TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Jtaročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Va leta 45 Din, ■Maečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958.
LETO X.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 10. novembra 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 129.
Donos k davčni politiki naše države.
Pred nekaj meseci so krožili po našem časopisju uradni podatki o plačanih davkih v razdobju 1919—1926. Po teh podatkih je naša država v navedenih letih pobrala na direktnih davkih 7764 milijonov Din. Ta znesek se porazdeli sledeče: Srbija in Črna gora 1763 (22-72), Bosna in Hercegovina 1052 (13-56%), Dalmacija 217 (2-80%), Hrvatska in Slavonija 1638 (21-09%), Slovenija 1039 (14-08%) in Vojvodina 1999 milijonov dinarjev (25-75%). Nesorazmernost teh bremen dokazuje najbolj dejstvo, da odpada od celokupnega plačila na enega prebivalca v Srbiji in Črni gori 407 dinarjev, v Bosni in Hercegovini 557 (inarjev, v Dalmaciji 349 dinarjev, na Hrvatskem in v Slavoniji 702 Din, v Sloveniji 1035 Din in v Vojvodini 1118 Din.
Občutno davčno breme je narekovalo našim gospodarskim krogom nujno zahtevo, da se neposredni Javki izenačijo za vso državo, to je, da se Pfedvsem ukrene, da se davki predelujejo po enotnih predpisih, ne pa 8 l-0 kakor sedaj, ko se v skoro vsaki Pokrajini pobirajo davki po drugačnih predpisih. Gospodarski krogi so zahtevali izenačenje davkov in željno pričakovali, da se tej njihovi želji, ki je utemeljena v Vidovdanski ustavi, čimpreje ugodi. Finančna uprava se je v povojni dobi intenzivno pečala z vprašanjem izenačenja neposrednih davkov. Izdelala je štiri načrte zakona o neposrednih davkih, od katerih je četrti, ako abstrahiramo davčna merila, gotovo sprejemljiv. 0 načrtih so se izjavile že pogosto razne gospodarske korporacije čim izčrpnejše in pisale so se o davčnem izenačenju lepe študije. Vprašanje je torej kolikor-toliko razčiščeno in s tega stališča ne more biti resne ovire, da se da v pretres zakonodajnemu organu. Med tem je tudi Češkoslovaška izvedla izenačenje davkov na tako vzoren način, da bi si naša finančna uprava češkoslovaški zakon lahko kar prepisala. Tekst zakona je bogato opremljen z motivi, iz katerih izhaja, da je Češkoslovaška v pravem razumevanju gospodarskih potreb dajatve na direktnih davkih do skrajne možnosti znižala.
Ako se kljub temu izenačenje davkov še vedno zavlačuje, ne prihaja za to v poštev dejstvo, da to samonasebi res težko vprašanje še ni zadosti razčiščeno, ampak so za to merodajni drugi, morebiti politični motivi, ki za enkrat preprečujejo, da bi se vse državne davščine pobirale v enaki izmeri in po enakih predpisih za vso državo.
Priznati moramo, da je finančna uprava nekaj davščin vendarle izenačila. Izenačila je one davščine, odnos-110 prosiruana vs0 državo nekatere srbske davščine, ki so vsaj po izmeri, m pa dokazano, ce tudi po efektu bile precej občutne. V mislih imamo davek na poslovno obrt, odnosno na promet, in davek na službene prejemke Privatnih nameščencev. Dobili smo «alje po srbskem vzorcu invalidski davek m vojaško komorsko doklado ter ojnico. za celo državo se pobira v &naki izmeri tudi izredni pribitek, ki rf, toliko neenak, ker v posamezen Jraiinah tudi davki, na katere
se pobira, niso enaki.
zadnjem času je finančna uprava na.praviia v tem oziru še korak naprej. Pripravila je uredbo, s ka-
tero se v Sloveniji ukinja dividendni dodatni davek in znižuje dohodnino, zato pa definitivno povišuje invalidski davek na dvojno izmero, kajti ta davek se je v tej izmeri samo začasno pobiral. Očividno smatra finančna uprava, da je s tem pokazala zadosti dobre volje za znižanje davčnih bremen in da nimamo pravice zahtevati še nadaljnjega znižanja ob izena-čeenju, odnosno izenačenja samega, ki bi pri pravilnem izvajanju novega zakona dajalo možnost, da se davki splošno znižajo.
Prve povojne čase, ko je šlo za to, da se državno gospodarstvo spravi v ravnovesje, je bilo jasno, da to ne bo šlo brez težkih žrtev gospodarstva. Ravnovesje državnega gospodarstva se je posrečilo in gotovo ni v zadnji vrsti zasluga trgovine, obrti in industrije, da se je tu dosegel cilj ob žrtvah številnih eksistenc. Gospodarstvo je dolga leta doprinašalo težke žrtve na škodo svojemu razvoju. Ko so sedaj razmere kolikor toliko stabilizirane, je brez dvoma ravno ono upravičeno staviti na merodajne faktorje vprašanje, je-li ni napočil že skrajni čas, da se naši davčni sistemi izenači jo in breme po davkih olajša.
Gospodarstvo naše države je v najhujših časih docela izpolnjevalo svojo dolžnost. Dajalo je državi brez ozira na lastne interese vse, kar je država rabila in zahtevala. Gospodarstvo sme sedaj po stabilizaciji razmer torej v polni upravičenosti zahtevati, da mu država po svoji davčni politiki nudi, kar ono neobhodno potrebuje za svoj razvoj. In najnujnejše je v tem oziru izenačenje neposrednih davkov, ki posebno pri posebni pridobnini dosezajo izmero, ki se mora nujno znižati, ako se noče naravnost zamoriti razvoja delniških družb, ki so končno vendarle hrbtenica našega narodnega gospodarstva. Znižanja pa je potreben tudi davek na službene prejemke privatnih nameščencev, ki po svoji izmeri privatne nameščence tako občutno obremenjuje, da vedno pogosteje v celoti ali deloma pada na breme podjetja, invalidski davek in .za hišnonajemni davek.
Izenačenje in obenem znižanje neposrednih davkov je naša temeljna zahteva. Od nje nas ne morejo odvrniti politična gesla in izgovori, kajti politika se mora ravnati po potrebah gospodarstva, ne pa gospodarstvo po potrebah politike.
Zveza trgovskih gremijev ln ustanovitev začasnega gospodarskega sveta pri ministrstvu trgovine in industrije.
Proti zapostavljanju slovenskih gospodarskih krogov glede števila zastopnikov v gospodarskem svetu je Zveza naslovila na predsednika ministrskega sveta in ministra trgovine ter industrije posebno predstavko.
V	njej pravi, da je po časopisnih vesteh minulega tedna v ministrstvu trgovine izdelan načrt zakona o osnovanju začasnega gospodarskega sveta pri ministrstvu trgovine in industrije, katerega naloga bi bila, podajati mišljenja o vseh vprašanjih ekonomske in socijalne zakonodaje, dokler ne bo izdan defanitiven zakon o ustanovitvi in organizaciji gospodarskega sveta v zmislu čl. 44 Vidovdanske ustave.
Ta načrt predvideva, da bo zastopal v začasnem gospodarskem svetu celokupno trgovino, obrt in industrijo Slovenije samo eden predstavnik, medtem pa bo imela Srbija 4, Hrvatska in Slavonija 4, Vojvodina 2, Bosna 2 in celo mala in pasivna Dalmacija 2 zastopnika.
Taka razdelitev mandatov v gospodarskem svetu se mora označiti kot popolnoma nepravična z ozirom na interese, ki jih ima Slovenija v pogledu izenačenja gospodarske in socialne zakonodaje ter z ozirom na davčno
moč in stopnjo razvoja gospodarstva v Sloveniji, ki predstavlja najbolj industrializiran del naše države in ima v trgovinskem pogledu vsled svojega eksponiranega položaja proti zapad-nim državam v mnogem pogledu druge interese kot ostale pokrajine naše zemlje. Popolnoma nemogoče je, da bi ena sama osebnost mogla poznati vso zakonodajo in administrativne uredbe, ki veljajo v Sloveniji, v vseh detajlih in mogla odgovarjati težki nalogi, katero ji nalaga članstvo v gospodarskem svetu, saj bi ji ne bilo uiti fizično mogoče, sodelovati pri vsem delu v gospodarskem svetu.
. Poleg tega Zveza pripominja, da je imela Slovenija v gospodarskem svetu, ki se je osnoval 1. 1920 pri ministrstvu trgovine, tri predstavnike in to g. Ivana Kneza, predsednika TOI zbornice, Janko Jovana, ravnatelja Žitnega zavoda v Ljubljani in Draga Kobija, industrijalca iz Maribora.
Na ppdlagi navedenih argumentov Prosi Zveza gospoda ministra, da iz-premeni odredbo načrta v pogledu števila mandatov Slovenije v gospodarskem svetu v tem pravcu, da bo v njem .zastopana vsaj z dvema članoma in namestnikoma.
EMISIJE AMERIŠKIH BANK.
Dow Jones and Co priobčata statistiko emisij v Zedinjenih državah v prvih letošnjih devetih mesecih, tako domačih kot inozemskih emisij. Udeležene so bile sledeče banke, v dolarjih:
National City Company 1.056,250.000 Harris, Forbes and Co	855 270.000
Lee, Higginson and Co	8l9’870.wX)
Guaramty Co	809,109.000
Bankers Trust Co	661,382.000
First National Bank	654,204.000
Halsey, Stuart and Co	567,859.000
E. H. Rollins and Sons	553,335.000
Brown Bros. and Co	442,023.000
BJair and Co	427,653.000
Equitable Trust Co	397,513.000
Union Trust of Pittsbourgh	381,519.000
uillan, Read and Co	366,275.000
Continental and Commercial 825,130.000
Illinois Merchants Trust Redmond and Co Kissel, Kinnicutt and Co First Nat. Corp. Boston Stone and Webster Hallgarten and Co
307.803.000
280.586.000
277.912.000
265.305.000
261.075.000
259.438.000
Daleč pred vsemi je National City Co, ki je v devetih mesecih izdala za več kot /a eno milijardo dolarjev posojil. Nekako zase so tri sledeče banke, ki imajo vse nad 800 milijonov dolarjev emisij. Potem Pride znana Bankers Trust Co. Oni dve banki, o katerih pri nas največ govorimo, sta Blair and Co in Dillon, Read and Co; Prva je izdala nad 427 milijonov dolarjev emisij, druga nad 366 milijonov. (And = and = izgovori čnd). Vsaka tu navedenih bank je izdala nad 250 milijonov dolarjev emisij in smo jih našteli 20. Morda bo kdo vse skupaj seštel.
Delovni čas.
Pod tem naslovom je izšel v »Trgovinskem Glasniku« z dne 6. novembra t. 1., št. 253 članek, ki bo radi svoje aktuelnosti gotovo zanimal naše trgovske kroge ter ga radi tega v celoti priobčujemo v prevodu.
Omejeni delovni čas v trgovini ni le potreba trgovskega osobja, temveč trgovcev samih, v gotovem oziru je še njihova potreba večja, kakor pa potreba trgovskih uslužbencev samih. Kajti trgovcu je nujno potreben telesni in duševni odmor, v katerem počije od napora in od vtisov, v katerem si nabere novih moči za prihodnji poslovni dan. Poleg tega je trgovec navadno član družine in pripada ženi in otrokom ter je poklican, da posveča družini gotovi, ne majhni čas, v katerem se v družinskem krogu razvedri z ženo in otroci, nadzira otroško vzgojo in skrbi da mu potomci ostanejo dobri. Končno ima trgovec tudi obveze do različnih društev in ustanov, ki ga zaradi občnega blagra kličejo k sebi, da jim prinese kolikor mogoče veliko lastnega prisrčnega prizadevanja. Toda tudi naše trgovsko osobje, ki tvori naš naraščaj in za katerega moramo brižno skrbeti, potrebuje omejeni delovni čas, v katerem bi se moglo odpočiti in prihodnjega dne priti krepko in z veseljem do dela v trgovino. Poleg tega more imeti ta naraščaj polni in neokrnjeni odmor še za to, da bi se mogel čim globlje posvetiti samoizobrazbi potom globokega in utrudljivega lastnega študija.
In zato zahtevamo neprestano točno omejeni delovni čas, ki ga ne bi mogel nihče izpodbijati.
A to se da popolnoma izvesti le na ta način, ako se natanko pazi na to, da se vse trgovine istočasno odpirajo in zapirajo, kajti drugega sredstva ni, da se točno omeji delovni dan in da se ta dan omeji ne samo zaradi fizičnega počitka trgovcev in trgovskega osobja sploh, temveč tudi proti ka-koršnimkoli zlorabam.
Žal, da se zlorabe od vseh strani javljajo, tako da pretijo postati pravilo, če že niso postale. Ako se v trgovskem središču dogaja, da se trgovski lokali zapirajo ob Vl>9. in ob 9. zvečer in se na ta način onemogočuje trgovskemu naraščaju obisk tečajev iz tujih jezikov ali je potem kaj čudnega ako so na mestni periferiji trgovine odprte do 10. in še dalje v noči!
To ni samo zlobno uničevanje trgovskega naraščaja, temveč je tudi vrsta najbolj nesolidne konkurence, kajti trgovine, ki na ta način postopajo, love stranke, ki so se iz kateregakoli razloga zakasnile z nakupom; stranke, ki bi, ako bi se vse trgovine istočasno zapirale, drugi dan nakupovale v drugi trgovini. Potom take nesolidne konkurence, so tudi druge trgovine prisiljene, da podaljšajo delovni čas in da tekmujejo v privablje-11 ju zakasnelih se kupcev, zmanjšujoč s tem občutno telesni in duševni odmor trgovcev samih, kakor tudi njihovih uslužbencev, odtegujoč jih tudi vršenju njihovih javnih dolžnosti.
Toda zakonu se treba podvreči že samo '17, tega razloga, ker je zakon. Sramota je za zemljo, ki se ne ravna , po zakonih, če država ne pazi, da se življenje vrši po zakonih, s tem nekako sama proglaša ilegalnost, toda gorje oni državi, kjer se iz državnih višin proglaša ilegalnost: kajti principi nezakonitosti se radi prešele tudi tja, kjer pa bi država hotela imeti za vsako ceno zakonitost.
Zakon o delovnem času, na podlagi katerega je izdana naredba o času odpiranja in zapiranja trgovin, se mora najprej in za vsako ceno izvrševati v Beogradu. Kajti prestolica mora prednjačiti z dobrim zgledom vsej državi, že samo zaradi tega prostega dejstva, ker je prestolica. Sicer pa, kako morete zahtevati od nekega zakotnega trga, da izvršuje ta zakon, ko ga niti prestolica ne spoštuje.
Zakon pa se mora izvrševati še zato, ker zahtevata njegovo izvršenje soglasno in sodušno obe prizadeti strani, kakor lastniki trgovin tako tudi njihovi uslužbenci. Enake soglasnosti težko najdeš pri kateremsibodi drugem problemu, ki ga urejujejo zakoni — odločujoč razmerje med šefi in njihovim osobjem, toda v tem slučaju je soglasnost popolna.
Končno vendar ni težko nadzirati teh, ki lokale prezgodaj odpirajo in prekasno zapirajo: nadzorstvo dela naj nekolikokrat za po vrstjo in od časa do časa izvede kontrolo nad onimi, ki kršijo zakon in jih ostro kaznuje — potem jim nikdar več ne bo prišlo na misel, da bi trgovine prezgodaj odprli ali prepozno zaprli. Ravno tako se naj zapove ulični policiji, da pazi na kršitelje tega zakona, ki jih bo potem kmalu odvadila njihove grde in nesrečne razvade.
Mi ne moremo dalje trpeti te nezakonitosti in se začudeni vprašujemo: zakaj se sploh vrši, komu je potrebna. Kajti ni potrebna, kakor smo pojasnili, niti trgovcem, niti trgovskemu osobju, oboji namreč protestirajo proti tej nezakonitosti, ni potrebna tudi ne vladi, niti državi, niti komur drugemu. Ves ta nered izvira iz nezaslišane in neverjetne inertnosti oblasti!
ŽITNI TRG V ITALIJI.
Žitni trg v Italiji se nahaja ta čas v dobrem razpoloženju in sicer to v popolnem nasprotstvu z inozemstvom, od koder se poroča o šibki tendenci. Prejšnja dplgotrajna marazma je spravila cene dosti pod svetovno pariteto, domača pšenica je šla do 30 lir pod uvoženo ocarinjeno inozemsko enake kakovosti. Kriva je bila temu posebno huda denarna stiska pri poljedelstvu, katero je moralo vieči na trg del pridelka za vsako ceno. Sedaj je v teku reakcija na ta dolgotrajni abnormalni tržni položaj. Izkazalo se je namreč, da so vidne zaloge izčrpane in cene domači pšenici silijo navzgor, da se dispariteta med domačim in inozemskim blagom eliminira. Dosedanji položaj, da so se držale cene pšenici, katere se mora letno uvažati velike množine iz inozemstva, in to je letos pri slabi letini, pod svetovno pariteto, je bil vsekakor nenormalen, sedanje korekture torej niso nekaj nepričakovanega. Uvoz iz inozemstva je zadnja dva .meseca zaostal dosti za srednjo mesečno množino.
LISTEK.
Dr. R. Andrejka:
Oris sedanjega stanja našega društvenega prava.
(■Nadaljevanje.)
Pač bi pa bil vsak član razpuščenega društva upravičen v svojem imenu vložiti tako tožbo na državni svet, češ da se je kršila v ustavi državljanu zagotovljena pravica udruževanja. Seveda bi pristojala taka pravica tudi bivšim društvenim funkcijonarjem, n. pr. društvenemu predsedniku, toda ne kot zastopnikom, ampak le kot članom bivšega društva.
V	zadnjih letih pa se je nagibala praksa Državnega sodišča in upravnega sodišča k naziranju, da je razpust društva smatrati za upravni akt, ki postane pravomočen šele tedaj, če ga ni več moč s tožbo na upravna sodišča (pri nas edino le na državni svet) izpodbijati. Društvu kot juri-dični osebi se mora pač pripoznati iste pravice kakor fizičnim osebam, ki so ga snovale, da se torej bori za svoj dosedanji pravni obstoj in od države pripoznani ustroj in da zavrača z vsemi zakonitimi sredstvi upravni akt, ki temu nasprotuj«.
*
Avgusta se je uvozilo 10.800 železniških voz, septembra pa le okoli 7000 voz pšenice. Lani se je tekom 12 mesecev uvozi-
lo	235.000 voz pšenice, ker pa letošnji pridelek radi suše zaostaja za lanskim za 50—70.000 železniških voz, bo treba letos uvoziti iz inozemstva okoli 300.000 železniških voz pšenice. Dosedaj je bilo uvoženih le 18.000 voz, ker se je rabilo skoro izključno domače blago. Pri tem razmišljevanju torej ni čuda, ako se cene držijo sedaj stalno v dobri tendenci. V teku prošlega tedna so zrastle cene domači pšenici za 2—3 lire, potem ko se je že tudi prejšnji teden zaznamoval porast od 4—5 lir, pri vsem tein se pa še vedno ne nahajamo na pariteti z inozemstvom, kajti podonavska pšenica, uraču-najoč stroške prevoza, uvozne carine, provizije i. dr., je še vedno par lir dražja nego domača. Srednja cena domači furlanski je sedaj 119—122 lir, »ardito« je porastla na 124—126 lir. Jugoslovansko blago ne konvenira še vedno radi previsokih cen. Podonavsko za november— december se trguje po 224—225 sh za angleško tono, Benetke—Trst—Barussi za januar 231/6, Manitoba Dominion št.
2	cif dol. 630—6'35. Tudi koruza stoji v simpatiji z drugim žitnim trgom prav trdno. Sedanji jesenski čas je tudi ugoden za zvečani ikonzum za debelitev prašičev, kateri stojijo precej dobro v ceni. Fozani suh, ki je vedno nekaj mešan z novim pridelkom, stane prompten 80 do 83 lir, franko postaja, v vrečah. Cif cena je okoli 150 sh za tono za promptno blago in 152 sh za dobavo november—december. Domači pridelek variira po različnih pokrajinah od 80—90 lir, le iz Furlanije se poroča o znatno nižjih cenah za nesuho blago. Jugoslovanska koruza tudi še ne konvenira radi visokih cen.
V	ovsu se čuti trenutno pomanjkanje po promptnem blagu. Cene so se zato zvišale za par lir. Domači pridelek je že popolnoma izčrpan, trguje se že samo inozemsko blago in sicer rumunski in ogrski po 103 lire franko postaja Trst, v vrečah. Cif—Trst stane 176—178 sh tona. Ogrski franko postaja Trst, dol. 440 do 452 tranzit rinfusa.
Dosedaj so stale cene krušni moki, ne glede na porast cen pSenici, nespremenjeno na prejšnjem stanju, ker so mlini pač uporabljali zaenkrat še pšenico nabavljeno po prejšnjih cenah. Od včeraj na danes pa so mlini naenkrat zvišali cene za 5—10 lir za stot ter so pri tem diskoutirali v polni meri zadnji porast pšenice.
*	* *
PRODUKCIJA SLADKORJA V BOLGARIJI.
Bolgarska sladkorna produkcija je že dalj časa predmet intenzivnega pospeševanja od strani vlade in bolgarskih gospodarskih krogov. Lani je dosegla produkcija ca 32 milijonov kilogramov. Ker znaša domača poraba ca 30 milijonov kilogramov, krije produkcija že vso do-
Vsak oblastveno odrejeni razpust društva mora ono oblastvo, ki ga je odredilo, priobčiti v dotičnem uradnem listu in sicer na uradne stroške, ne na stroške društva (§ 27 društv. zak.). Če je torej odredil razpust veliki župan ljubljanski ali mariborski, ga bo priobčil v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti, če ga je odredilo ministrstvo notranjih del, ga bo priobčilo v Službenih Novinah. Vendar bo v tem primeru v smislu zpkona, če se razpust tudi še objavi v Uradnem listu pokrajine ali oblasti, kjer ima razpuščeno društvo svoj sedež.
Praviloma se bodo take objave izvršile šele tedaj, če je razpust postal pravnomočen, ker bi sicer, ako bi se razpust od višjih upravnih instanc ali od državnega sveta razveljavil, moral v uradnem listu zopet preklicati, za kar pa zakon ne daje nobenih navodil.
Iz tega pa sledi tudi, da je objava v uradnih glasilih le deklarativnega značaja, le javna posvedočba o faktično in pravno izvršenem razpustu, da pa nima nikakih posledic proce-sualnega značaja. Razpust je tudi veljaven, če se v uradnih listih ni objavil. Namen objave je le ta, da poskrbi za čim večjo publiciteto oblastvenega razpusta, na katerega se s tem
mačo potrebo in je dala tudi že nekaj za izvoz.
Največja bolgarska sladkorna tovarna je v Rusčuku (Ruse); lani je producirala
13.900.000 kg sladkorja, torej več kot tretjino vse bolgarske produkcije. Za letos je kupila tovarna sladkorno peso od
12.000 majhnih kmetij na ca 5000 ha zemlje. Za 1 tono pese so dobili pridelovalci po 620 levov in 2 kg sladkorja, 3 kg pesnega semena in 50% melase za krmo živini. Ker da 1 ha dobre zemlje 15 do 20 ton sladkorne pese, pridejo kmetje prav lepo na svoj račun in so zato tudi pripravljeni, da s sladkorno peso obdelani svet podvojijo ali celo potrojijo, če bi bilo potrebno. Tovarna v Rusčuku zaposluje okoli 1500 nastav-ljencev, med njimi okoli 100 žensk; delajo v treh posadih po 8 ur. Na dan zaslužijo po 60 do 70 levov, kar za tamoš-nje razmere ni ravno neugodno. Vse osobje tovarne je 'bolgarsko, razen ravnatelja in »njegovega tajnika, ki sta Belgijca. Tovarna more veliko bolj ugodno delati kot kouvkurenca, ker more vsled lege ob plovni reki prihraniti veliko transportnih stroškov, bodisi glede dovoza pese kot glede dovoza sladkorja.
Letos bo produkcija tovarne manjša kot lani, ker sta tako pridelek pese na hektar kot sladkorna vsebina močno zaostala za lanskim letom. Kriva temu je poletna suša, ki je pesi zelo škodovala, nato pa suši sledeče deževje, ki je peso močno izlužilo. Letošnjo produkcijo tovarne v Rusčuku cenijo na ca 11 milijonov kilogramov, torej za ca tri milijone kilogramov manj kot lani.
*	* *
ZUNANJA TRGOVINA ČEŠKOSLOVAŠKE.
Oktoberska bilanca izkazuje rekordne številke. Eksport je znašal 2008 milijonov Kč in je bil ja 300 milijonov večji kot v oktobru 1926; import je pa znašal 1853 milijonov Kč in je bil za 508 milijonov večji kot v lanskem oktobru. Bilanca izkazuje aktivnost 155 milijonov čeških kron. Te številke dobro izražajo trajnost konjunkture; zelo veliko so im-
portirali surovin, ob istočasnem dvigu izvoza fabrikatov za 300 milijonov Kč
napram septembru, skupaj 1300 milijonov’. V septembru je bila bilanca aktivna za 362 milijonov, in sicer zato toliko več, ker je v septembru uvoz surovin zastal, zlasti pri tekstilni industriji, a se je v oktobru spet dvignil. V prvih desetih mesecih je znašal izvoz 15.705 milijonov čeških kron, za 1910 milijonov več kot lani, uvoz pa 13.820 milijonov Kč, za 1513 milijonov več. Aktivnost prvih desetih miesecev izkazuje 1885 milijonov Peških kron, lani 1488 milijonov, je torej letos skoraj za 400 milijonov Kč večja. Fabrikatov so prodali v oktobru za 1300 milj. Kč, sicer za 125 milj. Kč manj kot v septembru, a za 300 milj. več kot v lanskem oktobru. Surovin so uvozili za 200 milj. Kč več kot v septembru.
opozore upniki, dolžniki ali drugi interesenti.
Oblastveni razpust zadene društvo vobče nepričakovano, posebno če je, kakor običajno, zvezan z ustavitvijo njegovega delovanja. Tu mu ni mogoče, kakor če se prostovoljno razide, sklepati o modalitetah likvidacije, oso-bito o porabi društvene imovine. Zato morajo, kakor veleva § 4 črka i društvenega zakona, imeti pravila določbe za ta primer.
V	društvenih pravilih bo torej vobče najti določbo, o namembi društvene imovine ob oblastvenemu razpustu društva. Oblastva so na te določbe vezana, če in kolikor so v okviru zakonov izvršljive.
Zato je že pri predložitvi pravil prav zelo paziti na to, da so določbe o namembi društvene imovine določne in jasne in da niso niti protipravne a i protizakonite niti v obče nelzvrsljive. Zato je previdno, da si predlagatelji, ako namenijo imovino za ta primer kaki fizični ali pravni osebi, kakemu oblastvu, zavodu ali skladu itd., preskrbijo že tedaj obvezno izjavo teh faktorjev, da to namembo tudi sprejmejo. Društvena imovina je lahko pasivna, ali pa utegne namemba biti vezana na pogoje, ki so za dotično fizično ali pravno osebo nesprejemljivi.
Bistvu društev po društvenem za-
Bodočnost mednarodnega premogarstva.
David Evans Curdiff piše:
Zadnji premogovni štrajki — v Srednji Nemčiji, v Španiji in v Ameriki — nam pravijo, da morajo raču-niti premogovne dežele sveta poleg lastnih organizatoričnih in gospodar-skopolitičnih vprašanj tudi še s težkimi mednarodnimi kolebanji v cenah in v konjunkturi; saj so ravno ti problemi globlji vzrok za nastanek konfliktov. Položaj mednarodne premogovne industrije je zato tako kritičen, ker se je v zadnjih letih konkurenca na svetovnem trgu zelo poostrila in ker so izgledi za večje zboljšanje v bližnji bodočnosti zelo neugodni. Še zmeraj je mednarodna
produkcija večja kot povpraševanje.
Čeprav je bila v prvem letošnjem polletju v skoraj vseh deželah vsled boljše konjunkture poraba premoga večja in se je tudi mednarodna premogovna eksportna kupčija očividno dvignila, je pa vendar na drugi strani tudi produkcija premoga zelo narasla in prekaša danes še zmeraj obseg porabe. V Angliji je postala večja produkcija možna vsled znižanja splošnih stroškov po končanem premogovnem štrajku; premogovniki so mogli po štrajku cene znižati. Na evropskem kontinentu, zlasti v Nemčiji, so pospešili produkcijo večkrat z obsežnimi racionalizacijskimi odredbami. Sicer se morejo javiti štrajki in mezdni boji v najrazličnejših produkcijskih panogah, a ni verojetno, da bi to kaj vplivalo na svetovni trg. Štrajk v Srednji Nemčiji je bil poravnan z odlokom razsodnika — »Trg. list« je o tem že pisal —; štrajk v Severni Ameriki pa ne pride dosti v poštev, ker so cenili zaloge rjavega premoga ob začetku štrajka na 70 do 80 milijonov ton in ker neorganizirani obrati delajo še naprej. Ker morejo ti obrati več producirati, kot znaša trenutna poraba, ni za Severno Ameriko nobene nevarnosti, da bi se njeno gospodarstvo lcaj pretreslo. V drugih premogovnih deželah, zlasti v Južni Afriki, Indiji, na Daljnem vzhodu in v Avstraliji, je bila produkcija premoga letos večja kot lani. Zato je potreba po importu v teh deželah man jša kot prej. Na Kitajskem se pa politični boji javljajo pač tudi v premogovnih okrajih zelo neprijetno.
Ge pogledamo na podlagi statistike prvih šestih letošnjih mesecev na vso
produkcijo leta 1927
na rjavem in črnem premogu se bo izkazala za najvažnejše dežele premogovne produkcije skupna vsota ca 1.300 milijonov ton, napram ca 1.124 milijonom v letu 1926 in ca 1.133 milijonom v letu 1925. To pomeni za le-
konu iz leta 1867 nasprotuje vsekakor razdelitev društvene imovine med bivše društvene člane po določenem ključu, ker zadobi s tem društvo značaj pridobitnega društva po ces. patentu iz leta 1852, ki zasleduje le privatne gmotne koristi svojih članov, ne pa javne ali občekoristne namene. Nezakonita je n. pr. tudi določba v pravilih, da se za likvidacijo društvene imovine po uradnem razpustu določa posebna komisija ali odbor, sestavljena po. kateremkoli kl juču iz nekdanjih društvenih elanov, ali da naj po uradnem razpustu podružnice glavno (matično) društvo odloča in ukrepa o tem, kaj naj se zgodi z podružnično imovino. Take in podobne določbe nasprotujejo § 27 društv. zakona, po katerem morajo oblastva odrediti zakonite uvodne ukrepe glede društvene imovine.	v	•
Kakšni so ti ukrepi, o tem društveni zakon ne daje nikakih nadaljnih predpisov ali pojasnil, vendar je po §§ 269 in 276 obč. drž. zakonika jasno, da morajo v takih primerih sodišča postaviti kuratorja za varstvo pravic še neznanih ali vsaj negotovih lastnikov in potem kot kuratelska oblastva razsoditi o prisojilu te imovine.
Predno se vse to izvrši, lahko poteče precej časa, medtem pa se utegne imovina bodisi po interesiranih dru-
tosnje leto skoraj 13 odstotno večjo produkcijo kot v letu 1925. Jžlasti v kontinentalnih evropskih deželah se je produkcija zelo zvišala, tako v Nemčiji, Franciji, Poljski, Rusiji, Belgiji, v Saarski kotlini in v Čslov.; če ra-čunimo k njim še Anglijo, vidimo prirastek ca 75 milijonov ton. Če pa ra-čunimo zraven še oglje itd., vidimo v letu 1925 produkcijo 1170 milijonov ton, v letu 1927 pa 1320 mil. ton. Seveda je zelo težko povedati, koliko bo v letu 1927 odvišne produkcije, vendar smemo računiti, da bo znesla oko-
li	15 odstotkov.
V	naslednjem podajamo statistiko premogovne produkcije najvažnejših dežel produkcije v letih 1925 in 1926 ter statistiko predvidene produkcije za leto 1927, v milijonih	ton:
Dežela	1925	1926	1927
U. S. A	530-5	601-7	595-8
Anglija	248-3	127-6	2641
Nemčija	132-6	145-4	154-2
Francija	47-0	51-4	53 3
Poljska	291	35-8	37-1
Rusija	17-7	26-4	31-3
Japonska	31-5	29-1	30-5
Belgija	23-1	25-3	27-8
Britanska Indija	20-3	20-3	22-3
Saarsko okrožje	13 0	13-7	14-2
Češkoslovaška	12-7	14-5	14-0
Kanada	8-6	11-7	12-0
Južna Afrika	11-8	12-4	11-6
Nizozemska	6-8	8-6	8-8
Skupaj 1.133-0	1.124-0 1.277-0
Iz seznama se jasno razvidi, da iz-gledi za bližnjo bodočnost niso nič kaj rožnati. Mednarodna produkcija ku-rivnih snovi je prevelika. Zaenkrat je nemogoče povedati, na kakšen način bi se dala poraba premoga dvigniti in se tako porabiti nadvišna produkcija. Po dosedanjem svetovnogo-spodarskem konjunkturnem razvoju moremo računiti s stalnim dvigom porabe za industrijske in plovbne namene, a ta prirastek še ni dosti velik, bi mogel vsaj za bližnjo bodočnost mednarodno premogarstvo sanirati in ga dvigniti zopet na predvojno višino. Zlasti v Evropi so izgledi vseskoz negotovi in vznemirljivi. Med vzroki, ki so dovedli do tega kritičnega položaja, je v prvi vrsti gibanje v prilog lastni preskrbi s kurivno snovjo v posameznih deželah. Francija, Španija in Nemčija so se v zadnjih letih trudile, da prisilnim potom dvignejo domačo produkcijo in da po možnosti izključijo inozemski premog. Tudi stvarne dajatve na račun reparacij pridejo v poštev. Nemčija dobavlja danes Italiji mesečno 350.000 do 380.000 ton premoga proti 75.000 tonam v letu 1913. Na podlagi Davvesovega načrta so znašali nemški eksporti premoga in koksa v Francijo letos do konca julija nad 1 milijon ton, leta 1913 pa manj kot pol milijona ton. To »am zadosti jasno pokaže, kako so se razmere na premogovnem trgu poostrile.
štvenikih, bodisi po drugih raznesti nli pokvariti ali sicer okrniti. Zato morajo policijska oblastva 1. stopnje (sreski poglavarji, ali polic, ravnateljstva) takoj po ustavitvi društvenega delovanja poskrbeti za to, da se društvena imovina primerno zavaruje. To se zgodi praviloma na ta način, da oblastveni organ v prisotnosti onih članov društv. načelstva, ki so ga zastopali na zunaj, napravi natančni inventar o društveni imovini v vseh njunih delih, premičninah in nepremičninah m ce gre za kompliciranejše denarne razmere, tudi računski zaključki iz računskih knjig itd. da se ugotovi točno stanje ob času razpusta. Ker je ta inventar mnogokrat važno dokazilo, je previdno, da se pritegne k temu postopku vsakokrat tudi zastopnik do-tične občine, že zaraditega, ker se mu, Ponavadi dotlej, da se postavi sodni Kurator, preda ugotovljena imovina v 3 • rambo.	(Konec	prihodnjič.)
VI
Iz naših organizacij.
USTANOVE ZA UBOGE ONEMOGLE OBRTNIKE IN TRGOVCE, ODNOSNO NJIHOVE VDOVE.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1927 za uboge onemogle obrtnike in trgovce, odnosno njihove vdove 26 ustanov po 150 Din. Prošnje naj se pošljejo Zbornici za trgovino, obit in industrijo v Ljubljani do 2. decembra 1927. Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilce obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne nvore več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
Gremij trgovcev za ljubljansko okolico sporoča članom, da je prevzel posle gremijalnega načelnika prvi podnacel-nik, trgovec g. J o s i p Š p o r n iz Ježice pri Ljubljani, do katerega naj se blagovolijo člani obračati v važnejših gremi-jalnih zadevah. — Načelstvo.
Ljubljanska borza.
Tečaj 9. novembra 1927	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DEVIZE:	13-54	13-57
	1094-—	1097--
	8"005	8-035
London 1 funt 	 Newyork 1 dolar .... Praga 100 kron T - - - -	276-30 56-65 168-05	277-10 56-85 16885
Tf»t 100 Ur			310-375
		
Trgovina.		
m
m
Mednarodni trg lanu. Vzhodnoevropskega lanu dobiš na vseh trgih le prav malo. Latvijska vlada lanu novega pridelka doslej Se ni ponudila v prodajo in čaka menda še ugodnejših prodajnih priložnosti. Nekateri znaki kažejo na izdatnejše ponudbe v sosedni Estonski. Vzorci lanu iz Estonske so zadovoljivi. Majhna ponudba litavskega lanu, ki je prišla na trg, je bila takoj razprodana. Prodaja nove sovjetskoruske lanene izvozno organizacije nikakor ne' odgovarja po-.trebi po ruskem lanu. Par sto ton, ki jih je doslej ta organizacija izvozila, so zadostovale komaj za razdelitev večjih vzorcev in poskušenj za mednarodno platneno industrijo. Kdor se zanima za mednarodni trg lanu in za razdelitev svetovne lanene produkcije ter izgledov lanene industrije, naj prebere tozadeven članek v številki 97. »Trgovskega lista«.
Švedska trgovska bilanca in švedski eksport kapitala. Eksportni prebitek Švedske v prvih letošnjih devetih mesecih je dosegel 24 milijonov švedskih kron; a od teh 24 milijonov pride samo na september 17 milijonov. Istočasni lanski meseci so pa kazali importni pre-višek 84 milijonov kron, tako da je letošnja trgovska bilanca v primeri z lansko zelo aktivna. Temu razmerno raste tudi švedski eksport kapitala. V tretjem letošnjem četrtletju ga cenijo na več kot 62 milijonov kron, kar pomeni rekord.
V	vseh treh prvih letošnjih četrtletjih se je dvignil eksport kapitala na 164 milijonov kron, kar je za 100 milijonov kron več kot v istih mesecih lanskega leta. Z roko v roki s tem razvojem se je neprestano dvigala tudi švedska plačiv-na bilanca; notacija švedske krone je bila izredno trdna. Da se javlja švedski kapital povsod po svetu,-o tem >Trgov-ski list« opetovauo poroča.
Industrija.
Ncstomiška sladkorna rafinerija. Ta
Ivfdka je v Češkoslovaški med najbolj znanimi. Bilanca za leto 1926, sestavljena že na podlagi davčne reforme, izkazuje po odpisih in po ustanovitvi izredne rezerve v znesku 19 milijonov Kč čisti dobiček 4,100.000 Kč; iz tega dobička bo izplačala rafinerija kot lani 25-odstotno dividendo = 100 Kč za delnico. Sklenili so, da bodo v zvezi z nakupom insolventne sladkorne tovarne in rafinerije David Bloch dvignili glavnico družbe od 15 na 30 milijonov Kč. Po zadnji dotaciji so se dvignile rezerve podjetja na 26K- milijona čeških kron.
Elektrifikacija Ogrske nižine. O teh
načrtih smo že parkrat pisali. Odbor nemške berlinske elektrifikacijske družbe za proučevanje predpogojev za elektrifikacijo Ogrske nižine je še zmeraj zaposlen z izvedbo svojih del. Če bo prišlo do zaključka, mislijo na napravo prav posebno močne elektrarne za dobavo toka za Ogrsko nižino. Treba bo pa še počakati. Delo nemške družbe ni v nobeni zvezi z elektrifikacijskim načrtom angleške Talbotove skupine. Govori se pa, Ja bodo dobavili Nemci material tudi :'a angleško družbo.
Denarstvo.
Ostrejša kontrola nemških inozemskih posojil. Posvetovalni urad za nemška inozemska posojila je zopet pričel z delom. Ob tem povodu se je vršilo posvetovanje med nemškim finančnim ministrom Kohlerjem, gospodarskim' ministrom Curtiusom, predsednikom Državne banke Schachtom ter reparacijskim agentom Parkerjem Gilbertom. Merodajna za poslovanje posvetovalnega urada bodo ona načela, ki sta jih zastopala Cur-tius in KOhler v gospodarskem odboru državnega zbora. Računati je s tem, da bo merilo v zadevi posojilnih prošenj v bodoče strožje.
Poljski proračun. Sejmu predloženi proračunski načrt govori o dohodkih 1.178 milijonov zlatov za davke, pristojbine in carine ter 784 milijonov za doneske monopolov. Izdatki so takole razdeljeni: 708 milj. zlatov za javna dela, G89 milijonov za vojno ministrstvo, 342 milijonov za uk in bogočastje, 211 milijo nov za notranje, 11 milijonov za finančno ministrstvo, 111 milijonov za penzije, 48 milijonov za zunanje ministrstvo, 9 milijonov za parlament, 4 milijone za državno kontrolo in 17 milj. državnega predsednika.
RAZNO.
Reparacijske dajatve. Urad general-. nega agenta za reparacijske dajatve je pravkar izdal poročilo o stanju zadeve na koncu oktobra. Franciji je bilo plačanih v oktobru 76,;->26.000 mark, od teh v premogu 15 3 milj., v drugih stvarnih da-jtltvali'84’8, v gotovim' 19 97, za zasedbene čete 3'27. Britanski državi so plačali
28,600.000	mark, Italiji 9,550.000, Belgiji 9,390.000, Češkoslovaški 4,450.000, Zedinjenim državam ameriškim 5,760.000, Rumuniji 1,530.0C0, Japonski 1.660.000, Portugalski 700.600, Grški 280.000, Poljski 16.000. Jugoslavije naša statistika ne omenja, gotovo pomotoma.
Novi železni in premogovni »kraji v Ruiuuiiiji. Rumunski geološki zavod je dal letos po prvovrstnih strokovnjakih preiskati razne okraje glede nahajanja piemoga in železa. Predsednik geološkega zavoda je poročal te dni ministrskemu svetu o izvršenem delu. Sicer je še vse tajno, vendar je proniklo to, Ja so zaključki raziskovanj zelo ugodni In da upajo kriti vso rumunsko porabo železa in premoga iz domačih rudnikov. Geološki zavod se je pri raziskovanjih posluževal najmodernejših aparatov in inštrumentov.
Mlynarski o poljskem posojilu. Dopisnik pariškega lista »Petit ParisieiK v Varšavi je imel s predsednikom poljske Državne banke Mlynaiskim razgovor o novem poljskem konsotidacijskem posojilu. Dopisnik je dobil iz razgovora vtis, da se bo Poljaka v bodočih letih od gospodarskega težkega položaja sijajno popravila. Novo konsoliclacijsko posojilo, ki naj poljski zlat končnoveljavuo stabilizira, ne bo samo moralična zmaga, temveč hkrati tudi sijajna finančna zmaga.
V	Švici je bilo posojilo takoj prvi dan desetkrat prepisano, tudi v Franciji prekaša uspeh vsako pričakovanje. O uporabi posojila je dejal Mlynarsld, da ga bodo porabili v prvi vrsti za končno stabilizacijo zlata. Okoli 15 milijonov dolarjev je namenjenih 'za kredite poljedelstvu in za železniške investicije. Iz vsega razgovora veje velik optimizem o gospodarski bodočnosti Poljske.
Koliko stane novi Fordov avto. Rekli smo že, da vesti o pobotanju med Fordom in med General Motors niso bile resnične in da je prišel Ford s svojim novim vozom na trg. Iz Detroita poročajo sedaj, da cenijo skupne stroške, ki so jih imele Fordove tovarne s prilago-denjem svojih obratov na fabrikacijo no-
vega modela, na 50 milijonov dolarjev; zgubljeni dobiček zadnjega polletja vsled neizvršenih naročil pa cenijo na 45 milijonov dolarjev. Skupni odpadli dobkv'ek znaša torej 95 milijonov dolarjev.
Boljšanje konjunkture v Kanadi. Veliko naših rojakov je v Kanadi. V zadnjih tednih kaže kanadski promet v železu in jeklu močno tendenco navzgor. Tovarnarji motornih voz so svojo produkoijo dvignili, izredno močno je povpraševanje po stavbnem jeklu; samo v mestih Toronto in Montreal so zahtevali za gradeče se hiše 40.000 ton jekla. V prvih letošnjih devetih mesecih so napravili v Kanadi nad 161.000 motornih voz v vrednosti 105 milijonov dolarjev, čeprav je glavna tovarna deloma počivala. Pri bankah kažejo samo v septembru debitorji prirastek 487 milijonov dolarjev. Blagovni transporti kanadskih železnic v prvih letošnjih devetih mesecih presegajo promet lanskega leta za 100.000 vagonov, in sicer pri premogu za 43.000 vagonov, pri lesu za 22.000 vagonov itd. Tendenca kanadskih efektivnih trgov je trdna; pri 50 vodilnih osnovnih delnicah je znašat indeks dobička v avgustu 4-16, v septembru 3 99. Splošno se lahko reče, da je konjunktura dobra.
Borza dela v Mariboru. Od 30. oktobra do 5. novembra je iskalo dela 142 oseb in sicer 95 moških in 47 žensk; prostih mest je bilo 89, delo je dobilo 60 oseb, t. j. 30 delavcev in 30 delavk, odpadlo jih je 35, odpotovalo pa 30. Od 1. januarja do 5. novembra je pa dela iskalo 7472 oseb, prostih mest je bilo 4367, delo je dobilo 2863 oseb, odpadlo jih je 2763, odpotovalo pa 1325.
Pri mariborski borzi dela dobijo delo:
3	hlapci, 4 viničarji, 6 majarjev, 1 mlinar, 2 ključavničarja, 6 pomožnih delavcev, 2 pečarja, 1 kolar, 1 sodar, 1 kovino-tiskar, več vajencev (pekovske, mizarske, ključavničarske, mlinarske, krojaške in kovaške obrti) za Maribor in 20 ključavničarjev in 20 mizarjev za tovarno Nagonov Ferrum v Subotici; razven tega 4 kmečke dekle, 6 kuharic, 7 služkinj, 3 vzgojiteljice, 3 varuške, 5 šteparic gornjih delov čevljev’ 1 hot. kuharica, 1 postrež-nica, 1 trgovska vajenka, 1 podnatakari-ca, 1 poslovodkinja s kavcijo.
Kovinotiskar se išče za Ljubljano. Nastop takoj. Javiti se je pri Borzi dela v Mariboru.
Po svetu. Zaradi preoblikovanja obrata bo imel Ford letos 45 do 50 milijonov dolarjev manj dobička kot povprečno v zadnjih letih. — Preddela za združitev peterih največjih ameriških kabelskih družb v U. S. A. so končana. Gre samo za to, da udeleženci oddajo svojo uracliic) prijavo. Nova tvrdka bo imela naslov: General Cable Corporation. Aktiva znašajo 50 milijonov dolarjev. — češkoslovaška tovarna klobukov brata Scheinost je prišla v plačilne težkoče; pasiva znašajo 16 mlijonov Kč, aktiva 9. — Zaposlenost čslov. železnih podjetij se je v zadnjih tednih zopet dvignila in beremo o novih delujočih plavžih. — Pogajanja avstrijske in češkoslovaške papirne industrije glede odprave medsebojne konkurence in racionalizacije obratov so v zadnjih dneh bistveno napredovala. Torej zopetni dvig cen papirja. — Vršijo se pogajanja o zakupu avstrijskih obratov mineralnega olja po Rumunih. Za Runiu-ne bi imel zakup to korist, da bi si z lastno prodajno organizacijo in z lastnimi tanki zagotovili prodajo v Avstriji, doSinr bi avstrijska podjetja dobila primerno in redno obrestovanje. — Dividenda Praške železne industrije bo znašala najmanj 75 Kč za poldrugo leto. Letošnje poslovno leto obsega namreč po sklepu zadnjega občnega zbora 18 mesecev. — Omejitve deviznega in valutnega prometa bodo odpravili tudi na Poljskem, ali pa so jih že. — V zadnjem času so nastala v kartelu budimpeških bank nesoglasja, ki so dovedla do odpovedi kartela. Kartel preneha s 15. novembrom in bo od tedaj naprej glede obrestne mere itd. postopala vsaka banka samostojno. — Djnamit Nobel tovarne d. d. v Torinu (Italija), ki razpolagajo z 10 milijoni lir in ki so bile doslej v francoskih rokah, so sedaj nacionalizirante in so prevzeli vse delnice italijanski interesenti. — Na Ogrskem so zgradili spet več novih predilnic in tkalnic. — Na Nemškem so že več mesecev insolvence stalno padale, a oktober zaznamuje od maja naprej prvič spet precejšnje naraščanje konkurzov; v septembru jih je
bilo še 3642, v oktobru ,pa že 4552. Ta pojav je deloma tudi posledica novega poravnalnega postopanja. — Hranilne vloge v Prusiji so narasle od 404 milijonov mark v decembru 1924 na 2728 milijonov mark v avgustu 1927. — Življenski indeks na Nemškem je bil v septembru ca 150; to se pravi, življenje je bilo za polovico tako drago kot pred vojsko. — Ogrski poljedelski minister Meier pravi, da potrebuje gospodarsko življenje Ogrske najmanj 200 milijonov pengo v izvedbo tinančnega dela agrarne reforme. To svoto je pa mogoče dobiti le potom inozemskega posojila. Sicer pa agrarna reforma še ni končana, vprašanje fideiko-misov je že v začetnem Stadiju. — Mesečni poročili Dresdenske ter Komerčne in Zasebne banke slikata gospodarski položaj Nemčije dosti bolj ugodno kot se je v zadnjem času pisalo. — Insolventna je postala znana gumijeva tovarna v Berlinu in Leipzigu Filip Pcnning d. d. Obveznosti so zelo velike. — V zadnjem času so se raznesle vesti, da je torinsko a\tomobilno tvrdko Lancia kupil Guali-no, predsednik podjetja umetne svile Snia Viscosa; sedaj beremo, da Vesti ne odgovarjajo resnici in da je podjetje slej-koprej v rokah dosedanjih lastnikov. — Po zgledu Dunaja hočejo tudi avstrijske zvezne dežele Dolnja in Gornja Avstrija ter Štajerska prevzeti jamstvo za rusko kupčijo glede onih industrijskih vrst, ki jih same izdelujejo. Industrija pozdravlja načrt simpatično, politični krogi so pa deloma zelo nasprotni. — Newyorška National City Bank je izvedla na zahtevo kontrolorja 10. oktobra vmesno bilanco in je izkazala 1461 milijonov dolarjev aktiv ter 1087 milijonov dolarjev pasiv. — Nemci so zelo ponosni, da je od 80 inozemskih zavarovalnih družb v Španiji
12	v nemških rokah. — Ureditev avstrijske trgovske statistike je tako napredovala, da bo okoli 20. novembra priobčena že oktoberska bilanca, takoj nato bilanca za prvo polletje 1927 in kmalu nato tudi bilanca za tretje četrtletje 1927. Po dosedanjih številkah je treba računiti tudi letos s pasivnostjo ca ene milijarde šilingov.
Padanje cen na svetovnem trgu. — V _yseh državah so si danes že na jasnem, da so v medsebojni trgovski tekmi na svetovnem trgu v prvi vrsti cene merodajne, ki jih je tekmovalka v stanu držati; in sicer se ta okolnost čim očitneje izraža, dočim stopa presoja kakovosti nekako v ozadje. Socialpolitiki si te pojave tolmačijo z dejstvom, da je bila osobito v prvi povojni dobi potreba ^ po raznem blagu povsod jako občutna. 1 re-ba je bilo kriti blagovne zaloge od koder koli se je nudila prilika, izbira je bila pičla; sicer so tudi cene igrale gotovo vlogo pri dobavi, pa za proizvajalno industrijo so bile okoliščine vsekakor ugodnejše, kakor danes, povpraševanje po blagu, oziroma potreba, je bila večja, kakor ponudbe, mogoča je bila torej prodaja po razmerno višjih cenah. Vsega tega danes ni več. Izvzemši posamezne slučaje ni nikjer več nujnih potreb po blagu ali celo pomanjkanje robe. Razven tega pa stoje obrati v industrijskih državah v celem obsegu na
predvojni višini, ali se ji vsaj bližajo, končno pa se tudi v državah, nastalih po vojni, oživlja industrija, da pomaga kriti domače potrebe. Oskrba z blagom na svetovnem trgu je brezdvonmo že davno zasigurana, gre torej samo še za dobavne cene. Uvedba zlate valute v najvažnejših produkcijskih državah ni ostala brez vpliva na padanje svetovnih cen, osobito je to opazovati glede Anglije. Predsednik znanega Britanskega zavoda »Institute of Bankersc sir John Fergu-son je pred kratkim izjavil, da stoji zopetna uvedba zlate valute na Angleškem s padanjem produkcijskih cen v tesni zvezi. Obče znano je, da se je stekala pretežna večina zlatih rezerv v Ameriko, kar bi utegnilo svetovno-trgovskemu razvoju dali nekako drugo obliko, ker pridejo ameriške države pri eksportu posebno poljedelskih strojev prav občutno v poštev. Sicer pa tudi ameriški politiki prav dobro vedo, da se kopičenje zlatih zakladov ne bo dalo raztegniti do skrajnosti, kar bi tudi ne ostalo brez neugodnih posledic, računajo torej prav resno, da se bo začelo nakupičeno zlato polagoma zopet raztekati po ostalem s\ etu in se bo nivelirala njegova posest med ostalimi narodi. Na ta način pa odpade tudi zadnja ovira za znižanje svetovnih cen. V vseh izvenameriških državah se pojavlja živahno gibanje za preskrbo državnih blagajn z zlatom. Naravna posledica je porast vrednosti zlata, kojega cena se je počela prav izdatno dvigati; to pa zopet pritiska na blagovne cene, ki so izražene v zlatu. Bančni zavodi na celem svetu se imajo poprijeti naloge, pokret zlate nivelacije z vsemi sredstvi pospeševati in skrbeti za brezhibno fluktuacijo zlatih rezerv med posameznimi narodi, v tem smislu nadaljuje tudi naš angleški strokovnjak Fer-gusou svojo stvarno razpravo. Finančna in gospodarska politika ameriških državnikov se sicer še s temi smernicami ni mogla spoprijazniti, pa zajeziti časovnega toka jim tudi ne bo uspelo. — Ameriške banke so vobče glede posojil inozemstvu precej trdovratne; drže se v tem oziru intencij vladnih krogov, da se prošnje po posojilih sploh odklonijo, ali pa se ugoditev veže na jako občutne pogoje in zaklavz.uUra.ne težave,
posebno če je količkaj slutiti, da bi se s posojilom podpirala amerikanska konkurenca. Z neverjetno doslednostjo raz-motrivajo previdni ameriški finančniki vse okolnosti posojilčnega prosilca. Posebno kočljivo je vprašanje nameravane porabe posojila; in če preti tudi samo dozdevna nevarnost, da bi se upnik na škodo ameriškega izvoza osamosvojil, ali se gospodarsko vsaj okrepil, imajo ti denarni mogotci že dovolj premislekov proti realizaciji posojila. Najbolj poučijiv dokaz za novo smernico ame-nkanske finančne politike nam je znana zadeva takozvanega kalijevega posojila Nemčije. Hladnokrvno so ameriški bančniki udeležbo pri tej, brezdvonmo jako solidni finančni operaciji odklonili. Iz istih razlogov so izostali tudi uspehi glede zadnjih posojilnih pogajanj o priliki osebnega potovanja državnega predsednika v Ameriko. Ameriško časo-
pisje tudi v zadnjem času popolnoma odkrito priznava, da Zedinjene države za nemško industrijo nimajo denarja. Če bi nemška industrija bila danes odvisna od tujega kapitala, bi bila kmalu izločena iz vrst tekmovalk na svetovnem trgu; prisiljena je iskati druga pota, da si uveljavi svoj pomen in obstoj. Nemčija združuje sedaj vse sile, da v visoko-vrednih izdelkih po nizkih cenah izpodriva konkurenco ter si na ta način osvoji kar največji delež na svetovnem trgu. Vse gospodarske in finančne sile celega sveta delujejo vsporedno na tem, da se ublaži draginja in normalizirajo cene po dejanjski in ne po idealni vrednosti. Te besede pa nimajo pomena neutemeljenih prerokovanj, kakor jih trosijo ve-deževalne Pythie o bližnji bodočnosti v svet, naslanjajo se na naravne dogodke sodobne svetovne zgodovine, ki jih preživlja ves svet; draginjsko vprašanje je samo člen v vrsti teh dogodkov, njegova rešitev torej odvisna od naravnega razvoja svetovno-trgovinskega položaja. — K. Tiefengruber.
TRŽNA POROČILA.
DALMATINSKI VINSKI I. DR. TRG.
V	zadnjem času se je vinska trgovina v Dalmaciji posebno živahno razvila. Kašteli so prodali okoli 150 vagonov. Tudi ravni otoki so vsled obilice grozdja letos veliko prodali. V južni in v severni Dalmaciji je bila trgovina manj živahna. Pridelek mandeljnov je bil letos srednji, povpraševanje istotako. Olivnega olja bo letos dosti. Višnje so, kakor vemo, že vse razprodane, buhač tudi.
Mariborski trg dne 5. novembra 1927. Slaninarjev je bilo 52, s krompirjem, svežim zeljem, čebulo in drugo zelenjavo naloženih voz je bilo 91, s sadjem pa 5. Trg je bil povsem dobro preskrbljen in kupčija je bila kakor po navadi zelo živahna. Cene grozdju so znatno poskočile, perutnina se je tudi podražila, pri drugih stvarih so pa ostale cene skoraj neizpre-menjene. Pri svinjini in slanini so cene stalne Din 10 do 30 za kg na drobno, 15 do 17 za kg pa na debelo. Perutnine in domačih živali je bito okoli 8(10 komadov, med temi ie Oilo nad lOO puranov. Cene so bile piščancem 15 do 30, kokošem 40 do 50, racam in gosem 30 do 100, puranom 60 do 125, domačim zajcem 7'50 do 30, golobom in grlicam 25 do 35 Din za komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in evetliec. Cene so bile krompirju 1 do 1'75 Din, čebuli 1-50 do 3 Din, česnu 10 do 14 Din kg, glavnati solati in endiviji 1 do 2 Din, zeljnatim glavam 1 do 4 Din komad, hrenu 8 do 10, zeleni papriki 8 do 10 Din, paradižnikom 3 Din, kislemu zelju 4, kisli repi 2 Din, surovemu maslu 36 do 40 Din, kuhanemu maslu 46 do 48, čajnemu maslu 52 do 55 Din kg, mleku 2 dc 3 Din, smetani 12 do 13 Din, oljčnemu olju 22 do 26, bučnemu olju 20 do 24 dinarjev liter, sirčku 3 do 6 Din hlebček, jajcam 1'50 do T75 Din komad. Sadje. Cene so bile le jabolkom 4 do 8 Din, hruškam 6 do 12, orehom 10, luščenim 4C do 52, grozdju 16 do 20, mandeljein 45
do 50 maku 16 Din kg; limonam 0'75 do 1'50 Din komad. Kostanju, surovemu 2 do 3, pečenemu 6 Din liter. Kostanja je letos posebno v framski okolici obilno in radi tega se bo cena bržkone znižala. Cvetlice so se po Vseh Svetih zopet pocenile in sicer so se prodajale po 0'25 do 6, z lonci vred po 10 do 50 Din komad. Lončena in lesena roba se je prodajala po 1 do 100 Din, brezove metle 2'25 do 5 Din komat, 1 leseni kurnik 150 Din, koruzna slama 25 do 30 Din vreča.
Seno in slama na mariborskem trgu. Kmetje so pripeljali v sredo 2. novembra 15 voz sena in 4 voze slame, v sobota 5. novembra pa 14 voz sena in 6 voz slame. Cene so bile senu 55 do 82 50 Din, slami pa 35 do 45 Din za 100 kg.
DOBAVA, PRODAJA.
Prodaja elektromotorjev. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje pismeno dražbo za prodajo 4 elektromotorjev za istosmerni tok 150 voltov. Dražba bo dne 20. decembra 1927 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. — Pogoji se lahko vpogledajo in kupijo v pomožnem uradu direkcije v Ljubljani. Jainčevina (5%, če je inozemec 10%) pa se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe po pomožnem uradu direkcije, soba štev. 41.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 16. novembra t. 1. ponudbe glede dobave ploščatega železa. — Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 19. novembra t. 1. penudbe glede dobave firneža in terpentina ter glede dobave 50 kg Manloch-packung. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 19. novembra t. 1. ponudbe glede dobave 130 kub. metrov jamskega lesa. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 20. novembra 1.1. ponudbe glede dobave avtomatske telefonske centrale. — Komanda pomorskega arse-nala v Tivtu sprejema do 25. novembra t. 1. ponudbe glede dobave pil in brusov; do 27. novembra t. 1. glede dobave raznih instrumentov in raznega inaterijala; do 28. novembra t. 1. pa glede dobave spojnic, konzol in osovin. —: Vršile se
bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 16. novembra t. 1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu glede dobave 5000 parov čevljev za mornarje. — Dne 25. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave drv za kurjavo; dne 26. novembra t. 1. pa glede dobave košar za premog. — Dne 26. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave progovnih vozičkov. — Dne
28. novembra t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu glede dobave bencina, raznega olja, rumene konzistentne masti. — Dne
29. novembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani, ekonomsko odelenje, glede dobave gornjegradbenega železnega materijala. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo interesentom na vpogled.
Pristni	Pristni
" prali Kaviifev in pravi
Rastlinski ielocUni liker
man In prelzkulen kot ™»>IJIvo domače zdravilo io nod SO lot, Izdeluje In dobavila
EDINOLE
Rastllnoka dottllaelja »FLORIAN« (Izdalovalee Idmund Kavčič) druiba z a. z. v Ljubljani Gozpoovotaka ooita It. 11 (KollzoJ)
Vtaka pristna steklenica )e opremljena z originalnim podpisom: Za pristnost IzamCt:
Veletrgovina |
Varu)to so ponaredb, ki so prodajajo namesto pristnega KnvCItevegn .Florinnn" I
v Ljubljani
pripasala
Špecerijsko
Diano
raano vrstno španla, —ko hi dalelna p H-Mi«. • Rasno vrstna
rudninsko vodo.
Lastna pralama sa kavo In mlin sa (Mava ■ oloktrKnim obratom. r Canikl na raspolasal
Prometni zavod sa premog d. d.
- Ljubljana	——
prodaja po najugodnejših cenah hi samo na debelo
psf% m k|	d* doma« In inozemski so domačo
kartava In industrijske svrtie
KOVAŠKI PREMOG mt KOKS, KM BRIKETE
Prometni zavod so premog d.d.vUn“H"1
I Tiskarna MERKUR. Ljubljana
trg..|«d. d. d. - Simon Gregoriiieva ulica 23
ao nrlporrrf- sa tisk vsakovrstnih tiskovin sa trgovce, obrtnika, Industrije« In urada. •• Lastna knjlgovasnica
Veletrgovina
kolonij ailne ln špecerijske robo
Nil JElAtlB
LJUBLJANA
ZALOGA sveže prstene kave, mletih dišav In rudninske vode.
Xo£n« In solidna postrežba l
jeahtevajte cenik!
Ureja^ANTON PODGORŠEK. - Za Ti^vsko-industrijsko d. d. >MBKKUR< kot izdajatelja m tiskarja: A. SEVBR,