par- cel. V tem pogledu je v našem srezu najslabše v krajih Renkovci in Kobilje. Pa ne samo tam, tudi drugje so take ozke parcele, ka- tere se že ne morejo po dolgem deliti, pričeli deliti povprečno! V lendavskih goricah pa Vidite lah- ko »gorice*, ki imajo po tri ali celo po dva reda nasajenega trsja 1 Alipomislimp, kam to petje? V gospodarsko propast prav si- gurno. Večja posestva se delijo tako daleč, da iz njih nastajajo mala posestva, iz teh kočarije, iz teh pa beračije. In naše pridno delávno ljudstvo, ker ne more živeti na tem malem posestvu, mora v tujino, drugim v slabo plačano tlako, katera ga izgara in izmozga, nato pa takega pošlje domov umreti. Ali bi se temu dalo odpo- moči? Dalo bi se. Prvo na ta način, da bi si po možnosti na- sledniki med seboj vse posestvo delili tako, da eden prejme eno njivo, drugi malo slabšo njivo, ali v večji površini, tretji pa malo boljšo njivo v manjši izmeri. Boljše bi bilo tako kot pa, da ima vsakiva eni njivi eno tre- tinjko. S Tem bi imel vsak njivo lepe površine za obdelovanje, od- padli pa bi tudi vsi prepiri in tožbe za razne tretinjke,desetinke, šestnajstinke in še manjše deleže, kot se vedno in ob vsaki priliki sliši to na vasi, da se domači med seboj tožijo za take deležne pravice. Kaj pa za površine, katere se deliti ne dajo? Za te bi se pa nasledniki morali zgovoriti tako, da jih po ocenitvi eden od naslednike? prevzame in se ob- veže, iz trga vsakemu njegov delež izplačati v gotovini. Tako bi ostalo posestvo skupaj, drugi pa si s svojim deležem kupi kje drugje kaj primernega, se izuči kakega drugega poklica ali pa ostane doma in skupno z osta- lim naslednikom gospodari. Po- znam srednje posestvo na Do- lenjskem kjer štirje bratje na isti kmetiji gospodarijo, se prav do- bro razumejo in vsi delajo za enega kot eden za vse. Ne bi tudi pri nas tako šlo vsaj na ne- katerih kmetijah, kjer se bratje in sestre razumejo in živijo v slogi? Poznam tu pri nas manjšo kme- tijo kjer so bili trije bratje, eden je ostal doma, drugi se je pri- ženil v vasi k hiši, kjer je bila hčerka edinka, tretji pa se je iz- učil obrti. Vsi so tako prišli na dobro, očetovo posestvece pa je ostalo nerazdèljeno. Z malo do- bre volje in razumevanja bi se pri vsaki hiši dalo to vprašanje nedelitve zemlje doseči. (Dalje) Gospodinjstvo. Koline. Prekmurke znajo pripraviti najbogši krüh, črn in okusne vr- tinke, da bi jih sam kralj lahko jedel, ne cenijo pa krvi od pe- rutnine in ne od svinje. Kadar se kolje, je vsega dosti, a tudi na kolinah moramo misliti, da meso drži dolgo, torej jejmo naprej ono, kar ne drži dolgo. To je kri. Izvrstne jedi se napravijo iz krvi. Prvo je cvrtje. Nemci okrog Graza so spekli to okusno jed najprvo. V kri daj mleko, moko, sol, eno jajce, malo popra in vse dobro zmešaj, da bo gosto te- koče kot za zlivanke. Posebej spraži v masti na svetlorumeno če- bulo ali luk ter zmešaj vto kri. Tudi pest drobtin od žemlje je dobro vmes. A le ne preveč gosto, po- tem je trdo. Na pol litra krvi vzemi eno osminko litra, ali ma- lo manj mleka. Pekač namaži dobro z mastjo in potrosi s če- bulo. Daj v pekač za dva prsta visoko te zmesi, peči v vroči peči, ko postane čez par minut črno. obrni, ali z vilicami raztr- gaj in še malo popeci. Zraven daj kislo zelje ali repo. To je res izvrstna jed. Kos krvi zelo iz- boljša juho. Kuhano kri zmešaj v repo ali zelje. Od kuretnine kri je dobra za knedelčke v juho. Malo masti, jajce le eno, mleko, moka, drobtine, sol, poper. Zme- šaj na krožniku, precej gosto, a plehato žlico pomakaj v vrelo juho, ter zajemaj cmočke s krož- nika kar od testa ali preje naredi z rokami okrogle cmočke. Črni bodo, a zelo fini. M. Z. Viničarski red. § 26. Po krivdi vinogradnika mo- re prenehati slüžbeno razmerje: a)ako je vinogradnik z viničarjem ali njego- vimi svojci surovo ravnal; b) ako vi- ničar brez škode za svoje ali svojih družinskih članov zdravje ali nravnost ne more nadaljevati službenega raz- mela ; c) ako vinogradnik viničarju po- gojeno plačo neupravičeno zadržüje ali odteguje; č) ako vinogradnik zakrivi nravstveni pregrešek, bodisi proti vi- ničarju, bodisi proti članom njegove drüžine. V vseh teh primerih odgo- varja vinogradnik tudi za dejanja svo- jih rodbinskih članov in nastavljencev, kolikor se to tiče posledic po tej uredbi. Viničarska komisija. § 27. Vinogradnik ali viničar se morata glede vseh sporov, izvirajočih iz viničarskega razmerja, posebno pa, ako hočeta uveljaviti predčasno prene- hale službenega razmerja iz razlogov, naštetih v §§25 in 26., s takim pred- logom obrniti na viničarsko komisijo bodisi ustno bodisi pismeno. § 28. V vsaki občini, kjer so viničarji, obstoji posebna viničarska komisija iz treh članov. Predsednik komisije je župan občine, v kateri je posestvo, na katerem je viničar zapo- slen. Drugega člana imenuje vinograd- nik, tretjega pa viničar. Stranka, ki predlaga postopek pred viničarska ko- misijo, mora hkrati si predlogom ime- novati svojega Člana komisije. Če tega ne stori, velja, da predlog ni žil vlo- žen. Predsednik mora takoj po preje- mu predloga obvestiti nasprotno stran- ko o predloga in jo pozove, naj naj- kasneje v roku dveh dni imenuje svo- jega Člana komisije. Če nasprotna stran- ka to opusti, imenuje dotičnega Člana predsednik komisije iz vrste, kateri pripada stranka. Postopek pred viničarske komisijo. § 29. Komisija je sklepčna, ako so navzoči vsi člani. Na predsednikovo mesto mora stopiti njegov namestnik pri občini, ako se obravnava predsed- nikova zadeva ali zadeva njegovih so- rodnikov in svakov do tretjega kolena. Sklepa se z večino glasov. Pri ena- kosti glasov odločüje predsednik. § 30. Predsednik viničarske ko- misije mora o vsakem predlogu, ki ga Stavi vinogradnik ali viničar, razpisati in izvesti ustno razpravo v roku 14 dni po prejemu predloga, ako pa se zahteva predčasno prenehale službe- nega razmerja (§§ 25. in 26), pa v roku 8 dni po prejemu predloga. Hkrati mora na ustno razpravo pismeno po- vabo oba ostala Člana komisije in qbe stranki. Ako član komisije neopravi- čeno izostane, ga kaznuje pristojne ob- činska uprava, oziroma predsednik mestne občine z globo 10 do 200 din, ob neplačllu globe v odrejenem roku . pa z zaporom od 1 do 4 dni. Proti tej razsodbi je dopustna pritožba po za- konih o občinah Kazen se steka v vi- ničarski sklad pri králj. ban. upravi, Če predlagatelj ni prišel, velja, da je predlog umaknil. Če pa tožena stran- ka ni prišla, razpravlja komisija v njeni odsotnosti. Stranka se sme dati zas- topati po pooblaščencu, Ako stranka iz utemeljenih razlogov ne bi mogla priti na razpravo, in to dvá dni pred razpravo sporoči komisiji, se mora raz- prava preložiti, a nájveč za dobo 5 dni. V vsakem primeru mo*a komisija naj- prej poizkusil), da doseže poravnavo. Pošta. Raščan ‘Franc, á Serauvillers par Cambrai. Mi liste redno pošilamo na tvoj novi -naslov. V teh nemirnih časih je mogoče, da se zgübijo. Mo- goče si med tem že dobo Novine, zdaj navadno Idejo v Francijo 10 dni 1 je tak nemcgoče, da bi je tak hitro do- bivao, kak prle. Na letos je duga ešče 15 50 din. -Cug Rozalija, Manneville - sur - Risle. Sprejeli din 143,75. Na koj je Višek? — Gjörek Franc, Mart- janci. Sprejeli od vas 430 din. naroč- nine, za Červek Treze i Cipot Ireno za vsako 30 din. — Kozar Jürij, Mar- tinje. Naročnino sprejeli, vse plačano na letos. En kalendar smo više poslali, je za odalo. Novin« izhajajo vsaki žetrtak m prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in uradnik: Klekl Jožef, župnik v pok.