VODENJE vvzgojiinizobraževanju 1|2015 Pogledi na vodenje 3 Pomembnost vodenja v mednarodnem projektuoecd oinovativnih uˇcnih okoljih DavidIstance 25 Zustreznimipristopidopreoblikovanja alternativnihpojmovanj Nataša Dolenc-Orbani´cinClaudioBattelli 39 Elektronski listovnik u ˇ cnega cenca v vlogi spodbujanja razvoja kriti ˇmišljenjainustvarjalnosti: predstavitev mednarodnega projekta eufolio TanjaRupnikVec in SašoStanojev 59 Finanˇcrtovanje v javnem zavodu cno na ˇ Tatjana Horvat in BernardkaŽvorc 79 Profesionalni razvoj ravnateljev v zakonodajnih okvirih Mihaela ZavašnikArˇcnikin KsenijaMihovar Globokar Izmenjave 101 Šolski dan za u ˇ citelje:primer spodbujanja sodelovanja ˇciteljskega zbora clanov u ˇ JanjaZupanˇciˇc 119 Vpeljava programa mednarodne mature v prizadevanju za bolj kakovostno delo na šoli Janez Šušteršiˇc 131 Abstracts Obišˇcite nas na http://www.solazaravnatelje.si/zaloznistvo/revija-vodenje Pogledina vodenje Pomembnost vodenja v mednarodnem projektu OECD oinovativnih u ˇ cnih okoljih David Istance Center za raziskave in inovacije v izobraževanju, oecd Prispevekpredstavlja okvir, razvitvprojektuInnovative Learning Environments (Inovativna u ˇ cnaokolja). Razprava jasnopokaže, kako pomembnoje na tempodro ˇ cjuvodenje, zlastitisto,kijeopisano kot »vodenjeu ˇclanku nato povzemamoklju ˇcke cenja«.V ˇcneto ˇnaknadnega poro ˇ cila,ki sogav temprojektusestavili posebejza uˇ cnovodenjeinse opiranaprizmovprašalniczakaj,kaj,kdo,kje, kdajinkako. Prispeveksesklenez vrstosmernic,ki zakljuˇ cujejo tudi oecd-jevoporo ˇcnih okoljih. cilo oinovativnih u ˇKljuˇcnebesede: uˇ cnaokolja,inoviranje, formativne organizacije, vodenje u ˇ cenja U ˇcna okolja cna okolja, inovativna u ˇ ProjektInovativnau ˇcna cna okolja(iuo,angl. ile)pri oecd je »uˇokolja« sprejel za svoj jedrni pojem namesto pojmov »šole« in »ra­zredi«.1 Za spremembo temeljnih enot analize sta obstajala dva razloga. Prvijeta,dasta »šola«in »razred« institucionalnienoti,ki sami po sebi nista opredeljeni z uˇ cenjem.Drugipaje,dasemladi ve­liko u ˇ cijo zunajšol,v šolahpapogosto tudi zunajprostorov,kijim pravimo »razredi« oziroma »u ˇ cilnice«,intatežnjase, zlasti zaradi tehnološkega napredka, vztrajno nadaljuje. Šole seveda ostajajo zelo pomemben kraj za u ˇ cenje mladih, in kljuˇnamen dela c vzgojno­ cni v projektu iuo je bila pomoˇizobraževalnim delavcem in vodjempri zagotavljanjupogojev,da bi postalešolebolj»posveˇcenju«.Dapabitodosegli,smosi cene u ˇprizadevali razviti koncepte in okvire, temeljeˇce­ ce na samem uˇnju. 1Taˇcrpaiz okvirov, razvitihvporo ˇ clanek ˇcilih TheNatureofLearning: UsingRese­arch to InspirePractice (oecd 2010) in Innovative Learning Environments (oecd 2013a). V seriji publikacij je tudi Leadership for 21st Century Learning (oecd 2013b). Poglavjeoinovativnih uˇcenovnedavno objavljenem cnih okoljih je vklju ˇEducationPolicyOutlook 2015 (oecd 2015),medtemkobokon ˇciloostra­ cnoporo ˇ tegijah za rastin uresni ˇ cevanjetakih okolij izšloleta 2015. vodenje 1|2015: 3–24 DavidIstance »Uˇcna okolja« Najprejje bilo nujno pojasniti,kajmislimoz»u ˇ cnim okoljem« (bo­disi inovativnim ali ne). V okviru projekta iuo ta pojem oprede­ljuje neposredni kontekst, v katerem se uˇce­ cenci ukvarjajo z uˇnjem,in: • je organska celota; • zadovoljuje potrebedanih skupinu ˇcasoma zapored­ cencev,s ˇnih skupin u ˇ cencev; • vkljuˇcenjezatemlade ljudi,nele cuje celotnoorganiziranou ˇ posamiˇ cnih predmetov ali programov; • zajema dejavnostinrezultateu ˇ cenjainni samokrajali pri­zorišˇcenjedogaja; ce, kjer se u ˇ •je deležnoskupnegavodenjain imalastnenormein udele­žence. Širšikontekstneposrednovstopavu ˇc, cnookoljeinni samoplaš ˇkiga obdaja,kakršenje ozraˇcitnoje cje okoli Zemlje; najbolj oˇ vstopanjekonteksta s samimi u ˇ cenci,sajvsakprinašasseboj po­sebnedružbeneindružinske izkušnje,znanjeinpri ˇ cakovanjater kulturne vrednote. ˇ Ce smopozorni,jevodenježe zaradi navedenega bistveno za opredelitev meja u ˇ cnega okolja. Okvir IUO –štiri ujemajoˇce se plasti Te znacilnostiˇ»uˇ cnega okolja«, opredeljene s projektom oecd/ iuo,šeneloˇ cujejo med okolji, ki so posebej vplivna in inovativna, in vsemi drugimi. Zato v našem okviru predlagamo opredelitev štirih podrobnejših zna ˇcnegaokolja,insicer da: cilnosti u ˇ • inoviraprvinein dinamike pedagoškegajedra; • postane formativna organizacija na podlagi mo ˇ cnega »vode­nja uˇ cenja« (angl. learning leadership),izoblikovanihstrate­gij, evalvacijein povratnihinformacij; • se odpira partnerstvom, ki omogoˇ cajo rast profesionalnega kapitalainvzdrževanje obnavljanjain dinami ˇ cnosti; • uresniˇcela iuo vvsehdelih organizacije,pri nje­ cuje uˇcnanaˇ nem oblikovanjuin strategijah. Vsakoizmed njih lahkoopišemoposebej. Sˇcim? Inoviranje uporabe uˇcnih virov Kdo? Skom? Inoviranje Širjenjepro.la pro.la uˇciteljev z uˇcencev s vkljuˇcevanjem presega­ drugih njem izobraževalcev meja slika 1 Prvine pedagoškega jedra Inoviranjepedagoškega jedra – kljuˇcneprvineindinamike Prvinein odnose,ki sov srcu vsakegauˇ cnega okolja, smo poime­novali »pedagoško jedro«. Pomembni so oboji – osrednje prvine kotgradnikiin na ˇ cini, nakatere seteprvinepovezujejoin medse­bojnodelujejo. Okvir oecd/iuo prepoznava štirijedrneprvine: uˇcence (kdo), izobraževalce (s kom), vsebino (kaj) in vire (s ˇ cim). Ko na novo preudarjamo in inoviramo vsako od teh osrednjih prvin – vsako posebejinzlastivse štiriskupaj –,seukvarjamoznajglobljimje­drom slehernega u ˇ cnega okolja. Kdo so uˇcenci, je pogosto pogojeno z zemljepisno bližino, toda pro.l uˇcih se lahko inoviramo na primer tudi tako, da starše ceˇalidruge družinske ˇcenci, alitako, clanepovabimo,da postanejou ˇda z uporabo komunikacijskih tehnologij pritegnemo uˇod cence daleˇcasihz vsegasveta.Kdo so izobraževalci, je lahko vir ino­ c, vˇ viranja, ˇcni strokovnjaki, odrasli, sorodniki ali ˇ ce razli ˇclani skup­nostiinu ˇcitelji alicelozdružijo mo ˇ cenci sami sodelujejo z u ˇci na veˇ cjih razdaljahzaradiskupnegapouka aliprojekta. Pristopov,ki jih lahko uberemo za prenavljanje vsebine, je veliko, na primer poudarjanje vešˇcenja, ubiranje cin 21. stoletja,tudidružbenegau ˇ DavidIstance Inoviranjepedagoških možnosti; mešane formativne povratne informacije na podlagiprou ˇ cevanja Uˇ citeljske skupine; spreminjanje skupinskega in posamezni­kovega pouˇ cevanja Skupine uˇcencev; spreminjanje velikosti in pro.la skupin uˇ cencev Spreminjanje urnika u ˇ cenja; prožno, prilagojeno posamezniku slika 2 Dinamike in pedagoško jedro meddisciplinarnihpristopov terdajanje poudarka posami ˇ cnim po­droˇcenjejezika aliskrbzatrajnost. Vire lahkoino­ cjem,kot stau ˇviramo na številne naˇcnega cine, z digitalnimi viri širimo polje u ˇokolja alipapreuredimoinfrastrukturoinu ˇ cneprostore. Te osnovne sestavine ne delujejo v praznini, temveˇ c so dina­miˇ cnopovezanedrugazdrugo. Organizacijske dinamike,kipove­zujejote prvine,sošolskemuvsakdanuin kulturam pogosto tako domaˇceprav mo ˇ ce,dajih nitine opazimo, ˇcnovplivajonadogaja­nje v njih. Poroˇcnaokolja«(oecd 2013a) se posve ˇ cilo »Inovativna u ˇca šti­rimrazsežnostiminoviranjajedrne dinamike: • raznolikosti prepletanja pedagoških prijemov, ki priteguje uˇk udejstvovanjuinseprilagaja posamezniku toso cence – pedagoški postopki, ki omogo ˇcenje in pogla­ cajo dejavno u ˇbljanjerazumevanja terizboljšujejoreševanje problemovin krepijo skupinskodeloobhkratnempostavljanjuizzivovvsa­kemu izmed u ˇ cencev; • raznolikosti na ˇ cinov, na katere izobraževalci kot skupinade­lajo v dobro teh pedagoških prijemov, v ˇ casih sami, pogosto pa sodelovalno z drugimi, in se odmikajo od pretiranega za­našanja na model z enim u ˇ citeljem v enem razredu; • ponovnemu razmisleku o tem, kako uˇcenci ob razliˇcnih pri­ložnostihsodelujejomed sabo,ponovnemu presojanju prak­se organiziranja razredov po starosti/stopnji in razvršˇ canju uˇcenje vseh u ˇ cencev v skupine, da bi optimizirali u ˇcencev; • bolj prilagodljivemuizkoristku uˇcnegaˇcasa, karbinaprimer omogoˇ cilo usvajanjeglobljega znanjain prilagoditev urnikov posamezniku. Inovativne šole,ki sojih prouˇ cevali vprojektu iuo,neizpodri­vajo enegasklopa uveljavljenihpostopkovz drugim karv celoti, temveˇ c uvajajo kompleksnejši preplet postopkov in pedagoških prijemov, ki služijo njihovim podjetnim u ˇ cnim ciljem. Inovativne možnosti izbiresov tem, kako kombiniratipostopke,daustrezajo uˇcinam, in v zavra ˇ cencem,ciljeminokoliš ˇcanjustandardizacijev tolikšnemdeležušolskeprakse. Vodenje uˇcenja in formativni ciklus Vodenje uˇcilno cenja je odlo ˇza reforme in inoviranje, saj zelo vplivanadogajanjetakov posami ˇ cnih šolahkotvširšihsistemih. Kerje u ˇ cenjeosrednjadejavnost izobraževanja,je vodenje,ki se posveˇcenja, poglavitna ca vzpostavljanjuinvzdrževanju dobregau ˇoblika vodenja, namreˇce­ c to, kar smo poimenovali »vodenje uˇnja«. Gre za snovanje organiziranja in dinamike znotraj uˇ cnega okolja,pri ˇmoraimeti odloˇcenje,ki potekav cemer cilno vlogo u ˇnjem.Kakor najbi bile formativne (tvorne) povratne informacije sestavni delposami ˇ cnih predmetov, najbiprežemale tudi organi­zacijo kot celoto; za snovanje in preoblikovanje glavnih strategij pa bi se morale opirati na uˇ cnedokaze. Za sodelovanjev formativnemciklusu snovanjain preoblikova­njasotemeljnejasna vizijain jasnestrategije.Vodenjeje poraz­deljeno med ve ˇcitelji, c akterji, tudi ravnateljem, višjimi vodji, uˇuˇcasih zunanjimi deležniki. Navzo ˇcni cenci in v ˇci morajo biti moˇprocesi samoevalviranja in nenehno prizadevanje za medsebojno prenašanje znanja o u ˇcnih stra­ cenju.Toda »obilje informacij«ou ˇtegijah,u ˇcnih rezultatih lahkohitro prerastevpreobi­ cencih in u ˇ lje, ˇ ce ne poskrbimo, da se informacije pretvorijo v smiselno eval­vacijsko znanje,inkadar vodjeu ˇ cenjaindrugi ne morejo ukrepati na podlagi informacij. Zavzetost u ˇcenje sta klju ˇ citeljevinprofesionalnou ˇcnavidikav procesuoblikovanjainizvedbe.Dandanesv mnogihvplivnihu ˇ c­nihokoljihu ˇ cenciprevzemajonovoodgovornost za oblikovanjein izvedbo svojega u ˇciteljevo strokov­ cenja, ne kot nadomestek za u ˇ nost in vodenje, temve ˇ ckot bistveno nadaljevanje obeh. DavidIstance Kaj se uˇcijo Vizija uˇ cenja, uˇ cenci strategije in kako? sprememb, razpršeno vodenje Formativne povratne Dnevniki u ˇcenja, listovniki, informacije u ˇcencem raziskave in ocenjevanje, in uˇciteljem, formativni informacijski sistemi, dokazi za u ˇcno vodenje upravljanje podatkov slika 3 Vodenje uˇcenja in formativni ciklus Partnerstvazaširjenjezmožnostiin obzorij Uˇ cno okolje 21. stoletja bi si moralo nenehno prizadevati za obli­kovanje vse širših partnerstev, za premagovanje omejitev zaradi osame, za to,dapridobi profesionalno znanjeinpartnerjevzna­nju, ter za sinergije, ki vznikajo iz dela v partnerstvu z drugimi. Partnerstva širijo izobraževalno delovno silo, vire in prostor za uˇcilnejše, kadar se pri ˇcna­ cenje. To je še odlo ˇcakuje, da bo ve ˇrejeno z manj. Delo s partnerji je oblika »naložbe v kapital« – družbeni, in­telektualniinprofesionalni, odkateregaje uˇ cna organizacija, ki uspeva, odvisna (Hargreaves in Fullan 2012). Vkljuˇ cuje starše in sorodnike, pa ne kot pasivne podpornike šole, temveˇ ckot de­javnepartnerje,deležnikein delovalcev izobraževalnem procesu. Partnerstvanajbi zajemala organe lokalneskupnosti,lokalnepo­slovne dejavnostiin kulturne ustanove,med njimimuzejeinknjiž­nice.Partnerjizvišjih ravniizobraževanja so lahkoneprecenljivi priširjenjuuˇcencev kotzaposlenihinpri zago­ cnih obzorijtakou ˇtavljanju dodatnega strokovnega znanja v nenehnem razvojnem procesu. Enako pomembna kot katerokoli od teh partnerstev so tistaz drugimišolamiv mrežahinpriprofesionalnemu ˇ cenju. Partnerstvaboga­tijo u ˇ cna okolja vpedagoškem jedru, z vpliva­njem na vodenje uˇcenjater sšir­jenjem meja in pritegovanjem novih zmogljivosti slika 4 Partnerstva, ki bogatijo in širijo u ˇcno okolje Postavljanje uˇcenja v središˇce – naˇcela iuo Vzpostavljeni okvirprepredajou ˇcela,ki soseizlušˇ cna na ˇcila kot ugotovitvevpregleduraziskovanjau ˇ cenja oecd/iuo (Dumont, Is­tanceinBenevides 2010). »Uˇcela«, ugotovljena vraziskavah, kažejo,dabi morale cna na ˇšole in druga u ˇce ho ˇcinkoviti: cnaokolja, ˇcejo bitikar najbolju ˇ • postavitiu ˇce,spodbujati zavzetostin bitikraj, cenje v središ ˇ kjer se u ˇci prepoznajo za uˇce; ceˇceˇ • zagotavljati,dajeuˇ cenjedružabnoinpogosto sodelovalno; • biti zelo uglašeni z vzgibi u ˇcustev; cencev in pomembnostjo ˇ • bitizelodovzetnizarazlike medposamezniki, tudivžeusvo­jenem znanju; • biti zahtevni do vsakega ucenca,ˇvendar brez pretiranega obremenjevanja; • uporabljati na ˇ cine ocenjevanja,kisovskladustemicilji,inz moˇ cnim poudarkomnaformativnih povratnihinformacijah; DavidIstance Sedem uˇcnih naˇ celjev jedru uˇ cnega okolja slika 5 Uˇcelanajbiprežemala celotnou ˇ cna na ˇcno okolje • spodbujati horizontalno povezanost med u ˇ cnimi aktivnostmi in predmetivšoliinzunajnje. Uvajanje teh na ˇcih na raziskavah, pripelje do na ˇ cel, temelje ˇcr­tov za ob ˇcela v vsakdanjo cutnespremembe,kadarje cilj vpetina ˇprakso,inzašeobˇcela uvestivprakso cutnejše,kadarje ciljta na ˇcelotnih u ˇcnimi u ˇ cnih okolij,nele osamljenih»žepov«sposami ˇci­teljiinvdolo cenemˇˇ casu.Šezahtevnejšepaje,dasijetreba pri­zadevati za uresni ˇcel, ne samo redkih izbranih. cevanje vseh naˇ Okvir IUO kot na ˇcno vodenje crt za u ˇ Predpostavili smo, da morajo u ˇce ho ˇ cna okolja, ˇcejo biti vplivna in inovativna: • inoviratiprvinein dinamike svojega pedagoškegajedra; • zmo ˇcenja, ustrezno izoblikovanimi strate­ cnim vodenjem u ˇgijami, ocenjevanjem in s povratnimi informacijami postati formativne organizacije; • odpreti se partnerstvom, ki omogoˇ cajo rast profesionalnega kapitalater vzdrževanjeobnavljanjain dinami ˇ cnosti; • v vsej svoji organizaciji, zasnovah in strategijah uresniˇ cevati uˇcela iuo. cna na ˇ Te predpostavke so dejansko veˇcilnostinovativ­ ckot samo znaˇnih u ˇcrt za vodenje u ˇcen cnih okolij: pomenijo tudi na ˇcenja. Mo ˇpoudarek vodenja mora biti na inoviranju ureditev v samem je­dru, gledepou ˇcenja; dokaziou ˇ cevanjainu ˇcenjumorajoneneh­no sooblikovatiu ˇce vodstvomorapritegovati cnestrategije;obstoje ˇ nove partnerje, v ˇ casihtudikdejavniudeležbiv sami praksi vode­nja;inu ˇcela dajejo merila alismerniceglede usmeritev, za cna na ˇ katere najbisivodenje ves ˇ casprizadevalo. Vodenje u ˇcenja – pozornejši pregled Kot smo videli, je »vodenje u ˇ cenja« osrednja temavširši študijio inovativnih u ˇ cnih okoljih(iuo). Polegtegadazasedavidenpolo­žaj v okviru, razvitem v inovativnih uˇ cnih okoljih(oecd 2013a), smopri oecd/iuo skupajzustanovoJauma Bo.llaiz Katalonije vŠpaniji podrobneje analizirali in pojasnili to podroˇ cje. Delo je bilo objavljeno pod naslovom Leadership for 21st Century Lear­ning ob konculeta 2013(oecd 2013b) in se za ˇ cenja s tehtnim poglavjem, ki sva ga pripravila avtor prispevka in Louise Stoll z InštitutazaizobraževanjevokviruUniverzev Londonu. Poglavje je povzelo vse prispevke z uporabo preprostega, vendar uˇ cinko­vitega pripomo ckaˇ– vprašalnic zakaj, kaj, kdo, kje, kdajinkako. Zajemalo je citate veˇcih avtorjev, katerih imena ome­ csodelujo ˇnjamo v tem ˇcila je podrobneje navedena v clanku (vsebinaporo ˇ prilogi ˇ clanka). »Zakaj« vodenja uˇcenja Zakaj takšno zanimanje za vodenje uˇ cenja? Prvi razlog je ta, da vodenjezelovplivanausmeritevin rezultate tako na ravnišolein uˇ cnih okolij kotširšihsistemov. Kerjevodenje vplivno,inzaizo­braževanje nujno,jetemeljnozavse,ki seukvarjajozoblikova­njem prakse in politike. Drugi razlogje, da je uˇcenje jedrna dejavnost izobraževanja. Zato se poglavitna oblika vodenja tako zelo posve ˇ ca ustvarjanju in ohranjanju okolij, ugodnih za vplivno uˇ cenje. Deltegavodenja je razumeti,kajje »vplivnouˇ cenje«,in sinepopustljivoprizadevati zanj. Zajema predvsem »globoko uˇ cenje« za razumevanje, manj DavidIstance pa površinsko znanje,odloˇ cilnozauspešno opravljanjepreizkusov znanja na dolo ˇcenjetakoimenovanihkompetenc cendan.Gre zau ˇin vsebin 21. stoletja. Potrebaponovih usmeritvah narekuje inoviranje.Vodenjeu ˇ ce­njatorej zadeva tudi spodbujanje, omogoˇ canje, organiziranjeino­viranjainusmerjanjeprizadevanj zanj. »Kaj« vodenja uˇcenja Vodenje uˇcevanju in cenja dejavno prispeva k snovanju, uresniˇ vzdrževanju vplivnih, inovativnih uˇ cnih okolij. Izvaja sesporaz­deljenimi,todapovezanimidejavnostmiin odnosi.Njegovvplivne sega samodo formalnihakterjev, temve ˇcnepar­ czajematudirazliˇ tnerje in ga je mogo ˇcnih ravneh u ˇ ce izvajati na razli ˇcnega sistema kottakega. Avtorjiporoˇceno imenovalinekaj splošnih odlik cila oecd so lo ˇ vodij u ˇ cenja: • »poznavalstvo« –zmožnostzaznavanjaizstopajo ˇ cega medvso zapletenostjoin hkratnostjodogajanjavšoliin razredu(Mac-Beath 2013); • pustolovstvo (MacBeath 2013); • zmožnost negovanja lastnih in tujih miselnih navad in ve­šˇ cin, naklonjenih inoviranju (MacBeath 2013); • »samozavedanje«, ki zajema sposobnost vodij razumeti la­stne vrednote, vzgibe in u ˇ cinkovitostpri vplivanju na druge (Tubin 2013); • odprtost širšemu svetu in pripravljenost za u ˇ cenje oddrugih (Jolonch,MartinezinBadia 2013); • pogumnapripravljenost projektirati spremembe(Dimmock, KwekinToh2013). Take odlike so v sozvoˇcnim poudarkom, ki ga dajemo cju z moˇvodenjukot ustvarjalnemusnovanju, taktiziranjuin izvajanju. Bo­gatijo lahkoprogramerazvijanjavodenjain merila za zaposlova­nje. Vodenjeni solistiˇcna, temveˇcjev osnovi družabnain interak­tivna dejavnost ter moˇcno presega vedenje in dejanja posamezni­kov. Poroˇca »vodenju« cilo oecd/iuo otej temi se veliko bolj posveˇkotdejavnostikakor odlikam»vodij« kotposameznikov. Pogosto opozarjamo na razlike med »vodenjem« in »upravlja­njem«, pri ˇpoudarjamo ustvarjalne vidike vodenja v na­ cemer sprotju z rutinsko vlogo vzdrževanja pri upravljanju. Toda vode­nje uˇcuje samo z ustvarjalnim, navdihnjenim cenjaseneuresniˇsnovanjem, temve ˇ cjeodvisnood zmožnostiinneupogljivostipri prenašanju zasnutkov v prakso. Potrebna je sposobnost za vzdr­ževanje daljnovidne poti skozi neurejeno resniˇ cnost upravljanja procesov in ljudi. Ustreznejšejerazlikovanjemed dejavnostmi,ki so neposredno povezane z u ˇcevanjem, na eni strani in z vodenjem cenjem in pou ˇinstitucije v skladu z zakonodajo, ki se morda samo zelo posre­dno nanaša najedrnodejavnost u ˇ cnih okolij, na drugi.Težave se pojavijo,kopostanejo višjivodje –posvoji izbiri ali zaradi usta­ljenihnavad –takoprezaposleni z upravljanjem organizacije,da zanemarijo jedrno dejavnost, to je vodenje u ˇcevanja. cenjainpou ˇ Številneanalizeseboljzadržujejopri vodenjušolskegapo­slopja kakor pri bistvenem delu, ki ga šola izvaja. Zato se opisi vodenja in zapovedi zanj le šibko nanašajo na dejan­sko vzgojno-izobraževalno delo in prizadevanje za njegovo izboljšanje.[Spillane 2013] Da bi bili ucinkoviti, morajo biti ˇuˇ citelji pripravljeni deliti to podroˇcanja z drugimi; v nekaterih sistemih u ˇ cje odloˇcitelji neradi sprejemajo izhodiš ˇ ce,dabi moraliravnateljiin višjiupravni de­lavciimeti besedopripou ˇcenju,ki potekatavrazredu. cevanjuinu ˇRazpršenovodenje,kijev primerjavi zenim»junaškim« vodjem postaloširokosprejeto, pomeni,dau ˇcanjeopou ˇ citelji odlo ˇcevanju inuˇ cenjudelijozravnateljiin višjimiupravnimi delavci, prav tako pa velja delitevvnasprotni smeri,zdrugimiuˇ citelji in deležniki. Medu ˇ citelji opažamoveliko odporado tega,dabivodstvo so­delovalo pri u ˇ cenju,inna šolahnipretirano uveljavljeno,da bi vodja neposredno vplival na uˇ citeljevo delo.[Christiansen inTronsmo 2013] Vodenje uˇcnih ravneh in kontekstih cenjajepotrebno na razliˇopisanega sistema. Obstaja najširša zasnova struktur, politik in procesov, u cnegaˇnaˇ crta, upravljanja itd., kar vse zahteva vode­nje uˇzasnova oziroma to, kar Spillane cenja. Obstaja podrobna (2013) opisujekot »praksovodenja pou ˇ cevanja«.Obstajajo mreže in skupnosti prakse, ki zahtevajo posebne oblike vodenja, dru­gacneˇod tistih v posamiˇ cnih šolah, in tudi te mreže prispevajo svoje k vodenju v ucnih sistemih ˇ– gre za vodenje v mrežah in mreže kot izvajalke vodenja. In vodenje obstaja v neformalnih programih,ki so ˇcenjamladih. cedalje pomembnejšidelu ˇ Sodelujoˇ civrazpravio izobraževanjuradevolje priznavajo,da se velik del u ˇ cenjapri mladih daneszgodizunajformalnih razre­ DavidIstance dovindasomrežein skupnostipraksetemeljnezau ˇ cne sisteme. Vseeno pa v razpravi o vodenju še vedno v glavnem prevladuje znani svet šolanja in pogosto formalne vloge in zadolžitve v šo-lah.Taka razpravašeni dohitela hitrih sprememb,ki sedogajajo vizobraževalnih sistemih. »Kdo« vodenja uˇcenja Izhodišˇcnih okoljih stanarava inorga­ ce za delovinovativnih uˇ nizacija u ˇ cenja, bolj kotinstitucije,vkaterih to poteka.Formalne vloge so pomembne,vendarvodenjeni odvisnosamoodpripisa­nega položaja,kotje npr. ravnateljšole, temve ˇ cgalahko –inbi ga tudi moral – porazdeljeno oziroma razpršeno izvaja veliko širši nabor vplivnih akterjev. Preprostega ujemanja med hierarhi ˇ cnim položajeminvodenjemni, zlastinepri»vodenjuu ˇcjaor­ cenja«.Ve ˇganizacijska zapletenostvinovativnih uˇ cnih okoljih,ki seširijoz ambicijami in partnerji, prinaša zapletenejše oblike vodenja. Izobraževalni sistemi se mo ˇrazlikujejo po priˇ cno cakovanjih, povezanih s položaji posamiˇ cnih vlog, tako da se na prvi pogled enakodelovno mesto(npr. šolskega ravnatelja)lahkovpraksiiz­kaže za zelo druga ˇ cno. Celovsistemih,kijih družijo podobnekul­ture in navade, se lahko nekateri, ki zasedajo doloˇ cen vodstveni položaj, odlo ˇcen na ˇ cijo za izvajanjevodenja na dolo ˇcin, drugipa ga izvajajo zelo drugaˇ ce ali se nalogi celo izmikajo. ˇ Ceprav poudarjamo pomembnost razpršenega oziroma poraz­deljenega vodenja, ga ne na ra ˇ cun ravnateljevinširšega vodstva šole. Uˇ cinkovitostporazdelitve vodenjajedejanskopogosto odvi­snaod samozavestiin sposobnostiformalnegavodje oziromavo­dij. Sklepanje,da »položajni pomemben«,je enakozgrešenokot predpostavka,da»položajopredeljuje vse«. Razpršitev vodenja daje vodjem v šolah, zlasti ravnateljem, še veˇ cjoodgovornost za usklajevanjeinzagotavljanjeujema­nja, doslednostiinsmiselnosti vodstvenepolitikein prakspo vsej šoli. Bolj ploske strukture pripeljejo ravnatelje in druge vodje v tesnejše funkcionalne odnose z uˇ citelji v razredih. [Dimmock,KwekinToh2013] Paradigma »junaškegavodje«jezamajana.[...]Namesto za­njo si zdaj prizadevamo razumeti, kako se odgovornost za vodenjeindeloporazdeljuje medštevilnimidelujo ˇ cimi.Tak­šnoprepoznavanje, ˇ ceprav daje široko pisanje o razpršenem vodenju sklepati druga ˇ ce, nikakor ne spodkopava pomemb­nostivloge ravnateljavvodenju šole.Empiri ˇ cnodeloz vidika razpršenosti (druga ˇca) dosledno ce kot teoretiziranje s kavˇ kaže na to,dajevloga ravnatelja odlo ˇ cilna. [Spillane 2013] JamesSpillane (2013)zuporabo ugotoviteviz Združenihdržav razkriva,koliko šolžesodelujepri tovrstnem vodenju:»Sštudijo vve ˇ ckot sto zemljepisno razpršenih osnovnih šolah so npr. ugo­tovili, da se odgovornost za vodstvene naloge porazdeljuje med skupinami vodij, navadno gre za tri do sedem ljudi, med dru­gim ravnatelja, pomocnike ravnatelja in trenerje.« ˇUˇciteljsko vo­denje, bodisiformalnoali neformalno,navadno izvajajo strokovno podkovani uˇki so v ospredju oblikovanja pouˇin citelji, cevanja uˇ cenja znotraj šole in podpirajo razvoj sodelavcev. Ponekod jih formalno priznavajo kotpobudnike sprememb medu ˇ citelji in za uˇ cenje. Vuˇ cniskupnosti sodelujejo vsideležniki,kijo sestavljajo,tudi uˇcenci. Za dejavno udeležbo uˇv strategijah za izboljševa­ cencev nje uˇ cenja sopomembne motivacija, zavzetost, odgovornost.John MacBeath(2013) trdi,dasevzadnjih nekajletihvštevilnih drža­vah vse pogosteje posve ˇcencev: cajo »glásu« u ˇ Z nenehnimpoveˇ cevanjem sodelovanjainpredanosti otrok zaˇ cenjajo otroci zavzemati dejavnejšo vlogo pri ustvarjanju zamislizaprihodnje dejavnostiinso vsesamozavestnejšipri prevzemanjuvodenja[...]Boljkootrociinmladi prevzemajo nadzor nadlastnimu ˇciteljevinvodij cenjem,boljbotooduˇuˇcjipedagoški pregledinprilagodljivost. citeljevzahtevalo ve ˇ Prevzemanjedejavnejše vloge v vodenjuuˇ cenja pri mladih še zdaleˇcenjavloge,kijoimajo »tisti pomembnejši«, cnepomenikr ˇtemveˇ cto,da imajotakivodjein izobraževalcipri svojem deluše zahtevnejšo strokovno nalogo in vodstveno odgovornost. Vodenje uˇ cenja ni omejeno na neposredne udeležence šol in uˇcenja na cnih okolij. Da bi ustvarili pogoje za uspešno vodenje u ˇkrajusamem,jetreba vodenjeizvajatitudidrugod.Izjemni šoli ali u ˇce uspelo »vztrajati sami«, vendar to cni skupnosti bi mogo ˇni najboljšireceptzaspodbujanjeinvzdrževanje globokihuˇ cnih sprememb v širokem okviru. Prispevati morajo tudi drugi part­nerji z drugih ravni, najizraziteje( ˇcno) vodstvo, ceprav ne izklju ˇki izvirazvrhaformalnih izobraževalnih sistemov.Drugi so lahko celo klju ˇ cni, npr. univerze in fundacije, katerih primere vsebuje poroˇ cilo Leadership for 21st Century Learning (oecd 2013). DavidIstance »Kje« vodenja uˇcenja Prepletanje razli ˇ cnih akterjev, ravni in krajev vodi do zapletenega plastenja, ki spreminja tako »kje« kot »kdo« pri vodenju uˇ cenja. Poudarili smo, da vodenje u ˇ cenjapotekav šolahinširše,naraz­liˇcnimi cnih ravneh, in v vodoravnih mrežnih povezavah med u ˇokolji. Halbert in Kaser(2013) omenjata vzpostavljanjeposebnih polj za odlo ˇ canje: »›Tretji prostori‹ obstajajo zunaj retorike kon­.ikta, kjerseizobraževalci lahkoukvarjajosprou ˇ cevanjem,doži­vijo novo u ˇ cenjeinpreizkusijo nove prakse,kibodov prid njiho­vim u ˇ cencem.« Šole medinoviranjem pogosto pritegnejo partnerjeinvirezna­njazunajuveljavljenihšolskih meja(oecd 2013a).Nastajajo tudi nešolska uˇokolja, ki so za mlade posebno privlaˇvˇ cna cna, casih v povezavi med šolskimi in nešolskimi okolji. Razumevanje teh kompleksnostisejev strokovni literaturi, vkateritakozelopre­vladuje »kraj, ki mu pravimo šola«, šele zaˇ celo. Pedagoške zah­teve rastejoz vklju ˇcinprogramov, cevanjem neformalnihprizoriš ˇvseeno pa mnogi, ki pouˇcinah, niso cujejo v neformalnih okolišˇusposobljeniza take zahteve,in vodenjejev rokahtistih,ki ne­formalne programe upravljajo. In vendar se obmoˇ cje sprememb in inoviranja moˇ cnokrepi, manj,kadar ostajajo taki programiob­robne dejavnosti za konec tedna ali uˇcitnicami, in cenje med po ˇbolj, kadar postajajo vklju ˇcne zasnove, ki vsebujejo tudi ceni v u ˇformalnou ˇcnonarastejo izzivi vodenjainuprav­ cenje. Potem mo ˇ ljanja. »Kdaj« vodenja uˇcenja Za vodenje uˇcnih okolij poseben cenjainustvarjanje inovativnihu ˇ ˇ casneobstaja:bilinajbi stalnici,ne izbira.Zagonza inoviranjein pripravljenost za novo vodenje u ˇ cenja, ki spodbuja inoviranje, se lahkopojavitazlastiobsoo ˇ canjus pritiskom,koseje trebaodzvati na nove okoliš ˇ cine,panajgrezapravokrizoali ne. Analizirane šole so do spreminjanja prišle po razli ˇ cnih po­teh: zaradi trajnega upadanja vpisa, spremembvzna ˇ cilnostih upravne ekipe in njenem mandatu, zaradi zavedanja, da je podoba šolevsoseski vseslabša, zaradi nenehnega slabšanja uˇ cnih rezultatov alinastankanovešoleizpodružniceobsto­jeˇcno okolje do »prelomne to ˇ ce. Ti procesi pripeljejo uˇcke« alito ˇ ckespremembevprimerjavis tistoizprejšnjefaze. [Jo­lonch, Martinez in Badia 2013] ˇcenja moralo biti stalnica, je ˇ Ceprav bi vodenje u ˇcas ena njego­vih klju ˇ cnih razsežnosti. Okvir iuo (oecd 2013a) se s svojimi ci­klusi vodenja, snovanja,u ˇ cenja, evalvacijein povratnihinformacij terpreoblikovanja naslanja na minevanje ˇ casa in možnost opaža­nja vpliva vodstvenih odloˇcenja ter na ustrezno citev na vzorce uˇ organizacijsko odlo ˇcenjezahteva ˇ canje. Profesionalno u ˇcas. Vzpo­stavljanjezaupanjainrazvojpartnerstev zahtevata ˇ cas. Dimmock,Kwek inToh(2013) se izrecnoposve ˇcasu. cajo ˇNji­hovpristop »vzvratnegakartiranja« (angl. backwardmapping) se ujematudis pristopomRichardaElmora(1979–1980)in drugih, kotstaWigginsin McTighe(2005),ki vsivprocesvodenja naˇ crtno uvajajo prihodnje naˇ crtovanje. Zavedajo se, da preobrazba zah­teva ˇ cas(tudido desetlet)indasopotrebne usmerjene poti,po katerih morajo biti nekatere zadeve opravljene pred drugimi za­radi umeš ˇcevanja, ter da se tudi cenosti vizije in njenega uresniˇ vizije in strategije same lahko s ˇ casoma spremenijo. Priznavanje pomembnosti ˇne pomeni, da zanemarjamo casa nujnost inoviranjain sprememb,vendarpavplivnihu ˇ cnih okolij niti z najve ˇcustvariti ˇc. c volje na svetu ni moˇcez no ˇ »Kako« vodenja uˇcenja DoritTubin (2013) prepoznava vizijo kotenegaod štirih pogojev za vodenje u ˇ cenja: »kot predlog ›avtokarte‹, ki vodi iz nezadovo­ljive sedanje u ˇ cnesituacijevobetavnejšo prihodnost.Vizija mora pritegovatipartnerjein sledilce,jim vlivatimotivacijo terpredla­gati metode in zgodbe, ki razlagajo pomen take reforme za ino­vativno u ˇ cenje.«Jolonch,MartinezinBadia (2013) omenjajo »pro­jekt«,ki »delujekot vodiloktemu,karbostorjeno,zdovoljprožno­stizaprilagajanjespreminjajo ˇcinam, kadarjetreba«. cim se okoliš ˇDimmock,Kwek inToh(2013) predstavljajo »model snovanja šole«,kise opirana»vzvratno kartiranje«inseza ˇ cenja z odkriva­njem »glavnih prvinšole,ki so temeljnezanjeno preoblikovanjev uˇcenja, cnookolje 21. stoletja«; modelmoramorazumetiv smisluu ˇkigaje trebadoseˇ ci,nesamov smislu potrebnihinstitucionalnih sprememb. Vizije je treba prevesti v strategije zasnove in te strategije je trebaizvesti.Spillane (2013) govorio pomembnosti»performativ­nosti«,MacBeath(2013)pa vidivtem izzivza»udejanjanje« idej, sprejetih v teoriji, v u ˇ cinkovitopraksoin smiselnodelovanje. Spreminjanje organizacijskih kultur je bistveno. Kot poudar­jajo številnisoavtorji poro ˇ cila,vodenje zajema gojenje pozitivnosti DavidIstance in razvijanje pripravljenosti za tveganje, ne pa plašnosti in pesi­mizma. Enoizmed MacBeathovih(2013) petih»na ˇ cel vodenja za ucenje« je, da postavljanje ˇuˇ cenja v ospredje predpostavlja kul­turo,kijezmožnanegovatiu ˇcati priložnosti cenje za vse in omogo ˇza razmisleko naravi,veš ˇcenjater zagotavljati cinahinprocesihuˇ .ziˇ cniindružbeniprostor za njegovospodbujanjeinslavljenje.S Susanne Owen (2013) odkrito omenjata pripravljenost »prikroje­vati pravila«, kadarjetov dobroinoviranjau ˇ cenja nujno. JamesSpillane (2013) poudarja pomenvodenja za prepoznava­nje stanja in snovanje novosti, za to, da se uˇ cenje ohranja vje­druorganizacijein ustrezno inovirater nato uporabiustrezenre­pertoar organizacijsko-strukturnih orodij in pripomo ˇ ckov.Namen namreˇ c ni, da se znebimo organizacijskih rutin, saj so dejansko nepogrešljive. Diagnosti ˇcisti, kateri ru­ cnodelovodstvaje,darazˇtinski postopki,kijih imamov šolahzasamoumevne, pogosto blo­kirajovplivnou ˇ cenje,in kakobijih nadomestilizdrugimi,boljna­klonjenimi uˇ cenju. Med takimi pozitivnimi praksami so »semen­skerutine« (angl. kernel routines)(Resnick idr. 2010) alitiste,ki so podlaga »študiji lekcij« ali »študiji u ˇ cenja«vAziji (ChenginLo 2013).Vizija,snovanjeinstrategije so lahkovsi vsebovaniv enem pristopu,kakršenje»model zasnovešole«,kotga priporo ˇ cajo Dim-mock,Kwek inToh(2013). Profesionalno uˇcenje Kako proces snovanja preliti v dejanja? Najširše sprejeta diagnoza vporoˇ cilu Leadership for 21st Century Learning (oecd 2013b), kako to storiti, se osredoto ˇcenje u ˇ ca na profesionalno uˇcitelja in vodstva, in to se ne dogaja naklju ˇ cno. Znaˇc, ki jih opisuje Owen (2013) v cilnost inovativnih prizoriš ˇJužniAvstraliji,je negovanje vodstvenih veš ˇclanih teh cinpri vseh ˇprofesionalnihu ˇcihsetimov;topodpiravodja šolezzagotavlja­ ceˇnjemˇcenje. Roser Salavert(2013) casa in/ali sredstev za takšno u ˇtrdi,daje vodstvenikoa ˇcilnostdanašnjih najbolj dovrše­ cing zna ˇnihorganizacij,in predstavlja primeriz mestaNewYork.Profesi­onalno u ˇ cenje,kigavavstrijskemprimeru organizirajo »Lernde­signers«,ki samipomagajoodkrivatiuˇclanov cnepotrebe drugih ˇšoleinu ˇcihseskupnosti,jeomembevrednasestavina programa ceˇ s polnim koledarjem teˇ cajev in prireditev »Lernatelier«. Podpira ga spletno raˇca komunikacijo in iz­ cunalniško okolje, ki omogoˇmenjavozamisliin inovacij. Državniprogram vodstvenegauspo­sabljanjainrazvojana Norveškem, vzpostavljenleta 2008po naci­onalni reformileta 2006in kotodziv na norveški »šok zaradi Pise«, je namenjen vsem na novo zaposlenim ravnateljem na primarni in sekundarni ravni. Želja pou ˇ cenju,kise pojavljaspraksami,prikaterihsi vode­njedeli veˇ cještevilo akterjev,vzpostavlja okvirzarazvijanje zmožnosti, hkratipa tudi kaže obzorjeinoviranjainraziskav, karjezelopomembnozaširši vzgojno-izobraževalni sistem. [Jolonch,MartinezinBadia 2013] Dimmock,KwekinToh(2013) menijo,dasemorajovodje sami nenehnou ˇcevanjeinu ˇce svo­ citi,dapostavljajo pou ˇcenjev središ ˇjega vodenja. Imetimorajoznanje, spretnostiin odnoszaprevze­manjeinovativnih kurikularnih,pedagoškihin ocenjevalnih praks ter za gradnjo tesnih strokovnih odnosov in komunikacije s so­delavci. U ˇ cenjeje nujno tako za ostrenje strateške vizije,katere namenjeizboljšanje u ˇ cenja, kot za ukvarjanje z organizacijskimi postopki za izvedbo preobrazbe. Prouˇcevanje, samoevalvacija in raziskovanje Gradnja znanja v uˇ cnih okoljih kot kolektivno prizadevanje po­meni razumevanje uˇ cnega napredka in prepoznavanje smeri, ki jo je treba ubrati v ciklusih snovanja in preoblikovanja. Elmore (2008) meni,dasostrategije znanjavšolah temeljnezasleherni obˇ cutninapredekali inoviranje.MacBeath(2013) imaspodbuja­nje dialoga za enoodpetih »naˇcenjazavodenje«: temeljnoje cel u ˇ za vzpostavljanje in vzdrževanje kulture dejavnega prou ˇ cevanja med sodelavci, saj zaradi njega vodstvena praksa postane ekspli­citnainprenosljiva. Priprou ˇciteljev,ki so cevalnem modelu sodelovalnegatimau ˇga vzpostavilivjavnihšolah mestaNewYork,gre za prikroji­tevmodelapodprtega pripravništva (angl. scaffoldedappren­ticeship model, sam)zaizboljševanje šolz razvojem vodstva. [...]Uˇcijo analiziratiinkombiniratipodatke iz citelji se nau ˇ razliˇ cnih virov, medtem ko si podrobno ogledujejo prakse poukainnjihovoujemanjes potrebamiciljnihu ˇ cencev.Sku­ paj spodbujajo uvajanje strategij, ki se lahko obnesejo po­ sebej pri njihovih uˇ cencih, in ocenijo svoj vpliv na dosega­nje podjetnih uˇ cnih ciljev ob koncu leta. Rezultati iz teh ti­mov nato oplajajo pou ˇ cevalne ali organizacijske prakse šole in tako ustvarjajo ugodne razmerezainoviranjeuˇ cnega oko­ DavidIstance ljain šolsko kulturo,ki spodbuja dosežkeuˇ cencev na podlagi dokazov. [Salavert 2013] Prouˇ cevanjeje bistvenozaprogram BritanskeKolumbije,kiga opisujetaJudyHalbertin LindaKaser (2013)inprikateremjeje­drni pojem»spiralaprou ˇ cevanja«.Izobraževalci vprogramu »so­delujejovdiscipliniranem pristopuksodelovalnemu prou ˇ cevanju, zasnovanem za pomo ˇ cpri pridobivanju samozavesti, spoznanj in naˇ cina razmišljanja, ki so potrebni za oblikovanje novih in vpliv­nihu cnih okolij ˇ–zapreobrazbo njihovih šolinsistemov«.Vodje prevzamejo odgovornostzato,davsiu ˇcujejoin ocenju­ citelji prou ˇjejo svojoprakso. Izobraževalciindrugi ˇcnegaokolja drug clani u ˇ drugegaseznanjajoz zamislimiinsvojim delom, prou ˇ cujejo nove, izboljšanepraksepou ˇ cevanjainzbirajodokazeo njihovem izva­janju.Vodenjepotekas prou ˇ cevanjemin seob tembogati. Uˇceˇce se skupnostiinmreže Vzpostavitev skupnostijenepogrešljiva zato,da sevuˇ cnih oko­ljih za ˇ cnejopojavljati skupne strategijein vizije terdaserazvija strokovnost z medsebojnimi izmenjavami. Med MacBeathovimi (2013) naˇcenje sta tudi vzpostavitev in vzdrže­ celi vodenja za uˇ vanje skupnosti (»praksa vodenja za uˇ cenje zajema deljenje vo­denja, v katerem spodbujajo sodelovanje znotraj organizacijske struktureinpogovor opostopkih«).Vodenje u ˇ cenjaserazvija,ra­steinvzdržujez udeležbo vstrokovnih uˇ cnih skupnostih:gre za skupinskoprizadevanjeinjeodvisnood skrbnona ˇ crtovanega so­delovanja, ki omogo ˇce­ ca poglabljanje, širjenje in vzdrževanje uˇnja. Pomembno gonilo, ki lahko omogo ˇ ca širševodenje,somreže profesionalnih skupnosti. Grezasredstvo,spomo ˇ cjokaterega se vizija, sodelovalno uˇ cenjeinrazpršeno vodenjestekajo skupajin imajo oporo v vezivu odnosov in medsebojnem zaupanju. Povezu­jejo izobraževalce, ko ˇznanje in crpajo znanje ali razvijajo novo prakse,insi todelijovskupnosti alimreži.Vodenjein koristise pretakajo v obe smeri – cno okolje in iz izširše skupnostiv enouˇ razliˇcnih okolij navzven, v u ˇ cnihu ˇcnisistemkot celoto. Dimmock,KwekinToh(2013) menijo,dajeena opredeljujo ˇ cih znaˇcna okolja 21. stoletja cilnosti vodenjazaspreminjanješolvu ˇ ne samo to, da bi moralo biti usmerjeno v uˇ cenje in razpršeno, ampakdabi moralo bititudi»omreženovskupnostiin tako ˇ crpati koristiizizvirov,kakršni so drugešoleinskupnosti«. Dorit Tubin (2013) trdi, da mora imeti »trajnostna inovativna uˇ cna reforma, ki zajema neko celoto, že v lastni strukturi vpeto uˇcenjainkiprinaša podatkeo cnomrežo,kijospodbuja vodenjeu ˇuˇcjih inoviranja med udeleženci v vsem cenju, ki poteka na obmo ˇsistemu«. Diplomanti programa ciel v Britanski Kolumbiji (Halbert in Kaser 2013) »[š]enaprejširijo svojeu ˇ cenjeinpoglabljajo stike[...] zneprekinjenim sodelovanjem v mrežah poizvedovanjaininovi­ranja. Slojevito nalaganje u ˇ cnih priložnosti z mreženjem jim je v pomoˇ cpri ohranjanju in širjenju njihovega vodstvenega vpliva.« Centralnešolskeoblastilahko igrajo klju ˇ cno vlogo pri vzdrže­vanjumrež.TanjaWestfall-Greiter(2013) popisuje, kako avstrij­skošolskoministrstvo pomaga »Lerndesigners« z državnim siste­momkvali.kacij,s .nanciranjeminspripravljenostjo organizirati »Lernateliers«, ki pobudnike sprememb med u ˇ citelji iz vsedržave pripeljejo skupaj.Owen (2013) povzema, da »deloinovativnih šol javnegašolstvavJužniAvstraliji podpiramanjšaskupina,ki dela vglavni pisarni ministrstva«. Sklepne usmeritve Za sklepv tempoglavju navajamo smernice,s katerimi Istancein Stoll zakljuˇcilu Leadership cujeta svojo pregledno analizo v poroˇfor 21st Century Learning (oecd 2013b). Vodenje uˇcenja je kljuˇcno za reforme in inovacije. Pomembno je, ker vodenje zelo mo ˇce­ cnovplivanausmeritev šolinrezultate.U ˇnjejejedrnadejavnost izobraževanja, zatojeto poglavitna oblika in dejavnostvodenja – ca ustvarjanjuinvzdr­ vodenja,ki seposveˇ ževanju okolij, ki spodbujajo dobro u ˇ cenje. Inoviranje je sestavni delvodenjau ˇ cenjapri vzpostavljanjunovih usmeritevinsnovanju uˇ cnih okolij. Privodenjuuˇcenja grezaukvarjanjes snovanjem,izvajanjemin trajnostnimvzdrževanjem vplivnihinovativnihuˇcnih okolij. Greza doloˇ canje usmeritve in prevzemanje odgovornosti za njeno ures­niˇcenjapotekaobporazdeljenem, povezanemde­ citev.Vodenje u ˇ lovanjuin odnosih.Zajema razli ˇ cnepartnerjein mora potekati na razliˇcnegasistema.Kerje zavezano vztra­ cnih ravneh celotnegau ˇjanjuzadoseganje sprememb,vklju ˇcenja«. cuje »upravljanje u ˇ Vodenje uˇcenja postavlja ustvarjanje razmer za uˇcenje in pouˇce­vanje za 21. stoletje v jedro vodstvene prakse. Vsredišˇ cu dejavnosti jeuˇcencev;temeljnodelojezagotovitiglobokou ˇ cenje u ˇcenje 21. stoletja,neglede na okolje.Snovanjeinrazvijanjeu ˇ cnih okolij, ki bi dosegalate podjetnecilje,terjata zelo zahteven repertoarpou­ DavidIstance ˇcijo, se odvajajo od nauˇcijocevanja,od vseh pa,daseu ˇcenegainu ˇznova – cenci. tako izobraževalcikotu ˇ Vodenjeuˇcenja zahteva ustvarjalnostin pogostopogum. Inovi­ranje, snovanje,pritegovanje drugihk sodelovanjuin preobliko­vanje – vsetozahteva ustvarjalnost. Potrebni so globokipremiki vmišljenjuinpraksiter zmožnost,dapredoˇ cmi ohranimodolgo­roˇ cnovizijo.Vodenjeje usmerjenov globokespremembe prakse, struktur in kultur ter v zagotavljanje, da so vzpostavljeni oporni pogoji – vsetozahteva pogumintudiustvarjalnost. Vodenje uˇcenja je resniˇcen zgled profesionalnosti 21. stoletja in jo neguje. Zaradi profesionalnega uˇcevanjainsamoe­ cenja, prou ˇvalvacije so vodje u ˇcilna cenja tudi samidelavci, zakatereje zna ˇvisoka ravenznanja.S sodelovanjemv ustreznemprofesionalnem uˇza to,dalahko drugidelajoenako, cenjuinustvarjanju razmer kažejoin širijo podobnoprofesionalnostvširšihskupnostih,vka­terihdelujejo. Vodenje uˇcenja je družbeno in povezano. Po naravi je v osnovi družbeno; za prakso vodenja je interakcija bistvena. Kot skupin­skoprizadevanjejeodvisnood skrbnona ˇ crtovanega sodelovanja, kar u ˇcenja se razvija, cenjepoglablja,gaširiin ohranja.Vodenje u ˇrasteinohranjazdelovanjemv profesionalnihu ˇcihseskupnos­ ceˇtihinmrežah. Veˇckouˇcna okolja inovirajo, bolj bo vodenje uˇcenja dosegalo razliˇcne neformalnepartnerjein zahtevalo veˇcjeposveˇcanje njiho­vim vlogam in zmožnosti. Inovativno u ˇcuje ne­ cenje vse bolj vklju ˇformalna prizoriš ˇcedalje ve ˇ cain pristope,kar postavlja ˇcjepeda­goškein organizacijske zahteve.Vodenjeu ˇ cenjainprofesionalne uˇce se skupnosti morajo vklju ˇci pisano množico stro­ ceˇciti in dose ˇkovnjakov, partnerjev in skupnosti. Transformacijsko vodenjeuˇcenja vkljuˇcuje zapletenoveˇcnivojsko prepletanje. Sistemsko inoviranje in trajnost vplivnih uˇ cnih oko­lij 21. stoletja sta odvisna od vodenja uˇcnih ravneh. cenjanarazliˇNe glede na to, od kod izvira prvotna zagnanost za spremembo, je trebazaohranitev tega zagonaizvajativodenje tudi na drugih ravneh in obmo ˇ cjih. Vodenje uˇcenja je potrebno na sistemski ravni, lahko za vzposta­vitevprvotne usmeritveinprostora zainoviranjealipa kotodziv na lokalnospremembo.Klju ˇ cnavloga politikeje ustvaritipogoje za dejavno, mrežno profesionalnou ˇcjesistem­ cenje.Še enopodro ˇskega vodenja pa je zagotavljanje, da se ureditev upravljanja in dolžnostiujemasprizadevanjem za vzpostavitev vplivnih, inova­tivnih u ˇce v nasprotno smer. cnih okolij oziromadavsajnevle ˇ Literatura Cheng, E. C.,inM.L.Lo. 2013. »Learning Study: ItsOrigins, Operationalisation, andImplications.« oecd EducationWorking Papers 94, oecd,Pariz. Christiansen,L.L., inP.Tronsmo. 2013. »DevelopingLearning Leadership in Norway.«V Leadershipfor 21stCentury Learning, 156–164. Pariz: oecd. Dimmock,C., D.Twek inY.Toh. 2013. »Leadership 21stCentury Learning in Singapore’sHigh-Performing Schools.«V Leadershipfor 21stCentury Learning, 107–134. Pariz: oecd. Dumont,H.,D. IstanceinF.Benavides,ur. 2010. TheNature ofLearning: UsingResearch to InspirePractice. Pariz: oecd. Elmore,R. 2008. »Leadership as thePracticeofImprovement«.V ImprovingSchool Leadership, zvezek 2, Case Studies on System Leadership, ur.B.Pont.,D.NuscheinD.Hopkins,37–67.Pariz: oecd. Elmore,R.F. 1979–1980. »BackwardMapping:ImplementationResearch andPolicyDecisions.« Political ScienceQuarterly94 (4): 601–616. Halbert, J.,inL.Kaser. 2013. »Innovative Learning Environments: Developing Leadership in BritishColumbia.«V Leadershipfor 21st CenturyLearning, 146–152. Pariz: oecd. Hargreaves,A., in M. Fullan. 2012. Professional Capital:Transforming Teaching in Every School.London in NewYork:Teachers College Press. Jolonch, A.,M.MartinezinJ.Badia. 2013. »Promoting Learning Leadershipin Cataloniaand Beyond.«V Leadershipfor 21stCentury Learning, 181–204. Pariz: oecd. MacBeath,J. 2013. »LeadingLearninginaWorldof Change.«V Leadershipfor 21stCentury Learning, 83–106. Pariz: oecd. oecd. 2010. TheNatureofLearning: UsingResearchto InspirePractice. Pariz: oecd. oecd. 2013a. Innovative Learning Environments. Pariz: oecd. oecd. 2013b. Leadershipfor 21stCentury Learning. Pariz: oecd. oecd. 2015. EducationPolicyOutlook 2015. Pariz: oecd. Owen,S. 2013. »Learning Leadership in SouthAustralia.«V Leadership for 21stCentury Learning, 164–170. Pariz: oecd. Resnick, L.,J.P.Spillane,P.Goldman in E. S. Rangel. 2010. »ImplementingInnovation:FromVisionary Models to Everyday Practice.«V TheNatureofLearning: UsingResearchto Inspire Practice, ur.H.Dumont,D. IstanceinF.Benavides, 285–315. Pariz: oecd. Salavert,R. 2013. »Developingand NurturingLeadershipforLearningin NewYorkCity.«V Leadershipfor 21stCentury Learning, 152–156. Pariz: oecd. Spillane,J.P. 2013. »The Practiceof Leadingand ManagingTeachingin EducationalOrganisations.«V Leadershipfor 21stCentury Learning, 59–82. Pariz: oecd. DavidIstance Tubin, D. 2013. »Learning Leadership forInnovation at theSystemLevel: Israel.«V Leadershipfor 21stCentury Learning, 170–176. Pariz: oecd. Westfall-Greiter,T. 2013.»A NetworkofChangeAgents:Lerndesigners as TeacherLeadersinAustria.«VLeadershipfor 21stCentury Learning, 137–146. Pariz: oecd. Wiggins,G., in J. McTighe. 2005.Understanding by Design. 2. izdaja. Alexandria, va:Associationfor Supervisionand Curriculum Development. DavidIstanceje vodilni ˇ clan oecd-jevegaCentrazaraziskave in razvojv izobraževanju(ceri) david.istance@oecd.org Pogledina vodenje Z ustreznimi pristopi do preoblikovanja alternativnih pojmovanj Nataša Dolenc-Orbani c´ Univerza na Primorskem,Pedagoška Fakulteta Claudio Battelli ZavodRepublike Slovenije za šolstvo Uˇcenprocesspreminjanja, cenjepojmujemo kotdinami ˇrekonstrukcijein oblikovanja pojmov,karodu ˇ citelja zahteva, da ve, kdajinkakoseu ˇcijo,saj na ˇcevanjavplivanato, cencipojmeu ˇcinpou ˇkako bodo pojme razumeli, uporabljali ali vklju ˇce cili v svoje obstoje ˇizkušnje.Pritemje neizogibnopojavljanjeotrokoviht.i. alternativnih pojmovanj, ki so pogosto nepopolna ali celo napa ˇ cna. Nastajajo najprej spontano, iz razli ˇ cnih osebnih izkušenj, oblikujejopasetudi všoli, zlasti zaradi neustreznih uˇ citeljevih razlagin strokovno nekorektnih ali zavajajo ˇcnem gradivu. cih obrazložitev pojmov v u ˇTako nastalapojmovanjasopogosto globokozasidrana,predstavljajo veliko oviro pri u ˇ cenjuinjihstradicionalnimi strategijami pouˇ cevanjatežko preoblikujemo.Z uporabo sodobnih pristopovk pouˇ cevanju, ki so naravnanikaktivnikonstrukciji znanja,pa uˇcamo,daopustijo alternativna pojmovanjainjih cencem omogo ˇnadomestijo z novimi, ki so bliže znanstvenim »resnicam«. Na podlagiomenjeneproblematikev prispevkupredstavljamo nekaj konkretnih primerov,kakoinzakaj napa ˇ cnapojmovanja nastajajo ter s kakšnimi pristopi jih je mogo ˇ ce preoblikovati,sajjeravno oblikovanje pojmov enaodtemeljnih nalogpouka. Kljuˇcnebesede: pouk naravoslovja, alternativa pojmovanja, konstruktivistiˇ cnipristop Uvod Pri pou ˇv uˇnaˇkot pri pisa­ cevanju se vseskozi, tako cnih crtih nju ucnih priprav oziroma pri na ˇcrtovanjuˇcnih ur, sre ˇ uˇcujemo spojmi.Naj najprej opredelimo,kajpojmi splohso:v Slovarju slo­venskega knjižnegajezika (1994, 889)je pojemde.nirankot »mi­selnatvorba, dolo ˇcilnostmikon­ cenaz bistvenimilastnostmi, zna ˇkretnega ali abstraktnega predmeta, predmetov«. Eggen in Kau­chak (2004 v Thompson in Logue 2006, 553) pa sta pojme opre­delila kot ideje,predmeteali pojave,ki nam pomagajo razumeti, kakoje zgrajeninkakodelujesvetokoli nas. vodenje 1|2015: 25–37 Nataša Dolenc-Orbani ´ cinClaudio Battelli Kotpravi Hans Aebli,je osrednja naloga poukaoblikovanjepoj­mov(Marenti ˇ cPožarnik 2000, 50).Zoblikovanjem pojmovvsvet obˇ cutkov vnašamoredin organizacijo,pomagajonam prepoznati predmete in pojave okoli nas, pojmi omogoˇ cajo uporabojezika, vnašajo ekonomi ˇno­ cnost in zmanjšujejo potrebo po nenehnem vem u ˇ cenju. Otrocisionaravnihpojavihin procesih spontano ustvarijo al­ternativna pojmovanja,ki sepogosto razlikujejood splošnospre­jetih(Tanner inAllen 2005; Hershey 1995).Zaneustrezno razu­mevanjepojmov,ki se razlikujeod splošnosprejetih znanstvenih razlag,uporabljamo razli ˇ cnoterminologijo.Vtuji literaturisonaj­pogostejevrabiizrazi, kotso: misconceptions, alternative concep­tions, preconceptions (Martin, Sexton in Gerlovich 2002). Pri nas pa se najbolj uveljavljajo izrazi, kot so: naivne predstave, nepo­polne ali napaˇcnepredstave oz. napaˇcnapojmovanja (Vilhar 2009; Dolenc-Orbani ´ cinBattelli 2011). Na nastajanje in razvoj otrokovih naivnih, nepopolnih ali celo napaˇ cnih pojmovanjvplivaveliko dejavnikov(Hershey 1995).Med prve sodijo razli ˇ cneosebneizkušnje, pridobljenevvsakdanjem ži­vljenju,sspontanim odkrivanjem okolja.Pomembenjevpliv do­maˇ cega okolja, saj starši pogosto ne poznajo ustreznega odgovora na otrokova vprašanjaalipajimne posve ˇ cajo potrebne pozornosti. Meddrugimi dejavniki pa bi omenili nekriti ˇ cno sprejemanje raz­lag, interakcije s sovrstniki ter neustrezno uporabo znanstvenih izrazov v vsakdanjem življenju in v šoli (Tanner in Allen 2005). V šoli se lahko nepopolna ali celo napaˇpojmovanja obliku­ cna jejo predvsem zaradi neustreznih uˇ citeljevih razlag in strokovno nekorektnih ali zavajajo ˇcnem gradivu cih obrazložitevpojmov v u ˇ(uˇ cbenikih,delovnih zvezkih itd.)(Vilhar 2009).V njih so pogo­stiprimeri pretiranegapoenostavljanjainposploševanja, uporaba neustreznega izrazja ter primeri antropomorfnega, antropocen­triˇ cnegainteleološkegagledanjanasvet(Abimbolain Baba 1996; Battelliin Dolenc-Orbani ´cinBattelli c 2006; 2008; Dolenc-Orbani´2011).Antropomor.zem(gr. anthr—opos – clovek, morph—– oblika) ˇo je prenašanje ˇ cloveških lastnostiali odnosovnadruga bitja,stvari ali pojave zunaj ˇ cloveka. Nanaša se tudi na poosebljanje. Antro­pocentrizem(gr. anthr—opos –ˇ– ce)jenazor, clovek, kentron središˇkaterega glavna zamiselje ˇCloveka clovekova nadrejenost naravi. ˇklasi.ciravišje na lestvici –kot gospodarjaživalstva,rastlinstvain Zemlje nasploh. Zelo pogoste so tudi razlagenaravnihpojavov,ki temeljijo na smotrnosti (teleološkogledanjenasvet).Teleologíja (gr. télos –cilj, namen)je nauk,pokaterem imavse dogajanjev naraviin družbi svoj namen.Do neustreznih razlagnaravnihpo­javovinprocesov pogosto pride tudi zaradi tega,ker evolucija ni vedno ustrezno usvojena. To se dogaja, ker evolucijske procese pogosto obravnavajo fragmentarno, površno in celo dogmati ˇ cno. Pri razlagi evolucijskih procesov je pogosta Lamarckova razlaga, kersezdinaprvi pogled zelo razumnainsprejemljiva, kredibilna, sajje bližja otrokovemu teleološkemuin antropocentriˇ cnemupo­gledu na svet. Tako gledanje na svet je zna ˇ cilno za otroka, vendar se pojav­lja vsesplošno, tudi pri odraslih in poslediˇv vrtcih in šolah. cno Gledenato,da na primereantropomor.zmov, antropocentrizmov in teleologizmov v vsakdanjem življenju, na primer v religiji, mi­tologiji, retorikiin literaturi, pogosto naletimo,senjihovauporaba prenašatudinarazlago strokovnih vsebin. Pojmovanja, ki si jih otroci ustvarijo že v zgodnjem otroštvu, so odlo ˇ cilnegapomena, sajvplivajotudinakasnejšeoblikovanje in razumevanje pojmov. Kljub temu da so razlage v nadaljnjem šolanju metodološko in strokovno ustrezne, se nepopolna ali celo napaˇcno za­ cnapojmovanjalahko ohranjajo. Pogosto so tako mo ˇsidrana,dajihje težkopreoblikovati.Prihajado interakcije med obstojeˇ cimi in novimi pojmovanji, zato ne pride do konceptualne spremembe in stare pojme le redko nadomestijo novi (Chinn in Brewer 1993; EggeninKauchak 2004;Wenning 2008). Problematika in cilji raziskave Tradicionalnipouk se zaˇ cne z oblikovanjem pojmov, ne oziraje se nato,alisou ˇcinkita­ cencio temžekaj vedeliin izkusili, zato sou ˇ kega pouka velikokrat skromni. Mo ˇ cin vztrajnost zamisli o svetu in naravnih pojavih,kisijihje ustvaril otrok, stapogosto podce­njeni. Zatoje pomembno,dau ˇ citelji sprejmejoinpriznajo, da al­ternativna pojmovanja obstajajo, potempaizberejoenegaod šte­vilnih pristopov k pou ˇcna pojmo­ cevanju, ki nepopolna ali napaˇvanja pomagajo preoblikovati. Eden od njih je konstruktivistiˇ cni pristop. Teorije konstruktivizma, ki gradijo na pomembnemdeležula­stne aktivnosti pri oblikovanju pojmov, vodijo k didakti ˇ cnim pri­stopom,ki skušajo naivna alialternativnapojmovanjanajprej od­kriti(stopnjaelicitacije)injih natona stopnjirekonstrukcije preo­blikovativsmeri znanstvenihpojmov(Dražumeri ˇce­ cidr. 2001).Uˇnec pri tem premošˇ ca vrzeli med lastno in znanstveno razlago. Napaˇ cnapojmovanjatakopredstavljajo osnovo,nakaterigradimo Nataša Dolenc-Orbani ´ cinClaudio Battelli pravilnejše znanje,pravzatojepomembno zgodnjespoznavanje in odkrivanje pojmovanj. Pomembno je tudi zgodnje usmerjanje vodkrivanjein nabiranje izkušenj,ki vodijok oblikovanjuustrez­nejših razumevanj. Na podlagi omenjene problematikevprispevku predstavljamo nekajkonkretnihprimerov, kakoin zakajnastajajo nepopolnaali celo napa cnaˇpojmovanja ter s kakšnimi pristopi jih je mogoˇ ce preoblikovati, saj je ravno oblikovanje pojmov ena od temeljnih nalogpouka. Zraziskavo smohoteli:(1)poiskatinekaj konkretnih primerov iz uˇcnih cnegagradiva,ki mordalahko vplivajonanastaneknapa ˇpojmovanj, ter jih razložiti, (2) ugotoviti, ali se napa ˇpojmo­ cna vanjaohranjajo,in(3) ugotoviti, alijekonstruktivisti ˇ cni pristop uˇ cinkovit za ustrezno oblikovanjepojmov. Metodologija Opis vzorca Glede na cilje raziskave smo vanjo vkljuˇcence cili u ˇin študente. Prvo skupinoje sestavljalo 76 u ˇ5. razreda osnovne šole, cencev drugo pa 44 študentov 2. letnika študijskega programa Razredni pouk(1.stopnja)Pedagoške fakulteteUniverzenaPrimorskem. Zbiranje in obdelava podatkov Raziskavosmo izvedlivtrehdelih.Najprej smopoiskalinekaj kon­kretnih primerov iz u ˇna cnega gradiva, ki morda lahko vplivajo nastanek napa ˇcnogradivozana­ cnih pojmovanj. Pregledali smou ˇ ravoslovna predmeta,kijupou ˇ cujejo na razredni stopnji osnovne šole,zaspoznavanje okoljain naravoslovjein tehniko,teriz njega izpisalinekaj primerov antropomor.zmov, antropocentrizmovin teleologizmov in jih razložili. Vdrugemdelusmo hoteli ugotoviti, alisenapaˇ cnapojmovanja ohranjajo. Poskušali smo ugotoviti, katera alternativna pojmova­njao hraniinprehranjevanjupri rastlinahse pojavljajopriuˇ cen­cihinštudentih terkoliko se ta razlikujejo priobehraziskovanih skupinah.Zatosmo pripravili anketnivprašalniks tremivprašanji odprtega tipa, vezanimi na pojmovanje hrane in prehranjevanje prirastlinah.Dobljene vprašalnike smopregledaliter jih analizi­rali in obdelali tako kvantitativnokot kvalitativno.Pri kvalitativni analizi smo se osredotoˇcnapojmovanjasodelujoˇ cili na napa ˇcih, pri kvantitativni pa smo pregledali, koliko uˇoziroma štu­ cencev dentov je navedlo dolo ˇ cen odgovor. 28 V tretjem delu smo skušali ugotoviti, ali lahko s konstruktivi­stiˇ cnim pristopom izboljšamo razumevanje omenjene tematike, zato smo v 5. razredu osnovne šole izvedli pouk s konstruktivi­stiˇcjo vprašalnika ugota­ cnim pristopom.Vtanamen smos pomo ˇvljali, kakšnaso bila pojmovanjapriu ˇcne cencih pred obravnavou ˇvsebineinpo njej. Rezultati in razprava 1. delraziskave:Prikaz konkretnihprimerovizuˇcnegagradiva, ki mordalahko vplivajonanastaneknapaˇcnih pojmovanj, ter njihova razlaga Po pregledu uˇ cnegagradivazanaravoslovnepredmetenarazred­ni stopnji osnovne šole smo ugotovili, da se v njih pojavlja veliko razlag,kilahkou ˇ cencezavajajoinjih vodijokneustreznemuobli­kovanjupojmov.Vnadaljevanjusmo navedli nekajkonkretnihpri­merovtovrstnih razlag,pri ˇ cemersmo opozorili, zakajjeposamez­na razlaga lahko zavajajo ˇ ca, in predlagali, kako bi jo ustrezneje oblikovali. Vuˇ cnih gradivih pogosto zasledimoprimere teleološkega gle­danjanasvetali smotrnosti (.nalizem)v naravi.Kot primer nava­jamo naslednji citat: »Nekateri organizmi, kot so morske vetrnice, so pritrjeninapodlago,dajih vodni tokovineodnesejo.«(Brumen idr. 2005,8) Primer nakazuje pojavljanjedolo ˇ cene lastnosti(pri­trjevanje na podlago) za doseganje cilja (da jih vodni tokovi ne odnesejo). Živali, v našem primeru morske vetrnice, živijo pritr­jene na podlago zato,kerje ta lastnost zapisanav dednem mate­rialu. Zunanjidejavniki, vodnitokoviali valovi,soleselektivni,to pomeni,daimajo živali,kite lastnostinimajoinnisomo ˇ cnopri­trjene na podlago, manj možnosti za preživetje,ker jih mo ˇ cni va­lovi lahkoodnesejo. Zaradite lastnostiimajo živalivdanem okolju (kjerprevladujejomo ˇcmožnostizapreživetjeinzato cnivalovi) ve ˇ tudi ve ˇ cjozmožnostzarazmnoževanje oz.prenosdednihlastnosti na potomce(.tness). Pravilnatrditevbi se glasila:»Nekateri orga­nizmi, kotsomorskevetrnice, so pritrjeninapodlago, zato imajo manj možnosti,dajih vodnitokoviodnesejo.«Alipa:»Vodnitokovi alibolje mo ˇ cnivalovimorskevetrnicetežje odnesejo,ker so trdno pritrjene napodlago.« Drugiprimer, prikaterem se sre ˇ camo s teleološko razlago na­ravnih pojavov, opisuje spremembo dlake pri živalih v zimskih mesecih: »Živalidobijo gostejšo dlako,nekaterepacelozamenjajo poletno dlako zbelo,da so na snegu manjopazne.«(Krnel idr. 2013,12)Iz trditve lahkorazberemo,daseživalim pozimi barva 29 Nataša Dolenc-Orbani ´ cinClaudio Battelli dlake spremenivbelo, zatodabi bilena snegumanjopazne. Pri­merprikazuje pojavljanjedolo ˇ cene lastnosti(bela barva dlake)za doseganjecilja (manjšaopaznostnasnegu).V resnici barva dlake postanebelanezaradibelebarve snega, ampakzato, kerjela­stnost zapisanav dednem materialu. Pojavljanjetelastnosti pov­zroˇ ca zunanjidejavnik, temperatura. Zaradi bele barve plenilcite živali težjeopazijo,zatoimajo ve ˇ cmožnostizapreživetjev danem okolju(v snegu)instem tudive ˇ cjozmožnostrazmnoževanja.Pra­vilnatrditevbise torejglasila:»Živali imajo gostejšo dlako,neka­tere celo belo,zatosonasnegu manj opazne.« Alipa: »Živalisona snegumanjopazne, kerjenjihova dlaka pozimi bela.« Naslednji primer smotrnosti v naravi, ki uˇzavaja v po­ cence polnoma napa ˇcin razmišljanja, smo našli v u ˇ cen na ˇcbeniku za 4. razredinseglasi: »Živali,kiživijopodzemljo,imajonogevobliki lopate,daz njimilahko kopljejo,odrivajoprstinsepremikajopod zemljo.« (Brumen idr. 2004,53)Na isti strani lahkozasledimoše naslednji zapis: »Živali te ˇ cejo zato,daujamejo plenali pobegnejo pred nevarnostjo, kotsrnjaknasliki.«Med živimi bitji sele ˇ clovek odloˇ ci,dabotekel,zatodaboujel plen. Podobniprimeri otroke,innesamonjih,pogosto usmerjajo v popolnomaneznanstven,napa ˇcinrazmišljanja.Do omenje­ cenna ˇnih napak pri razlagi naravnih pojavov in procesov pride zaradi tega,ker evolucijani vednoustrezno usvojenainje, kotsmože omenili, Lamarckova razlagaevolucije bližja otrokovemu pogledu na svet terzatoboljrazumljivainlogi ˇ cna. Živim bitjemzelopogosto pripisujemo ˇ cloveške lastnosti ali pa na svet gledamo z vidika ˇcu življenja na cloveka, ki je v središˇZemlji.V uˇ cnih gradivih smozasledili naslednjiprimer antropo­centriˇcnega in antropomorfnega gledanja na naravne pojave: »Ži­vali se v bivališ ˇ cih skrijejo pred slabim vremenom ali sovražniki.« (Brumen idr. 2004, 34) Izraz »sovražniki« je primer pripisovanja cloveških lastnostiživalim(v naravi ˇ–med živalmi –ni sovraštva). Tako gledanje pogosto pripelje do pojma »dobro« ali »slabo« živo bitje. Ustreznejša oblika zapisa bi bila zato naslednja: »Živali se v bivališˇ ca umaknejo pred neustreznimi vremenskimi razmerami ali plenilci.«V enemuod uˇ cbenikov, ki smo jih pregledali, pa smo zasledili ustrezno razlago,in sicerda»živaline poznajosovražni­kov,sajneznajo sovražiti. ˇckapojemiš,teganenarediza- Ce maˇradi sovraštva, ampakzato, kerjela ˇ cna.«(Skribe Dimec idr. 2003, 60)V naravinemoremo govoritio sovražnikih,kajti grezapre­hranjevalne odnose med živimi bitji. Z naslednjim primerom bi radi opozorili na antropocentriˇ cen pogled na naravo:»Sadna drevesaškropijo pred škodljivci.«(Vovk Korže idr. 2002, 10) Uporabapojma »škodljivci«jezelopogosta in splošno razširjena, cepravˇživali niso samozavestni, moralni osebki, ki lahko prevzamejo odgovornost za presojanje, kaj je slaboinkaj dobro. 2. delraziskave:Primerjanje napaˇcnih pojmovanj oprehranjevanju rastlin pri uˇcencih 5. razreda in prištudentih Gledenato,darazliˇcnapojmo­ cneraziskave kažejo,dasonapa ˇ vanjazelotrdovratnaindasejihle stežka znebimo, nasjev tem delu raziskave zanimalo, alisepojmovanjauˇin študentov cencev bistvenorazlikujejo.U ˇ cencemin študentomsmo zastavili trivpra-šanja:(a)Odkod dobi rastlinahrano?(b)Kajrastlinapotrebujeza življenje?in(c)Kakobi opredelil/-a hrano? Izbralismo tematiko hraneino prehranjevanja rastlin,saj se na tempodro ˇ cjupojavlja veliko napa ˇ cnih pojmovanj. V nadaljevanju smo ob vprašanjih najprej predstavili primere napaˇ cnih pojmovanjpri posamezniskupini. Zanimalo nasje, kaj si sodelujoˇ civraziskavi mislijootem,odkod rastlinadobihrano. Pripregleduinanaliziodgovorov smonaletelinaštevilnanapa ˇ cna pojmovanja.Izpostavili smolenekaj najpogostejših: • rastlinadobihranoiz zemlje(skoreninami ˇ crpa hranoiztal); • hranazarastlinojevoda; • hranazarastlinosognojila oziromamineralne snovi; • rastlinedobijo hranoizzraka. Temu je sledila kvantitativna obdelava odgovorov. S slike 1 lahkorazberemo,dajekar 66,4% uˇin 40,9% študentov cencev prepriˇ canih,da rastlinadobihranoiz zemlje. 6,8% ucencevˇje bilo mnenja,darastlinedobijo hranood ˇclo­ veka. Opaziti je, da so se tega antropocentrizma med šolanjem znebili, saj nih ˇceod vprašanihštudentovni navedeltakegaodgo­ vora (slika1).Podoben rezultat smodobilipriodgovoru,da rast­ line hrano dobijo iz vode. 13% ucencevˇse je odlo ˇ cilo,daje vir hrane za rastlino voda, študentje pa tega odgovora niso izbrali. Razlikesose pojavile predvsempriopredelitvi,dasirastlinehrano izdelajo same.Le5,6% uˇin 54,6% študentov sejeopre­ cencev delilo tako. Razlika med študenti in u ˇ cencije razumljiva, saj so se študentje že ve ˇcali z obravnavo te tematike in bi jim ckrat sre ˇ morali bititipojmi jasni. Vseenopasmo pri ˇ cakovali, da bo delež Nataša Dolenc-Orbani ´ cinClaudio Battelli 66,4 Iz zemlje 40,9 6,8 Od ˇcloveka 0,0 13,0 Iz vode 0,0 Samajoizdela* Drugo 5,6 54.6 9,9 4,5 slika 1 Delež odgovorov u ˇ cencevin študentovnavprašanje »Odkod rastlina dobi hrano?«(temno – cenci, svetlo –študenti;*s fotosintezo) uˇ študentov, bodo ˇciteljev,ki vedo,dasi rastlinehrano izdelajo cih u ˇsame,ve ˇ cji.Do podobnih ugotovitevsoprišlitudivraziskavi(Rode 2011),v kateri so ugotavljali razlikevrazumevanju procesapre­hranjevanjapri rastlinah.Le 29,7% uˇ cencev, 30,6%študentovin 50,5% uˇ citeljevjeprehranjevanjerastlin opredelilo pravilno. Prinaslednjemvprašanju nasjezanimalo, aliu ˇ cenciinštuden­tje vedo, kaj rastlina potrebuje za življenje. Iz slike 2 lahko raz­beremo,daje98,6%uˇcanih, da cencev in 90,9%študentovprepri ˇrastlina za življenje potrebuje vodo. Do majhnih odstopanj med skupinamajeprišlotudipri odgovorih hrana(43,8% uˇin cencev 38,6% študentov) in zrak (24,7% uˇin 22,7% študentov). cencev Do veˇcima skupinama cjega odstopanja v odgovorih med sodelujo ˇjeprišlopridejavniku svetloba,insicersovsištudentjeinlenekaj veˇcencev ckot polovicauˇ(54%) svetlobonavedli kotpomemben dejavnik za življenjerastlin.Sslike2lahko razberemotudive ˇ cje odstopanjepridejavniku mineralnesnovi (pojmujejojih kotgno­jila), sajjetadejavnikomenilole 5,1% uˇ cencev in kar 36,4%štu­dentov. Ve ˇcencev canih, da rastline za cuˇkot študentov je prepri ˇživljenjepotrebujejo zemljo (28,9% uˇ cencev in 13,6%študentov). Pritretjem vprašanjunasje zanimalo,kakovprašanipojmujejo hrano. Kotvidimoizslike3, sou ˇcinoma (48,7%)prepri­ cenci ve ˇˇ cani,dajehrana tisto, karjemo, študentjepasohrano opredelili kot snov, nujno potrebno za preživetje (54,5%). Tako u ˇ cenci kot študentjesohrano opredelili kotvir energije(u ˇ cenci: 26,3%,štu­dentje: 40,9%). ˇslovenskega knjižnega jezika (1994, Ce pogledamo v Slovar 282), pod geslom hrana najdemo naslednjo razlago: »hrána -e ž (á)1.kar sprejema organizem zaradisnovi,potrebnih za rastin obstoj,ali te snovi: dajati hranootroku; iskati,prebavljati,uživati hrano; nasuti pticam hrane; prijemati hrano z nožicami; dolgo vzdržibrezhrane;živali sehranijozrastlinsko,živalskohrano ...; 98,6Vodo 90,9 43,8Hrano 38.6 54,0Svetlobo 100,0 28,9Zemljo 13,6 18,7Kisik/oglj. dioksid 54,5 24,7Zrak 22,7 29,0Ustrezno temp. 43,2 5,1Gnojila, min. snovi 36,4 7,6Življ. prostor 9,1 slika 2 Delež odgovorov u ˇcencev in študentov na vprašanje »Kaj rastlina potrebuje za življenje?« (temno – uˇcenci, svetlo – študenti) Za preživetje 18,4 54,5 Vir energije 26,3 40,9 Kar jemo 11,4 48,7 Drugo 0,0 6,6 slika 3 Delež odgovorov u ˇcencev in študentov na vprašanje »Kako bi opredelil/-a hrano?« (temno – uˇcenci, svetlo – študenti) biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi or­ ganske snovi; biol., kem. beljakovinska hrana«. Že iz tega lahko vidimo, da je pod istim geslom skritih veˇc pomenov, kar lahko uˇcence zavaja pri razumevanju prehranjevanja rastlin. Hrana je v naravoslovju de.nirana kot material, sestavljen iz kompleksnih substanc, ki jih živa bitja potrebujejo kot vir energije za svoje ži­ vljenjske procese in kot vir za izgradnjo biomase (Leeds National Curriculum Science Support Project 1992). 3. delraziskave:Ugotavljanjeuˇcinkovitosti konstruktivistiˇcnegapristopa Pred zaˇkonstruktivistiˇpouka so cenci cetkom cnega uˇizpolnili vprašalnik, s katerim smo ugotovili, kakšna so njihova pojmo­vanjav zvezis prehranjevanjem rastlin.Tapojmovanja sopred­ Nataša Dolenc-Orbani ´ cinClaudio Battelli 66,4Iz zemlje 21,5 6,8 Od ˇcloveka 0,0 13,0 Iz vode 6,1 5,6Samajoizdela* 67,2 Drugo slika 4 Delež odgovorov u ˇ cencev na vprašanje»Od kodrastlinadobihrano?« pred konstruktivisti cnim poukom in po njem (temno ˇ– cenci, svetlo uˇ– študenti) stavljala izhodišˇcrtovanje cnega pouka o ce za na ˇkonstruktivistiˇprehranjevanju pri rastlinah. Po izvedbi pouka smo pojmovanja uˇznova cili smo se na vprašanje, od cencev preverjali. Osredotoˇkodrastlinadobihrano.Primerjalismo pojmovanjau ˇ cencev pred konstruktivistiˇ cnim poukom in po njem. Kotlahko razberemosslike4,je ve ˇcen­ ckot polovica (66,4%)uˇcevzapisala,da rastlinahrano dobiiz zemlje.Predstaveu ˇ cencev sosepo posegu spremenile,insicerjeponjem tako misliloleše 21,5% uˇcencev zapisalo, cencev.Vidimolahko,dajekar 67,2% uˇdasi rastlinehrano izdelajo same (slika4),kar imamogledena zahtevnost vsebinelahko za spodbudenrezultat. Zanimivo je,daje bilo pred konstruktivisti ˇ cnim poukom 13% uˇ cencev mnenja,darastlinadobihranoizvode,kasnejesejedelež tako misle ˇcencev zmanjšalna6,1%.Pri nekaterihodgovorih cih u ˇje zaznati številne antropocentrizme, kot na primer, da rastline dobijo hrano od ˇcencev se je opredelilo tako). Pri cloveka(6,8% uˇ tem odgovoru so se u ˇ cenci najverjetneje navezovali na gnojenje, sajjihto pogosto zavedekmisli,da gnojilaza rastlinepredstavljajo hrano. Sklepi Zraziskavo smougotovili,dasevpregledanihuˇ cnih gradivih po­javljajo neustrezne, celo napaˇ cne razlage pri obravnavi naravnih pojavovinprocesov,ki potencialnolahko vplivajonanastanekna­paˇcje bilo primerov antropomor.zmov, an­ cnih pojmovanj. Najve ˇtropocentrizmovinteleološkegagledanjanasvet. Posebnopozor­nostbi bilo trebanamenitiposledicam neustreznega,zavajajo ˇ cega alicelonapa ˇciteljevkakorvu ˇ cnegaizražanja,takov razlagahu ˇc­nih gradivih. Menimo, da je vloga ravnatelja pri tem klju ˇ cnega pomena,saj kotpedagoški vodja usmerjau ˇ citeljekizboljšavam v procesuu ˇcevanja. Ravnateljlahko znotrajaktivovin cenjainpou ˇvsodelovanjuzdrugimi sodelavciinstrokovnjakiizdrugihinsti­tucijspodbuja strokovnerazpraveotejtematikitertakou ˇ citeljem omogoˇ ci dostop do novih idejinprimerovdobre prakse.Profesi­onalni razvoj uˇ citeljev naj bi vodil tudi k pridobivanju znanj in kompetenc,skaterimibilahko prepoznali nepopolneali napa ˇ cne razlage v u ˇce bi ravnatelj cnih gradivih. Prav tako bi bilo dobro, ˇprispremljanjuposameznih urpoudareknamenil tudi ustrezno­sti u ˇ citeljevihrazlag.Te najbi bile poenostavljene,jasne,otroku razumljive, vendar strokovno neopore ˇ cne, sajsopojmovanja,kisi jih otroci ustvarijo že v zgodnjem otroštvu, odloˇ cilnegapomenain vplivajonanjihovopoznejšerazumevanjein na njihov odnosdo narave. Kljub temu da so razlage v nadaljnjem šolanju metodološko in strokovno ustrezne, se nepopolna ali celo napaˇ cnapojmovanja lahkoohranjajo.Kopa se utrdijo, jih lestežavopreoblikujemo.To smo dokazali v drugem delu raziskave, pri ˇsmo ugotovili, cemer da se pojmovanje prehranjevanja pri rastlinah pri študentih ne razlikuje bistveno odpojmovanja osnovnošolcev.Študentje kljub veˇ ckratni obravnavi te tematike med šolanjem ter obsežnejši in natanˇ cnejši obravnavi vsebin niso pokazali boljšega znanja. Za doseganjekvalitetnejšega znanja, znanjazrazumevanjem, je treba uporabiti sodobne strategije pouˇ cevanja, saj so strokov­njaki s številnimi raziskavami (na primer Yenilmez in Tekkaya 2006; Çibik in Diken 2008) dokazali, da tradicionalnipristopipo­uˇcnih pojmovanj niso uˇ cevanja pri odpravljanju napaˇcinkoviti. Zelo je pomembno, da u ˇ citelji (navsehstopnjahšolanja)posve­tijo ve ˇc­ cjo pozornost problematiki pojavljanja nepopolnih, napaˇnihpojmovanjin njihovemupreoblikovanju. Najprejje trebaugo­toviti,kakšnesopredstaveu ˇce cencev, dijakovali študentov,injih, ˇsote alternativnealicelonapa ˇ cne, poskušatisprimernimi pristopi spremeniti. Edenodna ˇcnipristop,zakateregasmov cinovjekonstruktivisti ˇraziskavipokazali,dajepriodpravljanjualternativnih pojmovanj ucinkovit.ˇKonstruktivistiˇ cni pristop temelji najprej na odkriva­njuzamisliuˇcenjuinnaizgradnji lastnega cencev, na aktivnem u ˇznanja, v sklepni fazi pa na preverjanju pojmovanj po procesu uˇ cenja. Pouˇ cevanjev družbi znanja,ki stremik nenehnimizboljšavam pouka,je tesnopovezanos strokovnim razvojemu ˇce­ citeljev, pri ˇmerima ravnateljpomembnovlogo, takosspodbujanjem sodob­ Nataša Dolenc-Orbani ´ cinClaudio Battelli nejših pristopovkpou ˇcanjem nenehnega stro­ cevanjuinz omogo ˇ kovnegaizpopolnjevanja u ˇ citeljev, pa tudi z zagotavljanjem sred­stev in pripomo ˇ ckov za sodobnejši pouk. Literatura Abimbola,I.O., in S. Baba. 1996. »Misconceptions&Alternative ConceptionsinScienceTextbooks: TheRoleofTeacherasFilters.« TheAmericanBiologyTeacher 58 (1): 14–19. Battelli, C.,inN.Dolenc-Orbani ´ c. 2006. »Zvita kot lisica, nesramna kot kukavica.«V Zgodnje uˇcenje in pouˇcevanje, ur.V.MedvedUdovi ˇ c, M. Cotiˇ cinD.Felda, 447–454. Koper: Annales. c. 2008. »Preobrazbažuželk.«V Sodobne strategije uˇcenja in pouˇcevanja, ur.V.Medved-UdoviˇcinM. Battelli, C.,inN.Dolenc-Orbani ´c, M. CotiˇCenciˇ c, 209–214. Koper: Pedagoška fakulteta. Brumen,M., L. Hajdinjak, B. Kruder inT. Pu. ˇ c. 2004. Naravoslovje in tehnika4:uˇcbenik za naravoslovjeintehnikov4.razredudevetletnega osnovnošolskegaizobraževanja. Ljubljana: tzs. Brumen,M., L. Hajdinjak, B. MencingerVra ˇc.cko,B. KruderinT. Pu. ˇ2005. Naravoslovjein tehnika5:uˇcbenikza naravoslovjeintehniko v5.razredudevetletnegaosnovnošolskega izobraževanja. Ljubljana: tzs. Çibik, A. S.,inE.H.Diken. 2008. »The Effect of GroupWorks and DemonstrativeExperiments BasedonConceptualChangeApproach: Photosynthesis andRespiration.« Asia-Paci.cForum on Science Learning andTeaching 9(2):1–22. Chinn, C. A.,inW.F.Brewer. 1993. »Factors that In.uence HowPeople RespondtoAnomalous Data.«V Proceedings of theFifteenth Annual Conference of theCognitive ScienceSociety, 318–323. Hillsdale, nj: Erlbaum. Dolenc-Orbani´cnepredstavev c, N.,inC.Battelli. 2011. »Napaˇnaravoslovju.«V Razvijanje razliˇcnih pismenosti, ur.M.Cotiˇ c,V. Medved Udovi ˇ cinS.Starc, 275–282. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središˇ ce,Univerzitetna založbaAnnales. Dražumeriˇ c,N.,S.A.GlažarinD.Krnel. 2001. »Konstruktivizemna Mednarodni osnovnišoliDanile Kumarv Ljubljani.« Pedagoška obzorja 16 (1): 71–93. Eggen,P.,inD.Kauchak. 2004. Educational Psychology:Windows, Classrooms. Upper SaddleRiver, nj:PearsonPrenticeHall. Krnel,D.,B.Bajt,M.Pe ˇcinD.Grgiˇc. 2013. car,J.Ferbar,M.G.Anti´cevi´ Okoljeinjaz3: spoznavanjeokoljaza3.razred osnovnešole;uˇcbenik. Ljubljana:Modrijan. LeedsNationalCurriculumScience Support Project. 1992. »Children’s Ideas aboutNutrition.« http://www.learner.org/coureses/essential/ life/support/pdf/3_nutrition.pdf Marentiˇ cPožarnik, B. 2000. Psihologija uˇcenja in pouka. Ljubljana: dzs. Martin,R.,C. SextoninJ.Gerlovich. 2002. Teaching Sciencefor all Children:Methods forConstructingUnderstanding. Boston, ma:Allyn andBacon. Hershey, D. R. 1995. »PhotosynthesisMisconceptions.« AmericanBiology Teacher57 (4): 198. Rode,S. 2011. »Pojmovanjafotosinteze.« Diplomskodelo, Univerzav Ljubljani,Pedagoška fakulteta. Slovar slovenskegaknjižnega jezika. 1994. Ljubljana: dzs. Tanner, K.,inD.Allen. 2005. »Approaches to BiologyTeaching and Learning:Understanding theWrong Answers –Teaching toward Conceptual Change.« Cell BiologyEducation 4: 112–117. Skribe Dimec, D.,A.Gostin car-Blagotinšek,F. Florjan ˇciˇˇcinS.Zajc. 2003. Raziskujemo, gradimo:uˇcbenik za naravoslovjeintehniko;5.razred devetletne osnovnešole. Ljubljana: dzs. Thompson,F.,inS. Logue. 2006.»AnExplorationof CommonStudent Misconceptions in Science.« International EducationJournal 7(4): 553–559. Vilhar,B. 2009. »Napaˇcneinnepopolne predstaveo živih sistemih.«V Ekosistemi –povezanost živihsistemov: mednarodni posvet biološka znanost in družba, ur.S.StrgulcKrajšek,M.Viˇ carinT.Popit, 150–169. Ljubljana:Zavod rs za šolstvo. Vovk KoržeA., M. Petauer,V. PrevolšekinD. Šalej. 2002.Odkrivam svoje okolje: uˇcbenik za 3. razred 9-letne osnovne šole. Ljubljana:Rokus. Yenilmez,A., in C.Tekkaya. 2006. »EnchancingStudents’ Understanding of Photosynthesis andRespirationin Plantthrough Conceptual Change Approach.« Journalof ScienceEducation andTechnology15 (1): 81–87. Wenning,C.J. 2008. »DealingMoreEffectivelywithAlternative ConceptionsinScience.« Journalof PhysicsTeacher EducationOnline 5(1): 11–19. Nataša Dolenc-Orbani ´ cjepredavateljicanaPedagoški fakulteti Univerze na Primorskem natasa.dolenc@pef.upr.si ClaudioBattellije višjisvetovaleczašolez italijanskimu ˇ cnim jezikom na Zavodu RepublikeSlovenije za šolstvo, oe Koper. claudio.battelli@zrss.si Pogledina vodenje Elektronski listovnik u ˇ cenca v vlogi spodbujanja razvoja kriti ˇ cnega mišljenja in ustvarjalnosti: predstavitev mednarodnega projekta EUfolio Tanja Rupnik Vec ZavodRepublikeSlovenije zašolstvo Sašo Stanojev Šolski centerKranj Vprispevku predstavljamo,kakolahko elektronskouˇ cno okolje, natanˇcenca, uporabimokot cneje razvojni elektronski listovnik u ˇsredstvo za spodbujanjekriti ˇ cnega mišljenjain ustvarjalnosti. Prikazani modeli nastajajo v okviru mednarodnegaprojekta eufolio (eu Classroom ePortfolios – eufolio),vkaterem se partnersko povezuje sedemevropskih držav. Slovenijo zastopajotri institucije, polegZavoda rs za šolstvo,ki vodi projektnapetnajstihpilotnih osnovnih in srednjih šolah, še Ministrstvo za izobraževanje, znanost in športter Pedagoški inštitut.Krovnoraziskovalnovprašanje,s perspektivesodelujo ˇciteljev,ki smogaoblikovaliv slovenskem cih u ˇpilotnem projektuin se rahlorazlikujeodkrovnegavprašanjav drugih državah,kivšoleuvajajo elektronski listovnik (Irska,Litva in Ciper),seglasi:»Kakonajs pomoˇ cjo razvojnega e-listovnika spodbujam na ˇ crtovanje, spremljanjein(samo)vrednotenje napredka vznanjuinvešˇcencih?«Vprispevkubi radi cinahpri svojihu ˇpodrobneje prikazaliciljein strategijo delavprojektuter prve evalvacije oz. u ˇ cinke,kijih imasodelovanjevprojektuna pouˇcih u ˇ cevanje sodelujo ˇciteljev. Kljuˇcnebesede: e-listovnik,kriti ˇ cno mišljenje, ustvarjalnost, samoregulativno u ˇ cenje Uvod Namen prispevka je predstaviti mednarodni projekt European ePortfolio Classrooms – eufolio oz. potek in trenutne rezultate projekta v Sloveniji. Slovenija je ena od štirih držav (poleg Ir­ske, LitveinCipra),v katerihpotekanajbolj vitalendel projekta, tj. pilotna izvedba oz. dejansko uvajanje e-listovnika uˇ cenca v šole.V ˇ clankubi radi predstavili, kakovprojektuopredeljujemo e-listovnik, kajjenjegov temeljni namen, kakoprojekt poteka, vodenje 1|2015: 39–58 uˇ V slovenskem pilotnem projektu sodeluje petnajst šol, trinajst osnovnih in dve srednji. Na vsaki so v tej fazi oblikovali projek­tnitim;taštejeod štiridosedemu ˇkje so ovire in kateri so trenutni najvidnejši dosežki citeljev. citeljev, ki uvajajo e-listovnik kot orodje ucencevˇpri raziskovanju in uˇ cenju predmeta, ki ga pouˇciteljev).Navsaki šolije vklju ˇ cujejo (skupno80 uˇcenvsajen oddelek, na nekaterihzaradistrukture projektnegatimatudidva, karpomeni,dajevprojektuudeleženihod350do 400u ˇ cencev. Temeljni namen projekta je uvajanje formativnega spremljanja ucencaˇs pomoˇcnih ravneh uˇ cjo e-listovnika na razli ˇcenja in ra­zvoja, namre ˇ cpoglobljenega znanja in razumevanja raznovrstnih vsebin ter izbranih vešˇcno mišljenje, ustvarjalnost, delo cin: kriti ˇ z viri in sodelovanje in komuniciranje. Kljuˇ cni koncepti, na ka­terihjeutemeljenprojekt, sonaslednji: formativno spremljanje (Wiliam 2011; 2013), razvojni in re.eksivni elektronski listovnik (Giannandrea 2006; Rossin Graham 2006; RupnikVecin Stanojev 2011; 2013), izkustveno in samoregulativno uˇ cenje(Kolb 1984), temelji pa tudi na veš ˇcno mišljenje, delo z viri, cinah, kotsokriti ˇsodelovanje in komuniciranje ter ustvarjalnost. Projektne dejav­nostiinizobraževanja u ˇ citeljevtemeljijo na podmeni,da uvajamo relevantne vzgojno-izobraževalne koncepte,kisoteoretskoin em­piriˇ cnoutemeljeni,iznjihpa izhajajo prakse,ki spodbujajo kako­vostno u ˇcencev. cenjeter kakovostna znanjau ˇ Razvojni e-listovnik uˇcenca: opredelitev Elektronski listovnik (ali zgolj listovnik), s tujko pa ePortfolio ali portfolio,ima raznolike pomenske odtenke. Najpogosteje pomeni zbiranje dokazil o dosežkih in znanju ter o vešˇ(kompe­ cinah tencah) uˇzaradi samopredstavitve (career ePortfolio ali cencev showcase ePortfolio). Grant poudarja, da se opredelitve e-listov­nikovgibljejood tradicionalnih,ki e-listovnik omenjajo kotzbirko avtentiˇ cnih dokazil o napredku,donovejših,kiga pojmujejokot popisovanje uˇ cenja, kariere, izkušenj in dosežkov osebe in av­torja spodbujajo,da razmišlja o svojem u ˇ cenju, o njem razpravlja zdrugimi tertakoizboljšujesvojouˇ cnopot (Giannandrea 2006). Barett razlikuje tritemeljnenamenee-listovnikavvzgojiinizo­braževanju (Lambert 2006).U ˇ cnie-listovnikjevtemelju formati­veninusmerjenvosebni razvoj uˇ cencapreksamore.eksijein sa­moevalvacije. Ocenjevalni e-listovnikpredpostavlja uˇcevo re­ cenˇ.eksijoou ˇcinahter selekcijo gradiv,ki te cnih dejavnostihinveš ˇ vešˇ cine izražajo,namenpaje pridobitioceno.Tretjinamenpaje Elektronski listovnik u ˇ predstavitev veš ˇ cin in drugih lastnosti zaradi iskanja zaposlitve. Vnašem projektu smo e-listovnik uˇ cenca opredelili kot osebno elektronsko okolje, v katerem ucenecˇnaˇ crtuje, spremlja in vre­dnoti svoje dosežke na razliˇuˇcnih vsebin in cnih ravneh cenja u ˇ razvoja veš ˇ cin. Pri tem smo izhajali iz opredelitve razvojnega e­listovnika uˇv ˇprojekta eŠolstvo(2010– citelja,kijenastala casu 2013),kosmo oblikovaliin uspešnoizvajaliseminar Razvojni e­listovniku ˇ citelja(RupnikVecin Stanojev2011;2013).Takosmoiz­postavili predvsem razvojno-re.eksivnovlogo e-listovnika oz.nje­gov potencial za spodbujanje re.eksije in samovrednotenja u ˇ cen­cev ter s tem sistematiˇ cno skrb za lastni razvoj in napredek ter naˇcnepoti. crtovanjeinrazumevanje lastne individualneu ˇ Konceptualna izhodišˇca E-listovnik v vlogi formativnega spremljanja uˇcenˇcevega napredka Konceptformativnega vrednotenja(formative assessment), ki ga prinasvstrokovnih razpravah prevajamotudikot spremljanje v podporo u ˇ cenju, je prvi uporabil M. Schrieven, da bi opisal vlogo, kijoimavrednotenjepriizboljševanju kurikularnih procesov(Wi­liam 2011).Pozneje stakoncept uporabila Paul BlackinDylanWi­liamingaopredelilakot»vsedejavnostiu ˇcenca,ki za­ citelja ali u ˇgotavljajo povratno informacijo, nato uporabimo za prilagajanje dejavnosti pou ˇcenja« (Wiliam 2011, 37). William in cevanja in u ˇsodelavcipojmujejo formativno spremljanjekot nizprocesov, ka­terihskrajni ciljjespomo ˇ cjo sprotne in nenehne povratne infor­macije izboljšatiu ˇcnedosežke.Avtor obenem opozarja, cenjein u ˇda so uveljavljena še drugapojmovanja, ki pa formativno sprem­ljanjeopredeljujejo kotorodje.Kahlformativno spremljanjenpr. opredeli kot »orodje, ki ga u ˇcenˇ citelj uporabi, da bi meril u ˇcevo dojemanjeu ˇcine,medtemkopou ˇ cnetematikein veš ˇcuje(Wiliam 2011, 38).Gre za temeljnoorodje,kigau ˇ citelj uporabi, da bi pre­poznal u cenˇcevaˇcanja in napake med u ˇ zmotna prepri ˇcnim pro-cesom.«Obema skupinamaopredelitevpaje skupno,dajenaloga vrednotenjaizboljšanje u ˇ cenja. Da bi vrednotenje v tej vlogi dose­glokar najboljšiuˇ cinek, mora vsebovati naslednje elemente (Wi­liam 2011, 39):(a) zagotavljanje uˇ cinkovitepovratneinformacije uˇcencevvlastneproceseu ˇ cencem;(b) aktivnovpletenostu ˇcenja; (c) prilagajanje pouˇ cevanja ob upoštevanju rezultatov sprotnega spremljanjainvrednotenja;(d) pripoznanje pomembnosti vpliva vrednotenja na motivacijo in samovrednotenje uˇ cencev,dejavni­kov, ki imata na uˇcilen vpliv;(e) potrebo uˇpo cenje odlo ˇcencev tem, da so sposobni samovrednotenja in da razumejo, kako se lahkoizboljšajo. V našem projektu smo opisane procese artikulirali z zapored­jem petih zapisanih premislekov uˇDa bi zagotovili (tako cenca. uˇciteljem) ustrezno strukturoinolajšaliproces, smo cencem kot u ˇodprtokodno aplikacijo Mahara, v kateri uˇ cenci oblikujejo svoje e-listovnike (ve ˇ co programuglejspodaj),doprogramiraliz zavih­komMoje u ˇ cenje, ki razmišljanje usmerja v: • artikuliranje predznanja (Kaj že vem o tej temi, vprašanju? Kaj že zmorem pojasniti, storiti? Kako kompetenten/vešcˇsemvtemtrenutku?); • ubeseditev ciljev uˇcenja in opredelitev kriterijev uspeha (Kaj si želim dose ˇ ciob obravnavitetematike?Kaj bomznal, razu­melinzmogelstoritipo obravnavitetematike oz.urjenjute vešˇ cine?Kaj bodo kriterijizamojuspeh?); • naˇcrtovanje strategije zadoseganje ciljev (Kaj bom storil, da bom uresni ˇ cil zastavljene cilje?); • zbiranjedokazilouˇcenjuin napredovanju (Kaj bodo konkret­ni dokazi,dasem cilj dejansko dosegel? Kako bomdokazal, da nekaj razumem, obvladam, zmorem?); • samore.eksija in samovrednotenje v razliˇcnih fazah uˇcenja oz. razvoja (Kakosem doživljaldejavnost?Kakosem razmi­šljalinravnal? Kakoso razmišljaliin ravnalikolegi?Kajjev tehokoliš ˇ cinahpomembno?Kajsem spoznal? Kakobomrav­nalv prihodnje?Kajlahkopri ˇ cakujemv podobnih situacijah? Kajsešemoram nauˇ citi?Kjebi bil radšeboljši? Itd.). Najpoudarimo,daopisaniprocesnilinearen,paˇcenec cpaseuˇskateregakolikorakalahko vrnein svojarazmišljanjaspremeni, seveda ob u ˇc citeljevem usmerjanjuin ob njegovipodpori.Najveˇkrožnihpovezav se zgodinarelaciji strategija oz.posamezna de­javnost, zbiranje dokazil in re.eksija o tej dejavnosti ter samo­vrednotenje, saj kompleksnejše tematike ali vešˇ cine v strategiji vkljuˇc dejavnosti ali ponavljajoˇcenje cujejo ve ˇce se dejavnosti. U ˇanalizeinvrednotenja argumentov npr. predpostavlja vpletenost uˇcdejavnosti(diskusije, pisanje esejev,analizebesedil cenca v ve ˇali govorov), s pomoˇcenec cjo katerih uˇvadi argumentiranje, po vsakidejavnostiovrednoti svoj dosežek, skozive ˇ ckratniprocespa spremlja svoj napredek. U ˇcni pro­ citelj je odgovoren za to, da u ˇces na crtuje tako, da u ˇcencuˇca ponavljajo ˇ dejansko omogoˇco se izkušnjoin urjenjeizbrane veš ˇ cine,povsaki izkušnjipa re.eksijo ouˇˇsledi ponovna opredelitev pr­ cinkovitosti in dosežkih, cemur 42 Elektronski listovnik u ˇ votnegacilja (praviloma zoženje, sajjepolje znanja alivešˇ cine vseširše). Opisaniprocespravzapravzvestosledi Kolbovimfazam izkustvenega uˇ cenja(1984)inje sestavljenizizkušnje, re.eksije o izkušnji, abstraktne konceptualizacije in ponovnega naˇ crtova­njaakcije.Podobnovkrožnem modelu samoregulacijskega uˇ ce­njatemeljnefazeuˇcjakin Košir cenjapredstavlja Zimmerman (Pe ˇ 2002):(a) predhodno razmišljanje, za katero so zna ˇ cilnipostavlja­njeciljev, strateškonaˇcanjeolastniuˇ crtovanje, prepri ˇcinkovitosti, ciljnausmerjenostin notranja motivacija;(b) izvedbainzavestna kontrola, faza,zakaterosozna ˇcenost,samopou ˇ cilni osredoto ˇce­vanje, spreminjanje samega sebe;ter (c) samore.eksija, ki obsega samovrednotenje, pripisovanje vzrokovzadosežke,lastneodzive in prilagajanje uˇ cenja. Opisanemujepodoben proces naˇ crtovanja osebnega razvoja (pdp – personal development planning),kisoga razvilivprojektu The Individual Support for Learning through ePortfolio (isle) (RossinGraham 2006).Procesjesestavljeniznaslednjih elemen­tov: (a)oblikovanjeciljevinna ˇci­ crtovanjedejavnosti; (b)uresni ˇtevdejavnosti oz. u ˇ cenjeprekizkušnje, delovanjez višjostopnjo zavedanja;(c)beleženje misli, idej, izkušenj,dokazovu ˇ cenja; (d) pogled nazajinspremljanjedoseženega(re.eksije odogajanju, osmišljanje);(e) vrednotenje(presojanje lastne dejavnosti in do­sežkov terdolo ˇ canjetega,kajbiposameznikšemoral storiti,dabi napredoval,seizboljšal itd.). ˇcrtovanja osebnega razvoja postal integralni Ce najbiprocesnaˇdelkurikula,je, kotpoudarjakonzorcij projekta isle (RossinGra­ham 2006), klju ˇciteljski zbor sprejmetemeljnekoncepte. cno, da u ˇ Topajemogoˇci,ˇ ce dose ˇce proces uvajanja podpirainstitucionalna strategija usmerjanja pou cevanja,ˇuˇ cenja, vrednotenja znanja in podporeu ˇcemerjetreba spodbujati prilagoditev mo­ cencem,pri ˇ dela v skladu z zahtevami posameznih predmetnih podro ˇ cij. Po­membno je tudi, da je proces pou ˇcen na u ˇ cevanja osredoto ˇcenca in podpira vrsto raznolikih uˇ cnih stilovoz. osebno,individualizi­ranou ˇcenca.Vkonzorciju projekta isle vladaprepri ˇ cnopotu ˇca­nje,daje temeljnirezultattakšnegauˇ cnegaprocesa napredovanje uˇ cencev v neodvisnosti, avtonomiji ter samozavedanju. E-listovnik v vlogi spodbujanjakritiˇcnega mišljenja uˇcencev Kritiˇcne cnomišljenjeimavstrokovniin znanstveni literaturirazli ˇpomene,pestropaletoopredelitevpa lahkorazvrstimov naslednje skupine(RupnikVec 2011a, 11–12):(a) kriti ˇ cnomišljenjekot ve­šˇcno cina analize, vrednotenjainoblikovanjaargumentov;(b)kriti ˇ43 mišljenjekot celota dispozicijinmiselnihveš ˇ cinposameznika;(c) kritiˇ cnomišljenjekot uporabaraznovrstnihmiselnihprocesovali postopkov; (d) kriti ˇ cno mišljenje kot razvojno najvišja stopnja v mišljenju; (e)kriti ˇ cnomišljenjekot družbeno re.eksivna praksa; (f)kritiˇ cnomišljenjekot samore.eksivna praksa. V kontekstu projekta smo se odlocili,ˇda kriticnoˇmišljenje uˇopredelimo kot sposobnost analiziranja, vrednotenja in cenca oblikovanja argumentov ter sposobnost re.eksije o lastnem mi­šljenju.AlikotpraviVanderBrink Budgen (2001,7):»Kriti ˇ cno mi­šljenje obsega argumentacijo oz. na ˇ cine,nakatereskušajo ljudje pokazati,dajenjihovostališ ˇca nekoga drugega.« ce boljšeod stališˇ Osrednji pojem v teh opredelitvah kriti ˇ cnega mišljenjaje argu­ment,kigaŠuster(1998, 23) ozna ˇ ci kot: »skupnoime za naslednjo strukturo: dolo ˇcen na ˇ cena trditevje na dolo ˇcinpodprtazrazlogi za njeno sprejetje. V argumentih razlogi utemeljujejo sklep, ta podporapa racionalno oseboprepri ˇ cuje v sprejetje sklepa.« Eden izmed ciljevprojektajeuˇsistematiˇinekspli­ cence cno citno uˇ citi analiziranja, vrednotenja in oblikovanja argumentov, v skladu s principi formativnega spremljanja in ob podpori e­listovnika.Argumentiranjetorej umestimo vkontekst naslednjih premislekov: (a)predznanje(Kakou ˇ cinkovit sem v argumentira­nju? Katere so v tej veš ˇcja cini moje prednostiinkaterasopodro ˇizzivov?); (b) cilji (Kaj si želim dose ˇ ci v zvezi z zmožnostjo argu­mentiranja?Kaj bodo kriteriji uspeha oz.kakobom vedel, da sem uˇ cinkovitejši,dabolje argumentiram?);(c) strategija (Kakobom dosegeltacilj?);(d)dokazila(Kaj bodo dokazi,dasem dosegelta cilj?); (e) samore.eksija in evalvacija (Kako uspešen sem bil? Kaj mije predstavljalo težavo?Kaj semdobro opravil? Itd.). Uˇ cenjeargumentiranjapotekaeksplicitnoinpo principu infu­zije,kar pomeni,dau citelj (ali ve ˇcuˇˇcence citeljev timsko) u ˇnaj­prej vpeljevsvetargumentacijein skupajznjimiubesedi, napravi razviden cilj, to je »dobro argumentirati oz. podpirati svoje trdi­tve«.Vnadaljevanjujimvskladuzmodelomu ˇ cenja argumentira­njav sedmih korakih (RupnikVecin Kompare 2013),obobravnavi razliˇcnih tem, omogo ˇcenjeteveš ˇcenec cnihu ˇca postopnou ˇcine.U ˇzavestno,ob uˇcenja citeljevi podpori,vodiinusmerjasvoj procesu ˇargumentiranja (in u ˇcjo e-listovnika. cne vsebine!) s pomo ˇ E-listovnik v vlogi spodbujanja ustvarjalnosti uˇcencev Ustvarjalnostje ena temeljnih veš ˇcenci oz. di­ cin, ki naj bi jih u ˇjaki razvijali medvzgojno-izobraževalnimprocesom. Vstrokovni Elektronski listovnik u ˇ literaturijeustvarjalnost opredeljena kotsposobnostrede.nicije problema,ustvarjanjain preto ˇ cnosti idej, izvirnosti,analizeinsin­teze. Razliˇ cni avtorji poudarjajo pomen ustvarjalnosti pri domi­selnem,izvirnemmišljenju, reševanjuinodpiranju problemovter preoblikovanjuinformacij. Vokviruprojektasmo se skupajssodelujoˇcitelji odlo ˇ cimi u ˇcili, da bomo spoznali nekajtehnikustvarjalnega mišljenja,ki spodbu­jajo ustvarjanje idej oz. urijo sposobnost razmišljanja zunaj okvi­rov. Spoznali smo dva modela pojmovanja ustvarjalnosti, kot ju opisujetaTina Seelig (2012)in JasonTheodor (2012).Prvimodel sposobnost ustvarjanja novih idej razume kot produkt ustvarjal­nega motorja,kije tesnopovezan zznanjem,odnosomin domi­šljijo terodvisenod virov(vnašem primerusotou ˇ citelji),okolja in kulture. Theodor(2012)pa ustvarjalnost opredeljuje kotmiselni proces povezovanja idej na nepri ˇcine. cakovane na ˇ Uˇcino ustvarjalnosti pou ˇ citelji so veš ˇcevali eksplicitno,kar po­meni,dasouˇ cencipoznali namenincilje izvedbe posameznih teh­nik,kisojih uporabilipripouku.SpoznalisodeBonove tehnike ustvarjalnegarazmišljanja(šest klobukov, uvd, pmi, ami, sdl, av in p&n), tehniko prisilnih povezav, asinhronih vprašanj in odgo­vorov, igre z besedami, seznam atributov, morfološko analizo in Disneyjevo metodo.Skupnicilj vseh tehrazli ˇ cnih tehnikinmetod je spodbujanjeasociacij, prepoznavanjepodrobnosti,oblikovanje metaforter selektivna pozornost. Pomemben del pou ˇ cevanjaje sinteza vseh treh glavnih ciljev projekta (razvoj vešˇ cine, formativnega spremljanja in spoznava­njepomenaspremljanjainvrednotenjalastnegastrokovnega ra­zvoja) prek spletnestoritvee-listovnik.Vtanamen sou ˇ cencitudi pri uporabi razliˇ cnih tehnik ustvarjalnega mišljenja svoje delo zapisovali v zavihek Moje uˇcno cenje in tako sistemati ˇrazvijali, spremljali in vrednotili svoj napredek v ustvarjalnem razmišlja­nju(postavljanjeciljev, povezovanježedobljenihznanj,razvijanje strategij u ˇ cenjaindokazov oizpolnitvi ciljevprek samovrednote­njadela). E-listovnikvvlogispodbujanjaprofesionalnega razvojauˇciteljev Razvojni e-listovnik ni zgolj orodje za (samo)uravnavanje uˇ cen­ˇc pa tudi orodje, ki lahko spodbuja strokovni cevega razvoja, pa ˇ razvoju ˇ citelja.Kakovostnosamouravnavanje strokovnegarazvoja uˇ citelja sestavljajo naslednjipremisleki:(1)o lastnihprednostihv strokovnivlogi (pou ˇcine)ino podro ˇ cevalneinvzgojne veš ˇcjih iz­zivov(rasti);(2)o.lozo.jistrokovnega delovanjaoz.oprepri ˇ ca­njih in vrednotah, ki usmerjajo u ˇ citeljeve intervencije v razredu; (3)o viziji oz.dolgoroˇ cnih ciljih strokovnegadelovanja;(4)okrat­koroˇ cnih ciljih strokovnega razvoja;(5)ooprijemljivih dokazilih strokovnega razvoja (ki obiˇ cajno presegajo formalna dokazila o izobraževanju in izpopolnjevanju in obsegajo najraznovrstnejše rezultate u ˇ citeljevega dela)(RupnikVec 2011b; RupnikVecin Sta­nojev 2013). Ravnatelj lahko u ˇ citelje k oblikovanju razvojnega e-listovnika spodbuja tako,danavedenim dejavnostimodmeri ˇ casv okviru izo­braževanjindrugihrazvojnih dejavnostivšoliter spodbuja re.ek­sijoin dialogmedu ˇclanicamiin ˇ citelji.Tako lahko, skupajs ˇclani razvojnega tima, organizira delavnice, na katerih uˇ citelji razmi­šljajooraznovrstnihvidikih strokovnegadela, obenempa obliku­jejo e-listovnik,ki predstavlja beležkonjihoverazvojnepoti. Vloga ravnatelja pri uvajanju e-listovnika uˇcenca in/ali uˇcitelja ˇ Ce naj bi e-listovnik postal pomembno orodje, ki podpira razvoj vseh udeležencev (ucenci,ˇuˇ citelji, projektni timi, ravnatelj), ga je smiselno uvajati naˇ crtnoinpostopno. Prvi korakjeuskladitev koncepta e-listovnika na ravni celotnega kolektiva oz. razprava o tem, kakšen je temeljni namen uvedbe e-listovnika v šolo: bo e­listovnik zbirka dokazil o napredku posameznika (uˇcite­ cenca, u ˇlja,ravnatelja), osebni elektronskiprostor za na ˇ crtovanje, sprem­ljanje in vrednotenje lastnega napredka (razvoja) ali prostor za sodelovalno u ˇcencev kot na ravni u ˇ cenje(tako na ravniu ˇcitelja)? PolegnavedenegaGhoneim predlaga (2013)še naslednjepremi­sleke: Kdobou ˇ cencem osmislil e-listovnik in kdaj? Koliko bo obli­kovanje e-listovnika za u cenceˇzavezujoˇ ce? Bo integrirano v po­uˇ cevanje ali bo dodatna dejavnost? Kakšen bo vpliv uvajanja e­listovnika na kurikulum? Kateri vidiki e-listovnika bodo ocenje­vani, ˇ ce sploh, ter na kateri ravni (predmeta, razreda)? Kdo bo lastnik e-listovnika uˇuˇsam ali institucija? Kakšna cenca: cenec opremajepotrebna?Kdobo zagotovil tehni ˇcinpodporo? cnopomo ˇItd. Najpreprostejše je uvajanje e-listovnika za zbiranje bolj ali manj formalnihdokazilonapredovanju uˇcencev cenkinu ˇalipri dodatnem strokovnem izpopolnjevanju uˇ citeljev. Ne nazadnje je mogoˇ ce temdejavnostim nameniti katerood razrednih ur, odgo­vornostzanadaljnje zbiranje dokazilpasenaprtiu ˇca­ cencu, z ob ˇsnimire.eksijamiin dialogioe-listovniku.Kompleksnejšeoblike Elektronski listovnik u ˇ e-listovnika (razvojni uˇ e-listovnik ali cni e-listovnik) pa terjajo kompleksnejšepristope, ki vklju ˇclanic cujejo tako izobraževanja ˇin ˇcanja, ki clanov kolektivakot stalna podpornainre.eksivnasre ˇ podpirajo nove prakse pouˇ cevanja(npr. formativno spremljanje, eksplicitno pou ˇcin). cevanje veš ˇ Mahara kot okolje, ki podpira oblikovanje razvojnega e-listovnika Posredni cilj vseh dejavnosti priprojektu eufolio je tudi razvoj di­gitalne pismenosti z rabo razli ˇ cnih ik orodij. SpletnastoritevMa­haravvlogi vodenja, spremljanjainvrednotenjastrokovnega ra­zvoja uporabnika na eni strani ter formativnega spremljanja na­predka na drugiomogo ˇcencainu ˇ ca sodelovalnodelou ˇcitelja.E­listovnik je spletno orodje, ki so ga razvili v okviru kurikularne prenovešolskegasistemana Novi Zelandiji, natopasogakotod­prtokodnoaplikacijo dalivuporabo vsem zainteresiranimuporab­nikom.Za potrebeizvedbe projekta eufolio smo skupaj z razvijal­cem aplikacije razvili še dodatne funkcionalnosti, ki omogoˇ cajo formativno spremljanjeu ˇcjih razvojainu ˇ cencanapodro ˇcenja. S spletno aplikacijo smo povezali tudi druge storitve in ob iz­vajanju razli ˇ cnih dejavnosti spoznavali storitve v oblaku (spletno anketiranje, obdelava slikovnega, video-in avdiogradiva, predsta­vitve, uporabatabli ˇcunalnikov). cnih ra ˇ Cilji in predvideni rezultati projekta Cilje projekta lahko ubesedimo z razliˇ cnih vidikov. Z vidika Za­voda rs za šolstvo, ki vodi in usmerja delo u ˇ citeljev, je temeljni cilj izobraževanjeinspodbujanjesodelujo ˇciteljevzauvajanje cihu ˇrazvojnega e-listovnika vpouˇcimerbipodprli samore­ cevanje, s ˇ gulativno u ˇ cenjeoz. formativno (samo)spremljanje znanjainpo­globljeno razumevanjeu ˇcenihveš ˇcencev. cnih vsebin terdolo ˇcinu ˇZvidika sodelujoˇciteljevpalahko cilj predstavimo z opi­ cih u ˇsom razvojno-raziskovalnega izziva enega od njih: »Kako naj s po­moˇcence v na ˇ cjoe-listovnika spodbujaminusmerjamuˇcrtovanje, spremljanjeinvrednotenje na podro ˇcenja: na podro ˇ cjih u ˇcju obli­kovanjapoglobljenega razumevanjasnovi terobvladovanjaneka­terihveš ˇcnomišljenje, delozviri, ustvarjalnostinsode­ cin(kriti ˇ lovanjeinkomuniciranje)?« Priˇ cakovani rezultat projektaje,poleg tega,dajenastala zbirka primerov dobre prakse zaradi uporabe e-listovnika, formativno spremljanje znanja in vešcinˇuˇpri razliˇ cencev cnih predmetih, ubesedenihvsprotnihpripravah tergradivih (tako pisnihkot elek­tronskih), tudi zbirka e-listovnikov uˇv cencev, bogatih predvsem zapisihvzavihku Mojeu ˇ cenje, namenjenem spodbujanjusamore­gulativnegau ˇciteljevv cenja.Trenutne rezultaterazvojnegadelau ˇprojektu (sprotne pripraveu citeljevˇ– idejein gradivazapouk)si je mogoˇ ce ogledatinaspletnistraniprojekta eufolio: eufolio.si. Vsak u ˇcrtuje in citelj,ki sodelujevprojektu,všolskem letu na ˇizvede štiricikluse formativnega spremljanjaznanjainizbrane ve­šˇcjoe-listovnika,kar pomeni,dauˇ cinespomo ˇcenceob obravnavi uˇ cnegasklopa vabiin usmerjaskozipetopisanih korakov(pred­znanje,cilji, strategija,dokaziter samore.eksijain samovrednote­nje),pri ˇcnemu cemerusmerja njihovopozornost tudik sistematiˇ spremljanjuizbrane veš ˇ cine. Metodologija dela v projektu Podpora Zavoda rs za šolstvošolampriuvajanjue-listovnikavpo­uˇcnih dejavnosti,kijih lahkorazvr­ cevanjejesestavljenaiz razli ˇ stimov dveskupini: izobraževanjeu ˇ citeljev na centralnihinregij­skih sre ˇcihv projektu terpodpornainre.eksivna canjih sodelujo ˇ sreˇ canjaprojektnega tima posameznešoles skrbnikomšole(ta sreˇ canjasopraviloma na šolah). Kot pogoj za vstop v projekt so vsi u ˇ citelji opravili tritedenski spletni seminar o razvojnem e-listovniku uˇ citelja,nakaterem so izoblikovali svoj razvojni elektronski listovnik oz. njegove nasled­nje elemente: pro.l z osnovnimi podatki in predstavitvijo samih sebe, ubeseditev nekaterih naˇceva­ cel, ki jih upoštevajo pri pou ˇnju, analiziranje svojih mo ˇcij v profesionalni vlogi ter cnih podro ˇ prepoznavanjepodro ˇ cijrasti,oblikovanjerazvojnevizije terkrat­koroˇ cnih razvojnih ciljev, oblikovanje zbirke vidnejšihformalnih ali neformalnih dosežkov, subjektivno pomembnih dokazil o na­predovanjuinu cenjunadolo ˇcenemˇcju(veˇ podroˇcorazvojnem e-listovniku u ˇ citeljav RupnikVecin Stanojev 2013).Predpostavka jebila,daboizkustvenouˇciteljem cenjeorazvojneme-listovnikuu ˇolajšalo poglobljeno razumevanjenamenainprocesov, temeljnih za razvojni e-listovnik, ter tehni ˇobvladovanje e-okolja (Ma­ cno hare), s ˇ cimerbodopostalibolj suverenipriuvajanjue-listovnika vpouˇ cevanje svojega predmeta. Vnadaljevanju smo uˇ citelje podprliznaslednjim nizomizobra­ževanj:formativnospremljanjeu ˇcevega znanjain veš ˇ cenˇcin(dve izobraževanji),veš ˇcnomišljenje, delozviri, sodelovanje cine (kriti ˇin komuniciranje in ustvarjalnost; po dve izobraževanji iz vsake Elektronski listovnik u ˇ vešˇ cine), uporabna orodja ikt (eno izobraževanje), e-listovnik kot osebno uˇ cno okolje za razliko od e-listovnika kot sodelovalnega uˇ cnegaokolja (eno izobraževanje).Vzporednozizobraževanji so potekali obiski skrbnikovnašolah,namenjenipaso bili re.eksiji o delu v timu ter reševanju morebitnih zadreg pri uvajanju e­listovnika v vlogah, ki smo jih omenili. Na teh re.eksivnih sre ˇ ca­njih smoskrbniki ˇclaneprojektnihtimov podprliprinji­ clanicein ˇhovemraziskovanjus primeridobre prakse,s samore.eksivnimi vprašanji, s konkretnimi informacijami ter z najpomembnejšim, namreˇcrtovani dejavnosti cskonkretnopovratnoinformacijo ona ˇ in izvedbi v razredu. Rezultati dela v projektu Vtem razdelku bomo prikazali dvaprimera dobreprakse,in sicer kako z e-listovnikom spodbujati in formativno spremljati razvoj vešˇcnegamišljenjater ustvarjalnosti. cine kriti ˇ Primeridobre prakse Spodbujanje vešˇcine argumentiranja s pomoˇcjo e-listovnika Eksplicitno pou ˇcine argu­ cevanje ter formativno spremljanje vešˇmentiranja poteka v ve ˇcitelj (ali sku­ ckorakih.Vprvemkorakuuˇpina u ˇce gre za sodelovalno pou ˇ citeljev oz. eden izmed njih, ˇceva­nje argumentiranja) uˇ cencepovabi,da razmišljajookonceptuali da ozavestijo svojetrenutno razumevanjele-tega oz.svojo trenu­tnoveš ˇcju:vterminologiji formativnega sprem­ cost na tempodro ˇljanjaprepoznajopredznanje.To lahkostorijoob razmišljanju(in­dividualno aliv skupini)oteh alitem podobnih vprašanjih:Kajje argumentiranje?Kakoveš,danekdo argumentira? Kako se dobro argumentiranje razlikujeod slabega?Kajjedoberinkajslabar­gument?Poznamkoga,kidobro argumentira?Vkaterisituacijije nekdo dobro argumentiral? Kako je to po ˇcsem var­ cel? Kako veš ˇgumentiranju?Situacija, v kateri semdobro argumentiral,je... Situacija,v kateri nisemdobro argumentiral,je ... itd. Vse odgovore na ta vprašanja uˇ cenci zapišejo bodisi neposre­dno v e-listovnik, v zavihek Moje uˇ– ce gre za cenje predznanje( ˇMaharo,sicerpavzatopripravljeno datoteko),alipana list,kiga kasneje poslikajo z mobilnikom, sliko pa odložijo v isti zavihek. Alternativaje,da rešijo testskratkimiargumenti,kijih presojajo zvidika kakovosti. Rezultatje pomemben,sajga bodo kasneje, ˇ cez nekajmesecev,potem,kobodovadili argumentiranje,primerjali stakratnim (primertakšnegatesta glejtev RupnikVecin Kompare 2013).Ob teh razpravahins samovrednotenjemuˇ cenec analizira svoje mo ˇcja izzivov, kar predstavlja osnovo cne plati in podro ˇza prehod v naslednji korak, tj. opredelitev cilja u ˇ cenja. Še pred skupno opredelitvijo ciljauˇcitelj vpelje pojem cenjapauˇargumentainnaprimerihpojasni,kajjein kajni argument, kaj je doberinkaj slab argument,uˇci analiziratiargumentez cence u ˇvidika kakovostne podpore sklepu (vrednotiti argumente) itd. Samostojnost uˇv tem koraku (opredelitev cilja uˇ cencev cenja) je odvisnaod starostiotrok.Pri najmlajšihuˇ citelj preprostopove, kakšen je cilj, izziv u ˇ cencevpaje,dagav svojem e-listovniku(za­vihekMojeu cenjeˇ– cilji) ubesedijopo svoje. Predpostavkaje,da uˇcenci, sploh di­ cenci cilj v tem procesu ponotranjijo. Starejši u ˇjaki, pa lahko znotraj splošno ubesedenega cilja doloˇ cijo indivi­dualne operativne cilje (npr. u ˇciteljevemu cilju »izboljšati cenec u ˇvešˇcenfokus,npr.»želimsi bolj cino argumentiranja«dodaspeci. ˇvešˇ ce prepoznavati implicitne premisev argumentih«).Tafazase odvijaob vprašanjih:Kajsi želiš dose ˇ ci?Kaj bov zvezi z argumen­tiranjem tvoj cilj? Klju ˇ cno vprašanje pa je: Kako boš vedel, da si tacilj dosegel?Kajbokriterijzauspeh?Kajbošzmogel, ˇ cesartre­nutnoše ne zmoreš?Tavprašanja omogo ˇ cijo razjasnjevanje cilja in vizualizacijo uspeha,kar olajša naˇ crtovanjestrategije tersamo­spremljanje. Vtretjem koraku sledipremislek otem,kajje trebastoriti,da bi dosegli navedeni cilj. Usmeritve uˇ citelja so tudi v tem koraku odvisne od starosti uˇ cencev, v splošnem pa tako mlajši kot sta­rejši uˇ cenci razmišljajo o naslednjih vprašanjih: Kako bom do­segel zastavljeni cilj? Kaj moram storiti? Katere dejavnosti mo­ram opraviti? Katere dejavnosti mi bo omogo ˇcitelj, katere pa cil u ˇlahkona ˇcencih citelj zgoljpredstavi crtujem sam?Pri mlajših u ˇuˇnizdejavnosti,kijih bodo opravili,dabi doseglicilj(npr.enkrat na mesecbomooneˇ cem razpravljali, nato pa se bomo pogovar­jali o tem, kako dobri so bili argumenti v razpravi, ipd.), starej­šimpapusti ve ˇcrtova­ cprostoraterjih povabik avtonomnemunaˇnjuuˇcesiu ˇ cnepoti, splohzacilje,ki soindividualni (npr. ˇcenec zada cilj, da bo uril veš ˇ cino prepoznavanja zmot pri argumenti­ranjuv pisnihbesedilih,lahko ta cilj doseže tako,dav poljudnih ali poljudno-strokovnih besedilih, vezanih na obravnavano uˇ cno snov, iš ˇcanje takšne avtono­ ce zmote v argumentiranju). Omogoˇmije posledi ˇcenkoncept pou ˇ cnoterja povsem druga ˇcevanja, pred­vsem pa prepuš ˇcencem. canje odgovornosti zadejavnost u ˇˇcenjuinnapredo- Cetrti korak, zbiranje evidenc oz.dokazovou ˇ Elektronski listovnik u ˇ slika 1 Zaslonska slika strani v e-listovniku uˇcenca z izpolnjenimi kategorijami v zavihku Moje uˇ cenje vanju v veš ˇ cenje cini argumentiranja (polnjenje zavihkaMojeu ˇ– dokazi),pa poteka vsešolskoleto, obenempavtesnem prepletu spetim korakom, samore.eksijo in samovrednotenjem uˇ cenca ob vseh izvedenihdejavnostih.Odgovornost uˇcencem citelja je,dau ˇomogoˇcine analizi­ ci dejavnosti, ki bodo pomagale pri vadbi vešˇranja, vrednotenjainoblikovanjaargumentov. Smiselnoje,daob obravnavi vsake uˇci dejavnost, ki terja to vešˇ cne teme vklju ˇcino, npr. analiziranje krajšega besedila,kijeargument, lahko dialoga (zapisanegaali posnetega),oblikovanjelastnih argumentovvese­jih, v razpravah itd. Po vsaki takšni dejavnosti, ki terja vešˇ cino analiziranja, vrednotenja ali oblikovanja argumentov, nujno sle­ditare.eksija terpovratnainformacija vrstnikovaliu ˇ citelja odo­sežkih.U ˇ cencisamore.eksijein samovrednotenjezapisujejov za­vihekMojeu ˇ– cajo,po cenje samore.eksija.Vanjsenenehno vra ˇvsaki izkušnji argumentiranja. Šele to pa u ˇdejansko omo­ cencu goˇcini analiziranja, vrednote­ ca,daspremlja svoj napredekvveš ˇnjainoblikovanjaargumentovinsepostopomain zavestno pribli­žuje svojemu cilju. Zavestno, naˇcno u ˇ crtno in sistemati ˇcenje ar­ slika 2 Zaslonska slika strani v e-listovniku u ˇ cenca z izpolnjenima dvema kategorijama v zavihku Moje u ˇ cenje gumentiranja med šolskim letom se lahko zaokroži z vnoviˇ cnim reševanjem testaanalizeinovrednotenjaargumentov(omenjeno zgoraj). Ce uˇ ˇcenecsvojprvotni rezultat primerjazrezultatompo enem letuinje na testupokazal napredek,jenjegov prvotnicilj potrjeno dosežen, u ˇ citelj pa polegindividualnega napredka lahko spremlja tudi napredek skupine(razreda). Spodbujanje ustvarjalnosti s pomoˇcjo e-listovnika uˇ uˇcevanju razvijali vešˇ Dejavnost, prek katere so citelji na usposabljanju in pozneje cenci pri pou ˇcino ustvarjalnosti in pri tem spoznavali razli ˇ cna ik orodja,je bila izdelava t.i. digitalne zgodbe. Že samo pripovedovanjezgodbjespretnost znavidezno neome­jeno uporabo. Digitalne zgodbe pa u ˇ cence spodbujajok ustvarja­njuvsebinin nelek njihovemuprebiranju.Izzivzanjeje ustvar­jalna zmes besed, slik, videa in zvoka. Ob tem pa posredno raz­vijajo veš ˇ cine komunikacije, sodelovanja in ustvarjanja. Dobre digitalne zgodbe so ve ˇ cinoma osebne in imajo vse elemente, ki jih zgodba potrebuje, uporabljajo raznolike vire ter vkljuˇ cujejo sodelovanje u ˇcitelja na ve ˇ cencev in u ˇc ravneh. Uˇ cenci morajo pri izdelavi digitalne zgodbe skupaj s svojimi sošolci povezati proces ustvarjanja same zgodbe (zbiranje, razi­skovanjein vrednotenjezamisli, skiciranje,na ˇ crtovanjescenarija, zbiranje virov v razliˇ cnih formatih, sestavljanje, deljenje in kri­tiˇ cno vrednotenje izdelanega) ter proces formativnega spremlja­nja(doloˇcinov canje ciljev, predznanja, strategije, dokazov in naˇevalvacije). Elektronski listovnik u ˇ Uˇci.Spoznava­ citeljjepritej dejavnostidelskupineinseznjou ˇnje razliˇcnih orodij ni primarni cilj, temve ˇcenci cilje cnih tehni ˇcuˇusvojijo ob sami izdelavi digitalne zgodbe prek poskušanja in so­delovanjas sošolci. Bistvenoje,daimajou ˇ cencipri delu svobodo, dajihuˇcenjuiznapak. citelj spodbujak razvijanju idejteruˇ Priizdelavi digitalne zgodbe sosiu ˇ cenci v okviru formativnega spremljanja najprej postavili cilje (npr. spoznati proces izdelave digitalne zgodbe, uporabiti razli ˇ cna spletna orodja, sestaviti zani­mivo zgodboinjo predstavitisošolcem).Zapisalisojihvposebno poglavje Moje u ˇ cenje v sklopu e-listovnika. Vnaslednjemkorakusorazmišljaliosvojempredznanjuzome­njenega podro ˇso zgodb in razmislili o njihovi cja. Spomnili se zgradbi, razmišljalisooznanjih,kijihže imajo,inona ˇ cinih, kako jih uporabitipri dani nalogi. Pomemben delpri opravljanjunalogeje bilo na ˇ crtovanjedela, ki soga prav tako zapisaliv svojee-listovnike.Ob tem so razmi­šljalioscenariju zgodbein vseh virih,kijih morajo pridobiti(po­iskati,napisati, posneti).Takorakježe vseboval tudi seznanjanje s spletnimi orodji za deljenje dokumentov in obdelavo video ter zvoˇ cnih posnetkov. Pred samo izdelavo so u ˇcili kazalnike uspeha, prek cenci dolo ˇ katerihbodo, potemkobodonalogo dokon ˇ cali, preverili, alije bila izdelave njihove digitalne zgodbe uspešna.Tu so najve ˇ ckrat zapi­sali, da si želijo povratno informacijo sošolcev. Samovrednotenje opravljenega dela in poznejša evalvacija u ˇ ci­teljevsta pokazala,dajetana ˇcence cin dela za u ˇzanimiv, moti­virajoˇ c in da ob njem lažje usvajajo vse potrebne korake, ki jih morajo v okviruformativnega spremljanja znanja usvojiti. Evalvacije Vprojektuspremljajmoinvrednotimorazliˇ cnevidike dogajanjain napredovanje uˇcjih u ˇ citeljevpredvsemnadvehravneh/podro ˇce­nja: veš ˇcenˇ cina formativnega spremljanja uˇcevega napredka ter vešˇcine u ˇcno mišljenje, cina spodbujanjaizbrane veš ˇcencev (kriti ˇustvarjalnost, delozviri, sodelovanjeinkomuniciranje). Kerjeprojektševteku, bomovprispevku pokazali zgoljdve zaˇciteljevob vprašal­ cetnievalvaciji: rezultatesamovrednotenjau ˇ niku o spodbujanju razvoja vešˇcnega mišljenja uˇ cin kriti ˇcencev ter ob vprašalniku o spodbujanju ustvarjalnosti uˇ cencev. V vsaki od skupinje zgoljpešˇciteljev, zato posplošitveinizra ˇ cica u ˇcuna­vanje raznolikih statisti ˇceni. Za nas cnih parametrov niso upravi ˇ slika 3 Zaslonska slika strani v e-listovniku u ˇ cencaz vsemiizpolnjenimi kategorijami v zavihku Moje uˇcenje so zanimive zgolj razvrstitve odgovorov na nekaterih postavkah vprašalnika, na katerih pod vplivom razvojnega dela v projektu priˇcji skladno­ cakujemo premik razporeditvevdesno oz.proti ve ˇ stiz vsebinopostavk. Pri raziskavi so sodelovali u ˇ citelji posameznih šol, ki so v svoje pouˇcili razvoj veš ˇcnegamišljenjainustvar­ cevanje vklju ˇcine kriti ˇ jalnosti.Vobeh skupinahje bilopo trinajstu ˇ citeljev.V nadaljeva­nju navajamo nekaj izsledkov obeh raziskav. Zaˇcetna evalvacija –kritiˇcnomišljenje Primarni cilj u ˇcevali veš ˇcnega mišlje­ citeljev, ki so pou ˇcino kriti ˇ nja,je bilo spodbujanjeargumentiranja, karvklju ˇ cuje preverjanje predpostavkindokazov za trditve.Pri obeh vprašanjihje bil odsto­teku ˇcencespodbujajoktemudejanju,nepri ˇ citeljev,kiu ˇcakovano visok(preverjanjeinformacijskupaj40% na najvišjih postavkah in raziskovanje dokazov23%primožnostipogosto). Bolj pri ˇcence cakovanrezultatsejepokazal pritrditvi:»U ˇsem usmerjalvraziskovanjelastnih,žeobstoje ˇcanjoobrav­ cihprepri ˇ Elektronski listovnik u ˇ Uˇ cencesem spodbujal,da preverjajo,ali drži,kar vidijo,slišijo alipreberejo Nikoli (1) 0% Redko (2) 46% Obˇ15% casno(3) Pogosto (4) 23% Vedno(5) 15% Uˇcencesem usmerjalv iskanjedokazov za trditve Nikoli (1) 0% Redko (2) 23% Obˇ54% casno(3) Pogosto (4) 23% Vedno(5) 0% slika 4 Zaˇcine kriti ˇ cetna evalvacija pri razvoju veš ˇcnega mišljenja navani snovi.«Redko oz.ob ˇcencih spod­ casnojetodejavnostpriuˇbujala ve ˇ ckot polovica (53%) vprašanih. Pri trditvi: »U ˇ cencisopri mojih urah samostojno vrednotili do­godke in pojave po vnaprej opredeljenih kriterijih,« je rezultat prav tako presenetljiv.Pogosto oz.vednotopo ˇciteljev, cne40% uˇnikoli aliredkopa prek54%.Ta bipolarnost struktureje lahko zavajajoˇcitelji ca,kajti na usposabljanjih seje pokazalo,datudiu ˇredko vnaprej opredelijo kriterije vrednotenja. Pogostost vrednotenja argumentov oz. vrednotenje lastnega delavsmisluformativnegaspremljanjasmo preverjaliob trditvi: »Uˇ cencisovrednotili rešitve miselnihproblemov.«Tujerezultat pricakovan, kajti ve ˇcina u ˇˇcne zgolj ob ˇ citeljev(62%)topo ˇcasno. Samore.eksija oz.razmišljanje olastnem razmišljanjujede­javnost,kije nikoli ne izvaja alitopo ˇciteljev, cneleredko 46% uˇobˇciteljev.Ta dejavnostjepomembendel razvoj­ casnopa31% uˇnega e-listovnika,formativnegavrednotenjain tudi argumentira­nja, zato pri njen ob zakljuˇcakujemo pomemben cni evalvaciji pri ˇnapredek. Poznavanje tehnike argumentiranja smopriu ˇ citeljih preverjali ob trditvi: »Uˇcno u ˇ cencesem sistemati ˇcilrazlikovati meddobrimi in slabimi argumenti.« 69% uˇcne oz. to po ˇ citeljevteganepoˇcnejo redko ali ob ˇ casno, karnavajaksklepu,dasemorajootem najprej poduˇ citi sami. Najbolj pri ˇcence cakovani rezultatisopovezanis trditvama: »Uˇsem usmerjal k razmišljanju o tem, da mislijo kritiˇin »Z cno« uˇcnimislec.«Velika cenci sem se pogovarjal o tem, kakšen je kriti ˇveˇciteljev tega ne po ˇ cina(70%–80%) uˇcneinpri tehpostavkah priˇcji napredek. cakujemo najve ˇ Uˇ cencesem usmerjalv iskanjedokazov za trditve Nikoli (1) 0% Redko (2) 15% Obˇ46% casno(3) Pogosto (4) 38% Vedno(5) 0% slika 5 Zaˇcine ustvarjalnosti cetna evalvacija pri razvoju veš ˇ Uˇcne na ˇcujejo citelje smo tudi vprašali, ali v svoje u ˇcrte vklju ˇpouˇcnega mišljenja, in rezultat (54%nikoli, preostali cevanjekriti ˇ redko)pove,daje razvojteveš ˇ cinevslovenskih šolahpodcenjen. Zaˇcetna evalvacija – ustvarjalnost Uˇcilivskupino,vkateriso citelje,ki sosev temšolskem letu vkljuˇspoznavali tehnike ustvarjalnega razmišljanja, smo najprej vpra­šali o tem, kako pou ˇ cujejo ustvarjalnost. Zanimalo nasje, alijo razumejo kotpomembendel pou ˇcencem ek­ cevanjainpri temu ˇsplicitno povedo,kajje namen posamezne dejavnosti,kijoizva­jajo. Približno polovica uˇcne ob ˇ citeljev(46%) to po ˇcasno, dobra tretjina(36%)pa pogosto. Glavni fokus pri pou ˇ cevanju ustvarjalnosti smo namenili teh­nikam ustvarjalnega razmišljanja s poudarkom na ustvarjanju in povezovanju idej, zato nasjezanimalo, kolikou ˇ citelji poznajode Bona. Rezultati so bili malce nepricakovani, kajti velika ˇveˇ cina (77%)teh tehniknipoznala.Tapodatekje bil tudi osnova za pri­pravodelavniczapotrebe usposabljanja. Spodbujanje uˇpri razvijanju in poglabljanju idej smo cencev preverili ob trditvi: »Pri mojem pouku uˇ cenci vrednotijo ideje na temelju razli ˇcakovan, kajti cnih kriterijev.«Tuditujerezultatpri ˇveˇciteljevtopo ˇ cina(54%) uˇcnezeloredko.Zelopodoben rezultat smodobilipriu ˇcnem citeljih,kisoodgovarjali na vprašalnikokriti ˇmišljenju, karlahko pripeljedo sklepa,dajetadejavnost navzo ˇ ca zelo redko. Odprtost,drznostpriiskanjuidejinspodbujanjeter sledenjein­tuiciji smopreveriliob trditvi:»U ˇ– cencesem spodbujalkdrznosti kiskanju neobiˇ cajnih odgovorov na vprašanja, ki smo se jih lote­vali.«Rezultatje bil popolnomanepri ˇciteljev cakovan, kajti15% uˇto poˇ cnevednoin31%pogosto.Vokviru tega sklopa vprašanj nas je zanimalo tudi, ali uˇcence citelji u ˇspodbujajo k iskanju lastnih rešitev, ˇcenproblemrešiliže drugi.46% ceprav so pred temdolo ˇuˇcnepogostoin enak deležredko. citeljevtopo ˇ Elektronski listovnik u ˇ Sklepna misel Projektjetrenutno na polovici poti.Namen prispevkaje bil prika­zati cilje, strategijo, dva primera dobre prakse in rezultate eval­vacij. Najbolj zgovorna v tem trenutku je spletna stran eufolio.si, na kateri zbiramosprotne pripravenapouk,vkatereu ˇ citelji zapi­sujejo svojezamisli oz.poro ˇcnih urah,vklju ˇ cilaoizvedenihu ˇcno z gradivi(uˇ cni listi), ki so neposredno na voljo drugim, za upo­rabo.Pomembnojetudi,davklju ˇciteljina skupnihsre ˇ ceniu ˇcanjih izmenjujejo zamisli, se tako uˇ cijo drug od drugega in postajajo uˇca se skupnost. ceˇ Dosedanjirezultati tudi opozarjajo,dasou ˇ citelji, ki sodelujejo vprojektu, precej obremenjeni, hkratipaprisvojempouˇ cevanju uporabljajo nove pristope,kikažejopozitivne rezultatepri moti­vaciji u ˇ cencev in tudi pri odzivih njihovih staršev. Literatura Ghoneim, A. 2013. »E-Portfolio ProcessSpeci.cation.«Prispevek na Second eufolio ProjectMeeting&Trainers’Workshop, Krems, 21.–24. oktober. Giannandrea,L. 2006. »DifferentTypesof ePortfoliostoSupport Re.ectionand Learningin Post Degree Courses.«Prispevekna ePortfolio 2006 InternationalConference, Oxford, 11.–13. oktober. Kolb,D. 1984. Experiential Learning:Experience as theSource of Learning and Development. Upper SaddleRiver, nj:PrenticeHall. Lambert, S. 2006. »ePortfolioTool as Change-Agent in Graduate Attribute andProfessional Skills Arena: An AustralianUniversity implementation.« Prispevek na ePortfolio 2006 International Conference,Oxford, 11.–13. oktober. Ross,D.A.,inG.Graham. 2006. »DevelopmentofaPedagogicalModel forePortfolios: TheShapesofThingstoCome?«Prispevek na ePortfolio 2006 InternationalConference, Oxford, 11.–13. oktober. Peˇ cjak,S., in K. Košir. 2002. Poglavjaiz pedagoškepsihologije:izbrane teme. Ljubljana:Filozofska fakulteta, Oddelekzapsihologijo. RupnikVec,T. 2011a. Izzivi pouˇcevanja: spodbujanje razvoja kritiˇcnega mišljenja. Ljubljana:Zavod rs za šolstvo. RupnikVec,T. 2011b.»ePortfolio (listovnik)u ˇ citelja:instrument za naˇ crtovanje, spremljanje, vrednotenjeinuravnavanje lastnega strokovnega razvoja.« Iskanja: vzgoja –pre-vzgoja29 (41–42): 50–63. RupnikVec,T.,inS.Stanojev. 2011. »Elektronski listovnik (portfolio) uˇ– cinkov seminarja.« citelja rezultati preliminarne študije uˇ Prispevekna3.znanstvenikonferenciz mednarodno udeležbo Management, izobraževanje in turizem: solidarnost za socialni kapital, Portorož, 20.–21. oktober. RupnikVec,T.,inS.Stanojev. 2013. »Vloga razvojnega elektronskega listovnika v profesionalnem u ˇcitelja.« Vodenje cenjuin razvoju u ˇv vzgojiinizobraževanju 11 (2): 41–54. RupnikVec,T.,inA.Kompare. 2013. »Spodbujanje, spremljanjein vrednotenje veš ˇ cine argumentiranja.«V Izzivi razvijanjain vrednotenjaznanjav gimnazijskipraksi: psihologija, ur.T.Rupnik Vec, 30–58. Ljubljana:Zavodrs za šolstvo. Seelig,T. 2012. InGenius. NewYork: HarperCollins. Šuster,D. 1998. Moˇc argumenta:logikainkritiˇcno razmišljanje. Maribor: Pedagoška fakulteta. Theodor,J. 2012. »The creativemethod.«http://www.slideshare.net/jted/ the-creative-method-v2 VanDen Brunk-Budgen, R. 2001.Critical Thinking forStudents. Oxford: HowtoBooks. Wiliam, D. 2011.Embededformative assessment. Bloomington, in: SolutionTree Press. Wiliam, D. 2013. »Vloga formativnega vrednotenja v uˇcnih cinkovitih u ˇokoljih.«V Onaraviuˇcenja:uporaba raziskav za navdihprakse, ur.H. Durmont, 123–146. Ljubljana:Zavod rs za šolstvo. TanjaRupnikVecje višjapedagoška svetovalka za psihologijo na Zavodu RepublikeS ˇ cpvenije za šolstvo. tanja.vec@zrss.si SašoStanojevjepredavatelj naVišjistrokovni šoli Šolskega centra Kranj. saso.stanojev@guest.arnes.si Pogledina vodenje Finan ˇcrtovanje v javnem cno na ˇzavodu Tatjana Horvat Šola za ravnateljeinFakultetazamanagement Univerze naPrimorskem Bernardka Žvorc Osnovnašola Šmarje priJelšah Namenprispevkaje prikazatizakonska izhodiš ˇ ca o vsebini .nanˇcrta javnih zavodovnapodro ˇ cnegana ˇcjuvzgojein izobraževanja,vsebinsko ustreznost .nan ˇcrtovpapreveritiz cnih na ˇunivariatno in bivariatno raziskavo na osnovnih šolah. Finan ˇ cni naˇcnoovrednotenprogramskina ˇ crtje.nan ˇcrtoziromaletni delovni naˇ crt vzgojno-izobraževalnega javnega zavoda. Na podlagi zakonodaje,teoreti ˇcindobreprakselahko cnih izhodiš ˇpredpostavimo, kakšna je ustrezna vsebina .nan ˇcrta. cnega na ˇNajveˇcnega cjatežavaje,daje kljubznanimpodlagamvsebina .nanˇnaˇ crtavštevilnih vzgojno-izobraževalnihjavnihzavodih pomanjkljiva.V raziskavi smomed raˇ cunovodji na vzorcu osnovnih šolpreverjalihipotezo, po kateri ve ˇ ckot51 odstotkovosnovnihšolne pripravi vsebinskoustreznega.nan ˇcrta.Hipotezosmo cnega na ˇpreverjalishi-preizkusomza enakostdeleževinjo potrdili. Analizirali smo še uporabo izhodiš ˇcnih na ˇ czapripravo.nan ˇcrtovin ugotovili, da ve ˇca od obˇ ckot 70 odstotkovšol prejme izhodišˇcine ustanoviteljice, 22,4 odstotka od ministrstva za šolstvo, dobri ˇ cetrtini šolpa izhodiš ˇce. cnedajenihˇKljuˇcnebesede: .nanˇcrt, na ˇ cnina ˇcrtovanje, javnizavod,šola Uvod Pomen .nan cnegaˇnaˇ crtovanjajev predvidevanjuprihodkovin drugih prejemkovter odhodkovindrugihizdatkovzakoledarsko leto terv spremljanjuinanaliziranju uresni ˇcrtovmed cevanja na ˇletom,da ne trošimopreve ˇcnerezerve alipo c, da najdemo .nanˇpotrebipopravimo na ˇcnasredstva crt.V obdobju,ko sojavno.nanˇvedno bolj omejena, dobiva .nan ˇcrtovanje v javnem sek­ cno na ˇ torjuševe ˇ cjipomen,hkratipajetudizakonskopredpisano. Zaradi narašˇce gospodarske negotovosti in iz tega izhajajo ˇcje cajoˇce ve ˇkompleksnostipri napovedovanjuprihodnjih poslovnihdogodkov smo na podro ˇcrtovanja dogodkov lahko cju napovedovanja in naˇ zasledili velik razvoj že pred ve ˇ ckot dvemadesetletjema(Makri­ vodenje 1|2015: 59–78 dakisin Wheelwright 1982,5).Zaraditrenutne gospodarske nego­tovosti v Sloveniji je na ˇcrtovanje crtovanjeizjemnega pomena.Na ˇ pa ni pomembno samo zaradi gospodarske krize, prav tako ni na­ menjenosamemusebizaradiizpolnjevanja predpisov. Grezapomembenproces,ki omogo ˇcljivejše ca utiranje prepri ˇ potik uresniˇcasindenar,z na ˇ cevanjucilja.Prihraninam ˇcrtova­njem se borimo protinegotovosti.Na ˇceva­ crtnas usmerjav uresni ˇ nje naših želja, namer in ciljev, to je kljuˇ cni element za doseganje uspešnosti in pomemben dejavnik nadzora nad uresniˇ cevanjem želenega (Krapše 2005, 69).Po mnenjuTav ˇ carja(2006, 176–177) organizacija brez na ˇcrtova­ crtovanjanimaprihodnosti.Ackoff na ˇ nje opredeli kot oblikovanje zaželene prihodnosti in uˇ cinkovitih poti za doseganje le-te (Amara 1979, 2–16). In središ ˇ ce procesa naˇ crtovanjaso .nance(Atrill 2003, 16). Stutely(2003) pravi,dajena ˇ crtovanje srž dobrega upravljanja, zato je vsako poslovodstvo odgovorno, da se ˇ cimboljizobraziv umetnostiinznanostimenedžmenta.Meni,daje na ˇ crtovanjepo­stopek, katerega gonilo je nek cilj, zasnovan na popolnem razu­mevanjupoložaja organizacije, namenjenpaje spodbujanjupre­danosticiljem.Ta postopek odlo ˇce vplivanaizvedbo nalogin cujoˇ komunikacijo tako znotraj same organizacije kot z zunanjim sve­ tom. Vprispevku se bomo navezovali predvsem na osnovne šole, ki so kotjavni zavodi in posredni prora ˇ cunski uporabniki deljavnega sektorja.PoZakonuo javnih .nancah(zjf)1 morajo javni zavodi za koledarsko leto kot rezultat na ˇ crtovanjapripravitiposeben do­kument;toje .nan ˇcrt,kije aktprora ˇ cni na ˇcunskega uporabnika, znjim pa predvidijo prihodke in odhodke terprejemkeinizdatke za dolo ˇcunski ceno koledarsko leto.Dabi osnovne šole kotprora ˇ uporabniki pridobile denaroddržaveoziromaob ˇ cine,ki sta dva najveˇcni cja .nancerja dejavnosti šol, morajo torejpripraviti .nanˇnaˇcunovodsko predra ˇ crt, podlaga zanj pa je ra ˇcunavanje. Finanˇcrtjavnega zavoda je zelo povezan s programom cni na ˇ dela.Program dela dolo ˇ ca vsebino(programe, dejavnosti,ukrepe, cilje, rezultate), .nanˇcrt pa materialni okvir in pogoje za cni na ˇ uresniˇ citevprogramadela. Program dela vzgojno-izobraževalnega zavoda je pravzaprav letni delovni nacrt.ˇGlavna razlika med njimaje,da .nan ˇcrtpripravimozakoledarskoleto, letnide­ cni na ˇlovni na ˇcrtom vzgojno­ crtpa zašolskoleto.Zletnimdelovnim na ˇ izobraževalnizavod predvidi na ˇcaszauresni ˇ cinein ˇcevanjenalog, 1 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 11/11in 14/13 – popr. ki so zapisane v razvojnem naˇ crtu, predvidi spremljanje njihove realizacije in zagotovi potrebne vire za uresnicevanjeˇnaˇ crtova­nega. V vzgoji in izobraževanju se pojem razvojni na ˇ crt uporab­lja kot sinonim za strateški nacrt, letni delovni ˇnaˇ crt pa lahko razumemo kot enoletni akcijski naˇcrta zavoda crt razvojnega naˇ (Krapše 2005, 69–72).Letni delovnina ˇ crtjepredpisan zZakonom oorganizaciji in .nanciranju vzgojeinizobraževanja(zofvi),2 sprejetipaga mora svet zavoda najkasnejedokonca septembrav vsakem šolskemletu. Podlaga za na ˇcunovodsko predra ˇ crtovanjejeraˇcunavanje, ka­terega rezultat so predra cunskiˇraˇ cunovodski izkazi, ki so pred­met razli ˇ cnih ocenin analiz terpomenijo na enistraniprihodek za uporabnike, nadrugipa strošek zadržavoinizdatek za drža­vljane. To daje predra ˇposrednih uporabnikov nujno pri­ cunom zvok javnostiin zahtevaustreznokakovost. Pojempredra ˇ cunpo­gosto ena ˇcrt, karpaveljale takrat,kojepred­ cimo spojmom na ˇraˇciˇcunovodski izkazi poslovod­ cunsprejet(Kav ˇc2006, 16–17).Raˇ stvu ne pomagajo razumeti samo preteklosti, ampak so za ˇ cetna toˇcnega crta za prihodnost (Brealey in cka za razvijanje .nan ˇnaˇMyers 2003, 367). Reˇlahko, da je .nan ˇcrt šole namenjen notranjim cemo cni na ˇin zunanjim uporabnikom. Notranja uporabnika stapredvsempo­slovodstvo in ra ˇcni na ˇca sprem­ cunovodstvošole. Finan ˇcrtomogo ˇljanjepridobivanja prihodkovtakood ministrstva,pristojnega za šolstvo, iz ob ˇcunov, od starševindrugihdeležnikov, cinskih prora ˇ pa tudi spremljanje stroškov. ˇ Ce pride do odstopanj, to ugotovimo, ko spremljamo realizacijo .nanˇcrta,inlahko ukrepamo. cnega na ˇ Finanˇcrt nam torej omogo ˇ cnina ˇca spremljanjenamenskeporabe sredstev. Zunanja uporabnika sta predvsem svet šole in ustanovitelj, ki imatapozakonudostopdo .nan ˇcrta,drugi zunanjiupo­ cnega na ˇ rabniki pa se o .nan cnemˇnaˇ crtu seznanijo predvsem iz letnega poroˇcilo je namre ˇo cila.Letno poro ˇcjavno objavljendokument poslovanju javnega zavoda v preteklem letu, sestavljeno pa je iz poslovnega poro ˇciloodose­ cila,kateregaobvezni deljetudiporo ˇženihciljihin rezultatih,inizra ˇcila,katerega cunovodskega poro ˇdel so obra ˇraˇcila o cunski letni cunovodski izkazi.3 Vsebino poro ˇ 2 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 16/07 –uradnopreˇcišˇceno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 –popr., 20/11, 40/12– zujf in 57/12 – zpcp-2d. 3 Obraˇcunovodski izkazi so ra ˇcunovodskimi podatki cunski ra ˇcunovodski izkazi z ra ˇ opreteklih procesih in stanjih (Turk 2000, 373). doseženih ciljih in rezultatih posrednega proraˇ cunskega uporab­nika (kamor sodijo tudi javni zavodi s podro ˇ cjavzgojeinizobra­ževanja) dolo ca 16. ˇclen Navodil ˇo pripravi zakljuˇraˇ cnega cuna državnegainob ˇcuna termetodologije za pripravo cinskega prora ˇ poroˇ cilaodoseženih ciljihin rezultatih neposrednihinposrednih uporabnikovprora ˇ4 Vsebovatimoranaslednje sestavine: cuna. 1. zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podroˇ cjeposrednega uporabnika; 2. dolgoroˇc­ cnecilje posrednega uporabnika,kot izhajajoizve ˇletnega programa dela in razvoja posrednega uporabnika oziromapodro ˇ cnih strategijinnacionalnih programov; 3. letne cilje posrednega uporabnika, zastavljene v obrazložit­vi .nanˇcrta posrednega uporabnika ali v njegovem cnega na ˇ letnem programudela; 4. ocenouspehapri doseganjuzastavljenihciljev, upoštevaje .­ziˇcneinopisne kazalnike (indikatorje),dolo ˇ cne, .nan ˇcene v obrazložitvi .nan ˇcrta posrednega uporabnika ali v cnega na ˇnjegovem letnem programu dela po posameznih podro ˇ cjih dejavnosti; 5. nastanek morebitnih nedopustnih ali nepriˇ cakovanihposle­dic priizvajanju programadela; 6. oceno uspehapri doseganjuzastavljenih ciljevvprimerjavi zdoseženimiciljiiz poroˇcpreteklih cila preteklega leta ali ve ˇlet; 7. oceno gospodarnosti in uˇposlovanja glede cinkovitosti na opredeljene standarde in merila, kot jih je predpisalo pri­stojno ministrstvo oziroma župan, in ukrepe za izboljšanje uˇter kakovosti poslovanja posrednega uporab­ cinkovitosti nika; 8. oceno notranjega nadzora javnih .nanc; 9. pojasnila na podro ˇ cjih, na katerih zastavljeni cilji niso bili doseženi,innavedbo razlogov,zaradikaterihjedo tegapri­šlo; 10. oceno u ˇ cinkov poslovanja posrednega uporabnika na druga podroˇ cja, predvsempana gospodarstvo, socialo, varstvooko­lja, regionalni razvojin urejanjeprostora; 11. drugapojasnila,ki vsebujejo analizokadrovanjainkadrov­skepolitikein poro ˇ cilooinvesticijskih vlaganjih. 4 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 12/01, 10/06, 8/07 in 102/10. 62 Finanˇcrtjeenoletnidokument, vendarje povezans stra­ cni na ˇ teškim na ˇclet. crtovanjem,ki se nanaša na veˇNe gledenato, zakajsenepro.tne organizacije odloˇ cajo za stra­teško na ˇ crtovanje, so prednostitegaprocesa zanjezelopodobne. Medkoristi,kijih lahkoprinese uvedba strateškegana ˇ crtovanja, sodijo (Bryson 1995, 7): • pospešitev strateškegarazmišljanjainravnanja, karprinaša skrbnejše zbiranje informacij o zunanjem in notranjem oko­lju organizacije ter interesih pomembnih udeležencev, po­veˇcenja, organizacijske ca se pozornostdoorganizacijskegauˇsmernice za prihodnost so jasnejše,izstrateškega na ˇ crta pa so razvidnetudiprednostnenaloge; • izboljšanje pri sprejemanju odlo ˇ citev; • strateško na ˇca na klju ˇ crtovanjeseosredoto ˇcnezadeveiniz­zive organizacije, hkrati pa poslovodstvu pomaga ugotoviti, kajjetreba storitinateh podroˇ cjih; • veˇ cjahitrostin uspešnost organizacijepriodzivanju na no­tranjein zunanjepritisketer boljšeizvajanje dejavnosti or­ganizacije; • veliko lahkopridobijo tudi ljudje,ki sodelujejopri izvajanju programa organizacije, saj so njihove vloge in zadolžitve bo­lje opredeljene in zadovoljene,boljprihajajo do izraza tim­skodeloter znanjein izkušnje ˇ clanov organizacije. Pravne podlage za sestavo .nan ˇcrta cnega na ˇ Da bi razumeli pravne podlage, moramo vedeti, kaj so osnovne šole kotdel javnegasektorja. Zakono javnih .nancah opredeljuje neposredne in posredne uporabnike prora ˇNeposrednipro­ cuna. raˇcni na ˇ cunski uporabniki so tisti, katerih .nan ˇcrti so deldržav­nega oziroma obˇcunov, posredni prora ˇ cinskih prora ˇcunski upo­rabnikipa vsitisti,ki se .nancirajoizproraˇ cuna posredno preko ministrstev ali ob ˇCok idr. 2006, 2). cin na osnovipogodbe( ˇPosredni uporabniki državnega oziroma ob ˇcuna cinskega prora ˇse iz prora ˇcine .nancirajoposrednopreko ne­ cuna države ali ob ˇ posrednih uporabnikov, to je ministrstev ali obˇ cine.Šolesojavni zavodi in zanje veljajo zakonske dolo ˇ cbe, ki veljajo za posredne proracunske uporabnike. Treba je tudi vedeti, da so po 2. ˇˇ clenu Pravilnika o enotnem kontnem na ˇceni upo­ crtu5 javnizavodidolo ˇ rabniki enotnega kontnega na ˇ crta. 5 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11 in 97/12. 63 Zakonojavnih .nancahinZakono zavodih FinanˇcrtjepoZakonuo javnih .nancah(zjf)akt posred­ cni na ˇ nega uporabnika prora ˇ cuna, v katerem uporabnik predvidi pri­hodkein drugeprejemketer odhodkein drugeizdatke za enoleto (3. ˇcunski uporabniki pripravijo .nan ˇcrt na clen zjf). Proraˇcni na ˇpodlagi izhodiš ˇ c oziroma navodil. Za pripravo .nanˇcrta osnovnešolesopomembnena­ cnega na ˇ slednjedolo ˇ cbeizZakonao javnih .nancah: • .nanˇcrtposrednegauporabnika sestavljata splošniin cni na ˇposebnidel,v kateremjetreba prikazati na ˇ crtprejemkov in izdatkov za prihodnjeleto(10. ˇ clen zjf); • posredni uporabniki državnegaprora ˇ cuna morajo pripraviti predloge .nan ˇcrtovobpripraviinnaosnoviizhodiš ˇ cnih na ˇc, ki veljajo za državniproraˇclen zjf); cun(26. ˇ • posredni uporabniki ob ˇcuna morajo pripraviti cinskega prora ˇpredloge .nan ˇcrtovobpripraviinnaosnoviizhodiš ˇ cnih na ˇc, ki veljajozaobˇcun(27. ˇ cinski prora ˇclen zjf). Javnizavod lahkoustanovidržava,ob ˇ cina alidruga osebajav­nega prava, v ˇclena casihtudiv soustanoviteljstvu. Kotizhajaiz3. ˇzz,sejavni zavodi ustanovijo za opravljanjejavnihslužb.Po 22. ˇ clenuZakonao zavodih(zz)6 so javne službe z zakonom oziroma odlokom ob ˇcene dejavnosti, cine ali mesta na podlagi zakona dolo ˇkaterih trajnoin nemoteno opravljanje zagotavlja vjavneminte­resu država, ob ˇ cina ali mesto. Namenopravljanjadejavnostijavnega zavodani pridobivanje dobiˇ cka. Zavodupravlja svet,kigasestavljajo predstavniki usta­novitelja, predstavniki delavcev zavoda ter predstavniki uporab­nikov oziroma zainteresirane javnosti (29. ˇ clen zz). Poslovodni organzavodaje direktor ali drug individualni organ(vprimeru osnovnešoleravnatelj),ki organizirainvodideloter poslovanje zavoda,predstavljain zastopazavodinje odgovoren za zakonito delo v njem. Zakon o raˇcunovodstvu Zakono ra ˇ cunovodstvu(zr)7 urejavodenje poslovnihknjiginpri­pravoletnihporo ˇcunske upo­ ciltudizajavnezavodekotzaproraˇrabnike,ki morajovoditiposlovneknjigeter pripravitiletna poro­ 6 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 12/91, 8/96, 36/00 – zpdzc in 127/06 – zjzp. 7 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 23/99, 30/02 – zjf-c in 114/06 – zue. ˇcbamitegazakonaindrugimi predpisi, kodek­ cila v skladu zdolo ˇsom raˇnaˇcunovodskimi stan­ cunovodskih cel ter slovenskimi raˇ dardi. Delletnega poro ˇcunski ra ˇ cila so obra ˇcunovodski izkazi,ka­terihpostavkesoprimerljivespredra ˇcunovodskimiiz­ cunskimira ˇkazi,ki sodel .nanˇcrta.8 zr doloˇcunovodske listine cnega na ˇca ra ˇin poslovne knjige, evidentiranje prihodkovinodhodkov, pripravo raˇ cunovodskih izkazov in ugotavljanje izida poslovanja, hrambo listin, vrednotenjepostavk,popisin drugo. Navodiloopripravi.nanˇcnih naˇcrtov posrednihuporabnikov državnegain obˇcinskihproraˇcunov Finanˇcrti posrednih uporabnikov so podrobneje de.nirani cni na ˇv Navodilih o pripravi .nanˇcrtov posrednih uporabnikov cnih na ˇdržavnega in ob cinskih prora ˇcunov.ˇ9 Finanˇcrt posrednega cni na ˇ uporabnika ima splošni del; ˇ ce je glede na obseg in naravo de­javnosti posrednega uporabnika potrebno,ima .nan ˇcrttudi cni na ˇposebnidel(2. ˇc­ clen omenjenihnavodil).Vposebnem delu najve ˇkrat na ˇ crtujemo investicijska vlaganja,investicijsko vzdrževanje, predvidimo naˇuˇcrtovano število zapo­ crtovano število cencev, na ˇ slenih in drugo. Vskladu s5. ˇ clenom omenjenih navodil je treba v predlogu .­nanˇcrta posrednega uporabnika prikazati: cnega na ˇ • uresniˇ cene prejemke in izdatkepreteklega leta,kot so izka­zanivsprejetem letnem poro ˇcenihpre­ cilu, ali oceno uresni ˇjemkov in izdatkov za preteklo leto, ˇcilo še ni ce letno poro ˇsprejeto; • oceno uresni ˇce leto in cenihprejemkovin izdatkov za teko ˇ • naˇ crtprejemkovin izdatkov za prihodnjeleto. Pravilnik o sestavljanjuletnihporoˇcil zaproraˇcun, proraˇcunske uporabnikeindruge osebejavnegaprava Pravilnik o sestavljanju letnih poroˇcun, prora ˇ cil za prora ˇcunske uporabnikein drugeosebe javnegaprava10 doloˇ ca,da morajopo­ 8 Zakono javnih .nancahv 99.in 62. ˇca,damorajoposredniuporabniki clenudolo ˇ obˇcuna predložiti letnoporo ˇ cinskega prora ˇcilo za preteklo leto, skupaj z obrazlo­žitvami,in poroˇciloodoseženih ciljihin rezultatih.Iztegasledi,dajetreba letne ciljena ˇcaliotem,ali smojih uresni ˇ crtovati,dabomolahko poro ˇcili. 9 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 91/00 in 122/00. 10 Uradni list Republike Slovenije, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10 –popr., 104/10in 104/11. sredni uporabniki, kamorsodijo šole, .nan ˇcrtpripravitiob cni na ˇ upoštevanju ra ˇ cunovodskih izkazov, ki so omenjeni v tem pravil­niku. Predracunskiˇraˇizkazi prikazujejo .nanˇ cunovodski cni vidik predvidenihdejavnosti(Atrill 2003, 17). Doloˇcrta, med katerimi ceni uporabniki enotnega kontnega na ˇso tudi šole,morajopripravitinaslednje predra ˇcunovod­ cunske ra ˇ skeizkaze(13. ˇ clen omenjenega pravilnika): • izkazprihodkovinodhodkovdolo ˇ cenih uporabnikov, • izkazprihodkovinodhodkovdolo ˇ cenih uporabnikov po vr­stah dejavnosti, • izkazprihodkovinodhodkovdolo ˇ cenih uporabnikovpo na­ˇ celu denarnegatoka. Vsebina .nan ˇcrta cnega na ˇ Navodilaopripravi .nan ˇcrtov posrednihuporabnikovdr­ cnih na ˇ žavnega in ob cinskih prora ˇcunovˇclenu dolo ˇ v 2. ˇcajo le, da ima .nancnina ˇcrtsplošniinposebni delinda .nan ˇˇcrti vklju ˇ cni na ˇcu­jejo ra ˇca Pravilnikosestavljanjule­ cunovodske izkaze,kijih dolo ˇ tnih poro ˇcun, prora ˇ cilzaprora ˇcunske uporabnikein drugeosebe javnegaprava. Kot izhaja iz predpisov, .nan ˇnaˇvsebuje naslednje tri cni crt glavne vsebinske sklope: splošni del, posebni del in obrazložitev .nanˇcrta. cnega na ˇSplošnidel vsebujeprikazprihodkovinodhodkov zapreteklo in tekoˇcrtprihodkovinodhodkovzapri­ ce koledarsko leto ter na ˇ hodnje koledarsko leto.Ra ˇ cunovodski izkazi so naslednji: • izkazprihodkovinodhodkovdolo ˇ cenih uporabnikov, • izkazprihodkovinodhodkovdolo ˇ cenih uporabnikov po vr­stah dejavnosti, • izkazprihodkovinodhodkovdolo ˇ cenih uporabnikovpode­narnem toku. Posebni del vsebuje prihodke in odhodke po posameznih po­stavkah, oblikovanihglede na programe, podprograme, ukrepe ali dejavnosti. K posebnemu delu bi tako lahko sodil izkaz prihod­kovinodhodkovdolo ˇcunskih kontihin cenih uporabnikovpo obra ˇstroškovnihmestihali stroškovnihnosilcih.Vsebovalbilahko tudi podatke o na ˇ crtovanihinvesticijahininvesticijskem vzdrževanju, pri osnovnih šolah morda podatke o uˇ cencih, o izobraževanju, o številu zaposlenih,njihoviizobrazbeni strukturi,oprojektih,v ka­tereje šola vklju ˇcem(Žvorc 2013, 50). cena,in morda še o ˇObrazložitev .nanˇnaˇbi morala vsebovati osnovne cnega crta podatkeo zavodu,prikazletnihciljevinkazalnike,s katerimi jih merimo,zakonskeindruge osnove,osnovna izhodiš ˇcno ca za .nan ˇnaˇcrtovanim .nan ˇ crtovanjeinpojasnilak naˇcnim kategorijamiz raˇ cunovodskih izkazov(Žvorc 2013, 50–51). Predraˇcunski raˇcunovodski izkazi Navodiloopripravi .nan ˇcrtovposrednih uporabnikovdr­ cnih na ˇžavnegainob ˇcunovv3. ˇca,damorajopo­ cinskih prora ˇclenudolo ˇsredni uporabniki pripraviti .nan ˇcrt, ki vklju ˇcuno­ cni na ˇcuje ra ˇvodske izkaze, dolo ˇv Pravilniku o sestavljanju letnih poro­ cene ˇcun, prora ˇ cilzaprora ˇcunske uporabnikein drugeosebe javnega prava; ta dolo ˇceni uporabniki enotnega kontnega na­ ca, da dolo ˇˇcnina ˇcijo tritemeljnepredra­ crta,torej tudi šole,v .nan ˇcrtvklju ˇˇcunovodske izkaze,insicer izkazprihodkovinodhodkov cunske ra ˇ doloˇcrta,izkaz ra ˇ cenihuporabnikovenotnegakontnegana ˇcuna .­nanˇcenihuporabnikovinizkaz ra ˇ cnih terjatev in naložb dolo ˇcuna .nanciranja dolo ˇ cenih uporabnikov. Trije temeljni predracunskiˇraˇ cunovodski izkazi prihodkov in odhodkov so naslednji: • predraˇcenih upo­ cunski izkaz prihodkov in odhodkov dolo ˇrabnikov, • predraˇcenih upo­ cunski izkaz prihodkov in odhodkov dolo ˇrabnikovpodenarnemtoku, • predraˇcenih upo­ cunski izkaz prihodkov in odhodkov dolo ˇrabnikovpo vrstahdejavnosti. Predraˇcuna .nan ˇce­ cunski izkaz ra ˇcnih terjatev in naložb dolo ˇnihuporabnikovinpredra ˇcuna .nanciranja dolo­ cunski izkaz ra ˇˇceni uporabnikenotnegakontnegana ˇ cenihuporabnikovdolo ˇcrta pripravipopotrebi. Vnadaljevanjupredstavljamo tritemeljnepredraˇ cunske izkaze prihodkovin odhodkov. Predraˇcenih uporab­ cunski izkaz prihodkov in odhodkov dolo ˇnikov vsebuje prikaz naˇprihodkov in odhodkov dolo­ crtovanih ˇce in preteklo obra ˇ cenega uporabnika za prihodnje, teko ˇcunsko leto.Prihodki pomenijo pove ˇcun­ canje gospodarskih koristiv obra ˇskem obdobju v obliki pove ˇ canja sredstev ali zmanjšanja dolgov, odhodki obra ˇ cunskega obdobja pa so stroški, ki nastanejo v posa­meznem obraˇ cunskem obdobju, razen kadar se stroški v skladu ssprejetimiracunovodskimipravili vštevajovodhodkev ˇˇ casu,ki sledi obra ˇ cunskemu obdobju (govorimo o razmejevanju stroškov prek kontov usredstvenja, zalog gotovih proizvodov ali nedokon­ˇcasovnih razmejitev).Tako prihodke cane proizvodnjeinaktivnih ˇkot odhodke razˇcne Ci­ clenjujemo na poslovne, .nan ˇindruge(ˇžman 2011, 32–35). Predraˇcenih uporab­ cunski izkaz prihodkov in odhodkov dolo ˇnikovpodenarnem tokuje evidenˇ cni izkaz. Vsebuje prikaz na­ˇcemerjeupoštevanona ˇ crtovanihprihodkovinodhodkov,pri ˇcelo denarnegatoka –pla ˇ cane realizacije.Vtemizkazusoprikazani vsi naˇcani oz.izpla ˇ crtovani prihodki in odhodki, ki bodo vpla ˇcani na raˇcuna zavoda v obdobju od 1. 1. do 31. 12. prihodnje­ cun oz. z ra ˇga leta,tekoˇ cega letain enakozapreteklo leto.Zaradispremljanja gibanjajavno.nan ˇ cnih prihodkovinodhodkovnaravni državein obˇcdoloˇclenje­ cinmorajonamre ˇceni uporabniki ugotavljatiin raz ˇvati prihodkein odhodketudinana ˇcenzadrugeupo­ cin,kijedolo ˇrabnike enotnega kontnega na ˇcene podatke crta.Izkaz vsebujelo ˇ oprihodkih in odhodkih za izvajanjejavne službe terlo ˇ ceno po­datkeo prihodkihin odhodkihod tržnedejavnosti. Kadarnipred­pisanih ustreznih sodil za razporejanje odhodkov na odhodke za izvajanjejavne službein odhodke,ki senanašajonatržno dejav­nost,lahkodolo ˇceni ustreznejšihsodil,kotsodilo ceni uporabniki, ˇuporabljajo razmerje medprihodkiod poslovanja,doseženimipri opravljanjujavne službeinpritržni dejavnostiiz izkaza oziroma predraˇcenih uporab­ cunskega izkaza prihodkovinodhodkovdolo ˇnikovpovrstahdejavnosti( ˇcunski iz- Cižman 2011, 43–46).Predra ˇkazprihodkovin odhodkovdolo ˇ cenih uporabnikovpodenarnem toku mora bitiv tistem delu,ki senanašanadoloˇ cenega uporab­nika,usklajens .nan ˇcrtomustanovitelja.Prihodekdolo­ cnim na ˇˇ cenega uporabnika pomeni odhodek ustanovitelja. Predraˇcenih uporab­ cunski izkaz prihodkov in odhodkov dolo ˇnikovpo vrstahdejavnostijepo vsebini enakpredraˇ cunskemu izkazu prihodkovinodhodkovdolo ˇ cenih uporabnikov, le da so v njem podatkipovrstahprihodkovinodhodkovrazdeljeni na po­datkezadejavnost javneslužbeinpodatke za tržnodejavnost.V predraˇ cunskemizkazusopravtakokotvdrugihdvehizkazih po­datkiizna ˇce letoin tistiiz crta za prihodnjeleto, podatkizateko ˇpreteklega leta.Zarazmejitev odhodkov,kise nanašajona dejav­nostijavne službe oziroma natržno dejavnost, velja enako, kot smozapisalipri predra ˇ cunskemizkazuprihodkovinodhodkovdo­loˇCižman 2011, 42–43). cenih uporabnikovpodenarnemtoku( ˇˇ Ce zahtevam zakonodaje pridružimo še dobro prakso in raz­licneˇvire za pripravo .nanˇnaˇ cnih crtov, konkretno v osnovnih šolah, so ustrezne vsebine oziroma znaˇcnih na ˇ cilnosti .nan ˇcrtov osnovnih šol naslednje: • predraˇ– cenih uporabnikov; cunski izkaz ipo doloˇ • predraˇ– cenih uporabnikov po denar­ cunski izkaz ipo doloˇnemtoku; • osnovnipodatkiozavodus povzetkomciljevinstrategij; • letni cilji; • zakonskein drugepodlage; • osnovnaizhodiš ˇcrtovanje; ca za na ˇ • obrazložitve na ˇcnih kategorij; crtovanih .nan ˇ • vsiprihodkiin odhodki; • naˇ crtinvesticijininvesticijskega vzdrževanja; • kadrovski na ˇ crt; • naˇ crtizobraževanj; • predraˇce in cunski izkazi vsebujejopodatke za preteklo,teko ˇprihodnjeleto; • predraˇ cunski izkazi so pripravljeni po ekonomski klasi.ka­ciji kontov. Roki za sestavoinsprejem .nanˇcneganaˇcrta Javnizavodikot posredni uporabniki prora ˇcamo cuna,kamor uvrš ˇtudi šole, se .nancirajo iz prora ˇprek ustreznih ministrstev cuna oziromaob ˇcine morajo,predenpred­ cin.Tako ministrstvakot ob ˇ ložijo svoje zahteve do prora ˇ cuna, poznati zahteve svojih posre­dnih uporabnikov(Žvorc 2013, 52). Priprava .nan ˇcrta,denimov osnovnih šolah,je pove­ cnega na ˇzanas .nan ˇcrtomtakoministrstva,pristojnega za šolstvo, cnim na ˇkot ob ˇcunska upo­ cine ustanoviteljice. Oba sta neposredna prora ˇrabnika.Rokizasestavoin sprejem .nan ˇcrta so dolo ˇ cnega na ˇceni v 26. in 27. ˇ clenu zjf. Ministrstvo, pristojnozašolstvo,kijeneposredniuporabnikdr­žavnegaprora ˇcnegana ˇ cuna,morapredlog .nan ˇcrtavskladuz 31. ˇcrtovanjainpostop­ clenom Uredbeodokumentih razvojnega naˇkih za pripravopredloga državnegaprora ˇcunovsa­ cuna in prora ˇmoupravnih lokalnih skupnosti11 pripravitido 30. julija teko ˇcega 11 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 44/07 in 54/10. leta, ˇci drugega roka. Državni zbor mora sprejeti ce vladanedolo ˇproraˇca njegovo uveljavitev s 1. januarjem cun v roku, ki omogoˇ leta,zakateroseprora ˇclen zjf). cun sprejema(29. ˇ ˇ Ce kotprimervzamemo osnovnešole: ministrstvo, pristojnoza šolstvo, šole obi ˇ cajno že aprila pozove, da posredujejo podatke za na ˇ crtovanjevzgojno-izobraževalnega dela za naslednješolsko leto.Posebnost na ˇcnem crtovanjav šolstvujev tem,da stav .nan ˇnaˇcrtuje pa se za koledarsko leto. crtu vednodve šolski leti,na ˇ Podatki, ki jih šole sporo ˇ cajo pristojnemu ministrstvu za šolstvo zaradi .nan ˇcrtovanja, so naslednji: cnega na ˇ • predvideno število u ˇ cencev, • predvideno število oddelkov, • predvideno število oddelkovpodaljšanega bivanjain • predvideno število cencev uˇtujcev, ki potrebujejo dodatno strokovnopomo ˇcencetujce. czau ˇ Šolese .nancirajonaosnoviZakonaoorganizacijiin .nancira­nju vzgojeinizobraževanja(zofvi)inPravilnika o normativihin standardih za izvajanje programa osnovne šole.12 Na tej podlagi pripravljajo .nan cneˇnaˇ crte tako na ministrstvu kot na osnovni šoli. Obˇ cine,ki soustanoviteljice osnovnihšol,morajosvoje prora­ˇclen zjf) cune pripravitiinsprejetinajkasnejedo1.januarja(29. ˇ v letu, za katero se sprejema prora cun.ˇŽupan predloži ob ˇ cinski proraˇministrstvu, pristojnemu za .nance, v tridesetih dneh cun po njegovem sprejetju na obˇ cinskem svetu. Šole,ki jih .nancirajotudiob ˇcininv roku, cine, morajo na na ˇkotjupredpišežupan,poslati podatke, potrebne za pripravo .­nanˇnaˇneposrednih uporabnikov. Župan lahko od po­ cnih crtov srednih uporabnikov zahteva podatke, ki se nanašajo na .nanci­ranjeposrednih uporabnikovinsopotrebnizapripravopredloga obˇcuna. cnepodatke in obra­ cinskega prora ˇŠolaposreduje .nanˇzložitve za tisti del stroškov, ki se .nancirajo iz lokalne skupno­sti.To so stroški zauporabo prostorainopreme, za investicijsko vzdrževanjenepremi ˇ cninin opreme,zainvesticijein drugo(Žvorc 2013, 53). Vosnovnihšolah,ki soposredniuporabniki tako državnegakot obˇcuna, .nan ˇcrt sprejme pristojni organ po cinskega prora ˇcni na ˇpostopku, dolo ˇv posebnem predpisu ali v aktu o ustano­ cenem vitviposrednega uporabnika.Pristojni organv osnovnih šolahje 12 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 57/07, 65/08 in 99/10. svet zavoda. Posredni uporabniki proracunaˇsprejmejo .nan ˇ cne naˇclen zjf)13 po sprejetjudržavnega crtevšestdesetih dneh (26. ˇoziromav tridesetihdneh(27. ˇcinskega clen zjf)14 po sprejetju obˇproraˇclenom zjf se pojavlja dilema, kdaj cuna.Vzvezis 26.in 27. ˇso .nanˇcrte dolžne sprejeti osnovnešole,kise .nancirajoiz cnena ˇobˇcuna. cne na­ cinskega in državnegaprora ˇMenimo, da bi .nanˇ ˇ crte osnovnih šolmoralisveti zavodovsprejetiv šestdesetihdneh po sprejetju državnega proracuna,ˇˇ ce upoštevamo, da se šole .­nancirajopretežnoizprora ˇcuna cunskih sredstev državnegaprora ˇ(Žvorc 2013, 54). Kotizhajaiz9. ˇcnih na ˇ clenaNavodilopripravi .nan ˇcrtovpo­srednihuporabnikovdržavnegainob ˇcunov, morajo cinskih prora ˇposredni uporabniki posredovati sprejete .nanˇcrte v pet­ cne na ˇnajstih dneh po sprejemu oziroma izdaji soglasja ustanovitelja pristojnemu ministrstvu oziroma cine. V pristojnemu organu ob ˇskladu s tem navodilom cne crte sprejete in usklajene .nanˇnaˇosnovnešoleposredujejo ob ˇ cini ustanoviteljici. Gledenato,da so osnovne šole veˇcuna, cinoma .nancirane iz državnega prora ˇne­katereod njih svoje .nan ˇcrte posredujejotudipristojnemu cne na ˇ ministrstvu. Raziskava Raziskavao .nan ˇcrtihjenamenjena pregledu ustreznosti cnih na ˇvsebine .nan ˇcrtovvosnovnihšolahvSloveniji.Na podlagi cnih na ˇizkušenj iz prakse pri ve ˇc cletnemdeluz osnovnimišolaminamre ˇugotavljamo,davsebina .nan ˇcrtovosnovnihšol ne ustreza cnih na ˇ zahtevam zakonodajein dobreprakse. Cilji raziskave Preverili bi radi hipotezo, da veˇcina slovenskih šol ne pripravi vsebinsko ustreznega .nanˇcnega naˇcrta. Ugotavljali bomo, ali so 13 zjf namreˇcv 26.ˇclenudoloˇca,da.nanˇcnenaˇcrte posrednihuporabnikov držav­nega prora ˇcenem v posebnem za­ cuna sprejmepristojniorganpo postopku,dolo ˇ konu, drugem predpisu ali v aktu o ustanovitvi posrednega uporabnika. ˇ Ce se po­sredni uporabnik .nancira pretežno iz proraˇcunskih sredstev, se njegov .nanˇcni naˇcuna. crtsprejmevšestdesetih dnehpo sprejetjudržavnega prora ˇ14 zjf namrec v 27. ˇclenu dolo ˇˇcne crte posrednih uporabnikov ob­ ca, da .nan ˇnaˇ ˇcuna sprejmepristojniorganpo postopku,dolo ˇ cinskega prora ˇcenem v posebnem predpisualiv aktuoustanovitvi posrednega uporabnika. ˇ Ce se pravna oseba .nan­cira pretežno iz prora ˇcni na ˇ cunskihsredstev, se njen .nan ˇcrtsprejmevtridesetih dneh po sprejetju ob ˇcuna. cinskega prora ˇ osnovne šole v svoje .nanˇnaˇ cne crte v šolskem letu 2010/2011 vkljuˇ cile vsebine, ki jih predvidevata naša zakonodaja in dobra praksa. Dolo ˇ cili bomo, katere so te vsebine, in ugotavljali, ali so navzoce v .nan ˇcnih na ˇˇckobonavzoˇ crtih; ve ˇcih vsebin, vsebin­sko ustreznejši bo .nancni na ˇcrt.ˇcilnosti Te vsebine in znaˇso: predraˇraˇizkazi, osnovni podatki o zavodu s cunski cunovodski povzetkom ciljev in strategij, letni cilji, zakonske in druge pod­lage, osnovna izhodišˇcrtovanje, obrazložitve naˇ ca za na ˇcrtovanih .nanˇ cnih kategorij, podatki o vseh prihodkih in odhodkih (iz vseh proracunskih virov, lastni prihodki, odhodki), ˇnaˇ crt investicij in investicijskega vzdrževanja, kadrovski naˇcrt izobraževanj, crt, na ˇ predraˇ cunski izkazi,ki morajovsebovati podatkezaprihodnjein preteklo leto, predra ˇ cunski izkazi, ki morajo biti pripravljeni po ekonomski klasi.kaciji kontov.Ve ˇ ckot51 odstotkovosnovnihšolv Sloveniji bo pomenilo ve ˇ cino.Hipotezo smooblikovali izkustveno, sajizprakse,toje predvsemsseminarjev,skonzultacijzrevizorji, pa tudi iz poroˇcunskega sodiš ˇ cilRa ˇca,vemo,davosnovnihšolah .nanˇnaˇne pripravijo v skladu s predpisi. Preverili jo cnih crtov bomo zlastno raziskavo. Finanˇcrte v osnovnih šolah bomo analizirali s pomoˇ cne na ˇcjo anketnegavprašalnika.Anketajeposebna metoda zbiranja podat­kov,spomo ˇcihinmne­ cjokateresmo prišlido podatkovostališˇnjih anketirancev,insodimed metode,kijihvdružbenih vedah najpogosteje uporabljamo.Teoreti ˇcaovsebini .nan ˇ cnaizhodiš ˇc­nega na ˇ crta,ki smojih poiskaliv literaturi, bomo preverilivspe­ci.ˇ cnem okolju,v našemprimeru na populaciji 451 osnovnih šol oziroma na vzorcu, o ˇc pišemo v nadaljevanju. cemer ve ˇVraziskavi bomo polegpreverjanja hipoteze analiziralipodatke otem,katerevsebineosnovne šole vkljuˇcnena ˇ cujejo v .nan ˇcrte in katerihne,terpreverili,kdojimdaje navodila oziromaizhodi­šˇcnih na ˇ ca za pripravo .nan ˇcrtov. Metode raziskovanja Znaˇ cilnosti vzorca bomo opisaliz deskriptivno statistiko.Zapre­verjanje hipoteze bomo uporabili bivariatnoanalizopodatkov. Hipotezo bomo preverili s hi-preizkusom za enakost deležev. Domnevamo, da je vsaj 51 odstotkov ali veˇ c šol, ki bodo dobile vrednost 0. Vrednost 0 bo dobila tista šola, ki ji manjka vsaj ena vsebina, vrednost1patiste šole,katerih, .nan ˇcrtvklju ˇ cni na ˇcuje vsevsebine.Za preverjanjehipoteze smoopredelilini ˇ celno h0 in alternativno hipotezo h1. ˇ Cese deležšol,kiji manjkavsaj enavsebina, razlikujeod50 odstotkovpri stopnjizna ˇ cilnosti 0,05, je hipoteza potrjena. Za raziskavovsebinin navodil oziromaizhodišˇ cbomouporabili univariatno analizopodatkov(distribucijo frekvenc). Zbiranje podatkov in vzorˇcenje Po podatkih ministrstva, pristojnega zašolstvo,je bilovSloveniji v šolskem letu 2010/2011 451 osnovnih šol, skupaj s podružni­cami jihje bilo 786.V raziskavo smovkljuˇ cili celotnopopulacijo, to je 451 osnovnih šol, saj imajo šole skupno raˇza cunovodstvo centralnošoloinpodružnice. Spletnoanketosmopo elektronski pošti poslali na vseh 451 naslovov, in sicer 5. junija 2012, rezul­tatepa smozbiralido 20. junija 2012. Anketaje bila sestavljenaiz dvajsetih veˇ cinoma kratkih in jedrnatih vprašanj. Uporabili smo zaprti in polodprti tip vprašanj. Po elektronski pošti smo poslali povezavo na spletnoanketoinspremni dopis,v kateremsmo po­jasnili tematikoin poudarili,daje anketa popolnomaanonimnain da bomo rezultate uporabili izkljuˇ cnov raziskovalne namene.Fi­nanˇcrtevpraksinajve ˇcunovodje,zato cnena ˇckratpripravljajo raˇ smoanketenaslovili nanje(Žvorc 2013, 67–68). Opis vzorca Anketnivprašalnikjeod 451vcelotiizpolnilo 148 osnovnih šol, 185pajihje kliknilolena nagovoralipanaza ˇ cetekizpolnjeva­njaankete. Stopnjaodzivnosti,ki vkljuˇ cuje popolnoizpolnjenean­kete,je bila tako 32,82 odstotka.Zanalizopopulacije osnovnih šol smo ugotovili, da je ta normalno porazdeljena glede na spremen­ljivko »število uˇv šoli«. Glede na to, da smo zajeli skoraj cencev tretjinovse populacije osnovnih šol, menimo,dajevzorecprime­renzanadaljnjo obravnavo.To lahkopodkrepimošez analizoza­jetega vzorca osnovnih šol, za katerega ugotavljamo,daglede na spremenljivko »število u ˇ cencev«kaže normalnoporazdelitev. Kotjerazvidnoizslike1, imanajve ˇ c šol, ki so odgovorile na anketo, od251 do 400 u ˇ cencev,karje 31,8%,sledijo šolezdo 250 uˇcencev,24 cenci, karje27%,25% šolobiskujeod 401do 600u ˇ šol, karje 16,2%,paima ve ˇcenca. ckot 601 uˇ Na sliki2jerazvidno,daje gledenademografskookolje osnov­nih šol na anketni vprašalnik odgovorilo 66 šol s podeželja, kar pomeni 44,6%,29šoliz primestja, karje 19,6%,in53(oziroma 35,8%) osnovnihšoliz mesta. <250 uˇ27,0% cencev 251–400 uˇcencev 31,8% 401–600 u ˇ25,0% cencev >601 uˇcencev 16,2% slika 1 Število uˇcencev (povzeto po Žvorc 2013, 68) Podeželje 44,6 % Primestje 19,6 % Mesto 35,8 % slika 2 Demografsko okolje (povzeto po Žvorc 2013, 69) Raˇcunovodja 93,2% Knjigovodja 0,7% Admin. osebje 0,7% Drugo 5,4% slika 3 Delovno mesto (povzeto po Žvorc 2013, 69) Na 93,2% osnovnih šol so anketo izpolnili raˇna cunovodje, 7,8%osnovnih šolpadrugi zaposleni(slika 3). Najveˇ canketirancevjestarihmed41in50 let(tehje 42,6%), 27,7%jihje starih51letinve ˇ c, 25% anketirancevjestarihod31 do40let,4,1%jihje mlajšihod30let,0,7%pajihnato vprašanje ni hotelo odgovoriti. Med anketiranci je veˇ ckot 70% starejših od 41 let. Rezultati raziskave Vteoretiˇ cnem delu prispevkasmo ugotovili, katere vsebinebimo­ral vsebovati .nan ˇcrt. Pred preverjanjem hipoteze smo an­ cni na ˇketirancepovprašalio vklju ˇ cenostiposameznih sestavin oziroma znaˇcnega na ˇcnem cilnosti .nan ˇcrta,ki smojih predvidelivteoretiˇdelu prispevka. Odgovore anketirancev prikazujemo v pregled­nici 1. Kotjerazvidnoizpodatkovv preglednici1,nitiena vsebinska postavka .nan cnegaˇnaˇ crta ni prisotna pri vseh osnovnih šolah, na katerih so izpolnili anketo. Predraˇ cunskega izkaza prihodkov in odhodkovdoloˇ cenihuporabnikov nepripravlja 27% osnovnih šol, predra ˇcenihupo­ cunskega izkaza prihodkovinodhodkovdolo ˇrabnikov po denarnem toku pa vanj ne vkljuˇ ci skoraj 36% vseh osnovnih šol. Predra ˇ cunskega izkaza prihodkov in odhodkov po vrsti dejavnosti nismo vkljuˇ cili v analizo. Postavki prihodkov in odhodkov po virih ter na ˇcrt investicij in investicijskega vzdrže­ preglednica 1 Vsebinska ustreznost .nan ˇcrtov cnih na ˇ Vsebine .nanˇcnega naˇcrta Frekvenca Delež (%) DaNe DaNe Predra ˇcunski izkaz – ipo dolo ˇcenih uporabnikov 108 40 72,97 27,03 Predra ˇcunski izkaz – ipo dolo ˇcenih uporabnikov po denarnem toku 95 53 64,19 35,81 Osnovni podatki o zavodu s povzetkom ciljev in strategij 131 17 88,51 11,49 Letni cilji 129 19 87,16 12,84 Zakonske in druge podlage 123 25 83,11 16,89 Osnovna izhodiš ˇca za na ˇcrtovanje 129 19 87,16 12,84 Obrazložitve na ˇcrtovanih .nan ˇcnih kategorij 125 23 84,46 15,54 Vsi prihodki in odhodki 140 8 94,59 5,41 Naˇcrt investicij in investicijskega vzdrževanja 140 8 94,59 5,41 Kadrovski na ˇcrt 75 73 50,68 49,32 Naˇcrt izobraževanj 63 85 42,57 57,43 Predra ˇc. izkazi vsebujejo podatke za preteklo, teko ˇce in prih. leto 110 38 74,32 25,68 Predra ˇcunski izkazi so pripravljeni po ekonomski klasi.kaciji kontov 119 29 80,41 19,59 opombe PovzetopoŽvorc 2013, 73. preglednica 2 Število v .nan ˇcrt vklju ˇ cni na ˇcenih vsebin Vkljucene vsebine ˇ2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 Skupaj Frekvenca 1 1 1 3 6 813 27 20 20 20 28 148 Delež(%) 0,7 0,7 0,7 2,0 4,1 5,4 8,8 18,2 13,5 13,5 13,5 18,9 100 opombe PovzetopoŽvorc 2013,74 vanja vkljucuje v .nan ˇcni na ˇˇveˇ crt c kot 90% osnovnih šol. Od 80-do 90-odstotno vkljuˇdosegajo podatki o za­ cenost osnovni voduspovzetkom ciljevinstrategij, letnicilji, zakonskein druge osnove, osnovna izhodiš ˇcrtovanje, obrazložitve naˇ ca za na ˇcrtova­nih .nan ˇcunski izkazi po ekonomski kla­ cnih kategorij terpredra ˇsi.kaciji kontov. Kljub enotni zakonodaji, ki jo je pri pripravi .­nanˇcrtovtreba upoštevati,podatki kažejo na neenotne od­ cnih na ˇgovore v osnovnih šolah. Iz preglednice2je razvidno,dajele 18,9%šolnavedlo vsevse­bine, ki bi jih moral vsebovati .nan ˇcrt; 40,5%je takšnih, ki cni na ˇjim manjkajo ena,dvealitrivsebine,27% osnovnihšol manjkajo štirivsebine. 8,2%jih imazelopomanjkljiv .nan ˇcrt, sajso cni na ˇvanj vklju ˇ cileledo petvsebin.Podatki kažejo tudi to,daje52% (ali 77) osnovnih šol v .nan ˇcrt vklju ˇcunski cni na ˇcilo tako predra ˇraˇcenih uporabni­ cunovodski izkaz prihodkov in odhodkov dolo ˇkovkot predra ˇcunovodski izkazprihodkovinodhodkov cunskih ra ˇ doloˇ cenih uporabnikovpodenarnemtoku. Vnadaljevanjubomoprikazali rezultatepreverjanja hipoteze. Tatjana Horvat in Bernardka Žvorc preglednica 3 Finan ˇcni naˇcrt Vsebinska ustreznost .nan ˇcnih na ˇcrtov Izmerjena Pri ˇcakovana .2 g p Vrednost Delež(%) Vrednost Delež(%) Nepopoln 120 81,1 74 50,0 57,189 1 0,000 Popoln 28 18,9 74 50,0 Skupaj 148 100,0 148 100,0 opombe PovzetopoŽvorc 2013, 74. Iz preglednice 3 lahko razberemo, da v Sloveniji le 18,9% šol pripravivsebinskoustrezen .nan ˇcrt,karpomeni,dasovanj cni na ˇvkljuˇcno zna ˇc­ cile vse vsebine; to je statisti ˇcilno nižje od hipoteti ˇnih50%(.2 = 57,189, p = celnoin al- 0,0001).Oblikovali smoni ˇternativno hipotezo.Domnevali smo,daje ve ˇ ckot50%šol,kijim manjka vsaj ena vsebina. h0 m . 50. h1 m > 50. Hipotezo smopotrdili,sajsedeležšol,kijim manjkavsaj ena vsebina, razlikujeod50%pri stopnjizna ˇ cilnosti 0,0001. Analizirali smo tudi odgovore na vprašanje, kdo osnovnim šo­lamdajeizhodiš ˇcnih na ˇ ca oziroma navodila za pripravo .nan ˇcr­tov(odgovarjali so ve cinomaˇraˇ cunovodje). Vprašanje sejegla­silo:Kdo vamdajenavodilo za pripravo .nan ˇcrta?Možni cnega na ˇodgovori so bili štirje: »ustanovitelj (obˇ cina)«, »ministrstvo (pri­stojno za šolstvo)«, »nih ˇ ce«in»drugo«.Anketiranci so lahkoozna­ˇcodgovorov.Analizajepokazala,da 70,1%šolna­ cili enega ali ve ˇ vodila daje ob ˇ cina ustanoviteljica, 22,4%ministrstvo, pristojno za šolstvo, 26,5% šolpanavodil ne daje nih ˇ ce. 12,9% anketirancev je izbraloodgovor »drugo«.Ti sozapisali,dasi navodila poišˇ cejo sami,dapodatke pridobijo na Ministrstvuza .nance, Umarju,po­ magajo si z najrazli ˇcnejšo literaturo, izobraževanji, z zakoni ter pravilniki, sodelujejo z revizorji, navodila v zvezi z vzdrževanjem jim daje ravnatelj v sodelovanju z obˇ cino, in sicer glede na .­nanˇ cnezmožnosti;edenod anketirancevjev odgovor navedel,da oktobra naredijo okvirni skupni .nanˇcrt za prihodnje leto cni na ˇpo navodilih ustanovitelja,pozakljuˇcunupa oblikujejoše cnem ra ˇnatanˇcni na ˇ cnejši .nan ˇcrt, razdelan po posameznih virih .nanci­ranja. Enaizmed trditevvanketije bila tudi naslednja: »Finan ˇ cni naˇ crtpripravimov obliki, prilagojenizanašepotrebe.« Pritej trdi­tvije bilo mogo ˇ cihpet odgovorov,insicerjimje bilo trebapripisati oceneod1do 5, pri ˇ cemerjeocena1pomenila,datrditev ne velja, ocena5pa,daizbrana trditev popolnomavelja.Povpre ˇ cna ocena te trditve je bila 3,93(sd = 1,02), kar kaže na dokaj visoko sto­pnjo strinjanja.Uporabnostposameznihpredra ˇ cunskih izkazov v .nanˇcrtu je po mnenju anketiranih ra ˇcja za cnem na ˇcunovodij ve ˇpredraˇcenih uporabni­ cunski izkaz prihodkov in odhodkov dolo ˇkov(pv =4,09,sd = cunski izkazprihodkovin 1,04) kotzapredraˇodhodkov po denarnem toku(pv = 2,78, sd = 1,26). Trditvi smo izmerili na 5-stopenjski lestvici (Žvorc 2013, 75). Zakljuˇcek Predstavili smopojme,povezane s .nanˇcrtovanjemin .­ cnim na ˇ nancnimˇnaˇ crtom, ter na podlagi zakonodaje in prakse naredili modelvsebin .nan ˇcrta,kismoga preverilizraziskavona cnegana ˇprimeruosnovnihšol.Ugotovili smo,davosnovnihšolahvSlove­nijini enotnega .nan ˇcrta,šolepazapripravo .nan ˇ cnega na ˇcnih naˇcnaizhodiš ˇcinajih navodila dobiod crtovuporabljajo razli ˇca.Ve ˇ obˇ cine ustanoviteljice, nekatereod ministrstva, pristojnegazašol­stvo,spetdrugepa za izhodiš ˇ ca uporabljajo druge vire. Vsebine, ki jih vkljuˇcne na ˇ cujejov .nan ˇcrte,semed osnovnimišolamiraz­likujejo, kljubtemudaimamovSloveniji enotno zakonodajo.Le 18,9odstotkavsehosnovnihšolvSloveniji pripravlja .nan ˇ cni na­ˇcuje vsevsebine. Potrdili smohipotezo,dave ˇ crt, ki vklju ˇckot51 odstotkov osnovnih šol pripravlja .nanˇcrt, ki ne vklju ˇ cni na ˇcuje vseh predpisanih vsebin.Menimo,da pregledteoreti ˇc cnih izhodiš ˇza pripravo .nan ˇcrtovosnovnihšolin rezultati raziskave cnih na ˇvsebinske ustreznosti .nanˇcrtov osnovnih šol lahko rav­ cnih na ˇnatelje osnovnih šolspodbudijok temu,da bodo pripravljali bolj kakovostne vsebinetovrstnih dokumentov. Literatura Amara,R. 1979. »Strategic PlanninginaChangingCorporate Environment.« Long RangePlanning 12 (1): 2–108. Atrill,P. 2003. FinancialManagement forNon-Specialists. Harlow: PearsonEducation. Brealey,R.A., in S. C. Myers. 2003. Financing and Risk Management. NewYork: McGraw-Hill. Bryson,J.M. 1995. StrategicPlanning forPublic and Nonpro.t Organizations:AGuide to Strenghtening and Sustaining Organizational Achievement. San Francisco: Jossey-Bass. ˇ Cižman,M. 2011. »Sestavljanjera ˇcenihcunovodskih izkazov dolo ˇuporabnikov enotnegakontnega na ˇcrta.« Iks 38 (3): 32-51. ˇ Cok, M.,V.Prevolnik Rupel,T. Stanovnik, A. Cirman in M. Mrak. 2006. Javne .nance v Sloveniji.Ljubljana:Ekonomska fakultetaLjubljana. Kavciˇˇcunavanjeinpriprava.nan ˇcrtovv javnih c, S. 2006. »Predraˇcnih na ˇzavodih.«V Raˇcunovodske šole Zveze: 7, šola poglobljenega knjigovodska doloˇcenih uporabnikovenotnegakontneganaˇcrta, ur.S. Koželj, 23–24. Ljubljana:Zveza ra ˇcnikovin revizorjev cunovodij, .nan ˇSlovenije. Krapše,T. 2005. »Takti ˇ cno(letno) planiranjevšoli.«V Planiranje v nepro.tnem javnem sektorju, ur.D.Pu ˇ cko, 69–82. Nova Gorica:Educa. Makridakis,S., in S. C. Wheelwright. 1982. TheHandbook ofForecasting. NewYork:Wiley. Stutely, R. 2003. Uspešenposlovni naˇcrt. Ljubljana:Primath. Tavˇ car, M. I. 2006. Management in organizacija: sinteza konceptov organizacijekotinstrumentainkotskupnosti interesov. Koper: Fakulteta za management. Turk,I. 2000.Pojmovnik raˇcunovodstva, .nanc in revizije. Ljubljana: Slovenskiinštitut za revizijo. Žvorc, B. 2013. »Analiza .nan ˇcrtov v slovenskih osnovnih šolah.« cnih na ˇ Magistrsko delo,fakulteta za management,Koper. TatjanaHorvatjepredavateljicavŠoliza ravnateljeinna Fakulteti za management Univerze na Primorskem. tatjana.horvat@fm-kp.si Bernardka Žvorcjevodja ra ˇ cunovodstvav Osnovnišoli Šmarje priJelšah. bernarda.zvorc@gmail.com Pogledina vodenje Profesionalni razvoj ravnateljev v zakonodajnih okvirih Mihaela Zavašnik Ar ˇcnik Šola za ravnatelje Ksenija Mihovar Globokar Šola za ravnatelje ˇcne raziskave praviloma ne dokazujejo neposrednega Ceprav empiri ˇvplivaprofesionalnega razvojaravnateljevnadosežkeu ˇ cencev, obstajajo empiri ˇ cnidokaziinširok konsenzmed raziskovalci, praktiki in snovalci šolske politike, da profesionalni razvoj vpliva na izboljšanje znanja in spretnosti ravnateljev, karposrednoprispeva kboljšemuin uˇ cinkovitejšemu vodenjustrokovnihdelavcevter vlogiˇcevanjeinu ˇ cnem sosledju vplivanapou ˇcenjev razreduter dosežke u ˇcvlog cencev.Profesionalni razvoj ravnateljevima ve ˇoz.namenov,pri ˇceu ˇ cemermorabitinjihovoosnovno izhodiš ˇcinek profesionalnegarazvoja ravnatelja,ki sekažev kazalcih kakovostnega vodenjainvidnemrazvoju vzgojno-izobraževalnega zavoda.Prispevek predstavlja prerez profesionalnegarazvoja ravnateljevz vidika slovenskepravneureditveinobpregledu zakonodaje ter vsebinski diskusiji iš ˇ ce odgovore na vprašanja ovlogahinobdobjih profesionalnegarazvoja ravnateljev.Vdiskusiji in zakljuˇ cku so nakazani nekateri izzivi, ki se jih bodo morali ministrstvo, javni zavodi s podro ˇ cjašolstva, združenja, sindikati in ravnateljisskupnimiprizadevanjiv prihodnostilotiti. Kljuˇcnebesede: ravnatelj, profesionalni razvoj, zakonodaja, ravnateljevanje, vodenje Uvod Vodenje je eden tistih najpomembnejših šolskih dejavnikov, ki doloˇuˇuˇvode­ cajo, kaj se cenci cijo in kako uspešno. Kakovost njausmerja motivacijo strokovnih delavcev kottudikakovostnji­hovega vzgojno-izobraževalnega dela. Posredno tako ravnatelji vplivajo tudi na dosežke uˇ(Scheerens 2012; Hattie 2012; cencev Mulford 2003; Bubb in Earley 2004).Edentemeljnih prepoznanih vzvodov za izboljšanje vodenja je profesionalni razvoj ravnate­ljev. Številni novejši dokumenti Evropske komisije in oecd (Eu­ropean Commission 2012a; European Commission 2012b; Schle­icher 2012; oecd 2013a) izpostavljajo vse cji pomen ravnate­ veˇljevinstrokovnihdelavcevter njihovegaprofesionalnega razvoja vodenje 1|2015: 79–99 MihaelaZavašnikAr ˇ kot osrednjih strateških vrednosti za družbeno-ekonomsko rast Evropske unije.VSloveniji vodenjevzgojno-izobraževalnih zavo­dovni omenjenov nobenemizmed strateških nacionalnihdoku­mentov s podroˇ cja vzgoje in izobraževanja, tematike se ni dota­knila niti Bela knjiga iz leta 2011 (KrekinMetljak 2011). Profesionalni razvoj razumemo kot vseživljenjsko uˇ cenje ter krepitev znanja, spretnosti in lastnosti (bodoˇ cih) ravnateljev za uˇ cinkovito vodenje in menedžment vzgojno-izobraževalnih zavo­dovs težiš ˇcenje(primerjaj npr.Bubb 2013; cem na vodenju za u ˇPont,NuscheinMoorman 2008).Ima ve ˇ c vlog oz. namenov: potr­ditev »licence«, nadaljnjeu ˇ cenjeinrazvoj, (ponovno)imenovanje, ohranjanje zanimanja v poklicu, napredovanje, nagrajevanjeitd. Osnovnoizhodiš ˇcinekravnateljevega ce vseh teh vlog mora biti u ˇprofesionalnegarazvoja,ki sekažev kazalcih kakovostnega vode­njainvidnem razvojuvzgojno-izobraževalnega zavoda. Koren(2005) navaja,dav Sloveniji ravnatelji praviloma posta­nejo strokovnidelavci,ki sosemed svojim študijemizobraževali za delozu ˇ cenci in predhodno praviloma niso imeli možnosti za pridobivanje vodstvenih izkušenj (z izjemo nekaterih manj zah­tevnih formalnihinneformalnih funkcij, npr. pomo ˇ cnik ravnate­lja, vodja aktiva, vodja projekta, sindikalni zaupnik), zato se na zaˇ cetkusvoje poti znajdejovzelotežki vlogi.Njihovoopolnomo­ˇcnega pomena na zaˇ cenje za vodenje je tako klju ˇcetku karierne poti.Pravtakonekatereraziskave (glejnpr.Bush 2008) kažejo,da ravnatelji,ki skrbijo za profesionalni razvojstrokovnihdelavcev, zelo malo naredijo za svoj profesionalni razvoj. Obenem je vode­nje vse bolj kompleksno in zahteva nova ter širša znanja, ki jih je treba nenehno dopolnjevati in dograjevati. Iz omenjenih razlo­govje pomembno,dajeprofesionalni razvoj ravnateljevstalenoz. neneheninprilagojen potrebam,ki sodijovrazliˇ cna obdobja rav­nateljevega razvoja. V idealnih okolišˇ cinah naj bi se ravnateljev profesionalni razvoj zaˇ celnaravni strokovnegadelavca,nadalje­val s pripravo na ravnateljevanje, uvajanjem oz. mentorstvom v zaˇ cetnem obdobju ravnateljevanjater nadgrajevalv obdobjih rav­nateljevanjav poznejšihletih (prim. Pont,NuscheinH.Moorman 2008; Forde, McMahoninDickson 2011). Osrednje vprašanjeprofesionalnega razvojaravnateljevdanes ni, ali je ravnatelje treba opolnomoˇcpredvsem kako. citi, temve ˇOdgovorevtejsmerije mogo ˇ ce iskatizvsebinskega(tj.skakšnimi »vsebinami« je treba opremiti ravnatelje za uspešno vodenje) in zakonodajnegavidika (tj. kako pravna ureditev podpirain/alicelo oviraprofesionalni razvoj ravnateljev).Vidika stamed sebojpove­zana, saj zakonodaja z opredelitvijo vlog in nalog ravnatelja po­sredno vsebinsko usmerja tudi ravnateljev profesionalni razvoj. Profesionalni razvoj ravnateljev mora zato biti sistemsko podprt in vzpostavljen, torejdel širšenacionalnešolskepolitike,ustrezno vgrajenv zakonodajoin prilagojen šolskemu sistemuinokolju,v kateremdelujejoslovenski vzgojno-izobraževalni zavodi. Priˇci prispevekseukvarjasprofesionalnim razvojemrav­ cujoˇnateljevz vidika slovenskepravne ureditveinob pregledu zako­nodaje in diskusiji iš ˇ ce odgovoreo funkcijahinobdobjih profesio­nalnegarazvoja ravnateljev. Strukturiranje tako,dasenaza ˇ cetku dotika terminologije podro ˇ cja, nadaljujespregledom zakonodaje terzvsebinsko diskusijo poskušanakazatiprednostiin slabostiob­stojeˇcapa seznekaterimiizzivivprihodnosti. ce zakonodaje,kon ˇ Terminološka zmeda Na temmestuje trebaopozoriti,dajeobpregleduzakonodaje,ki urejaprofesionalni razvoj ravnateljev, mo ˇ c trditi, da v zakonih in podzakonskih predpisih obstajavsajdelna jezikovnanedoslednost vzvezizdvema pojmoma,in sicer»strokovnidelavec«ter »profe­sionalni razvoj«. V skladu z uslužbensko zakonodajo je ravnatelj »javni uslužbenec«(Zakono javnih uslužbencih;1 Zakono sistemu plaˇcnazakonodaja(Zakono organi­ c v javnem sektorju2 ). Podroˇzacijiin .nanciranju vzgojeinizobraževanja;3 Pravilnikonapre­dovanjuzaposlenihv vzgojiinizobraževanjuvnazive;4 Pravilnik onadaljnjemizobraževanjuin usposabljanjustrokovnihdelavcev v vzgoji in izobraževanju5), ki ne uporablja pojma »javni usluž­benec«,ampak »delavec«,invokvirutegalo ˇ ci med »strokovnimi in drugimidelavci«, »ravnatelja«kot poslovodni organpraviloma loˇ cuje od »strokovnega delavca«. Zakon o organizaciji in .nanciranju vzgoje in izobraževanja (v nadaljevanju zofvi)inPravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgojiinizobraževanjuvnaziveobravnavata »strokovne delavce« in »ravnatelja« loˇPravilnik o nadaljnjem izobraževanju in ceno, 1 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 63/07 –uradnopreˇcišˇceno besedilo, 65/08, 69/08 – ztfi-a, 69/08 – zzavar-e in 40/12 – zujf. 2 Uradni list Republike Slovenije, št. 108/09 – cišˇbesedilo, 13/10, uradno preˇceno 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – orzspjs49a, 27/12 – odl. us, 40/12 – zujf, 46/13, 25/14 – zfu in 50/14. 3 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 16/07 –uradnopre ˇceno besedilo, 36/08, 58/09, cišˇ 64/09 – popr., 65/09 –popr., 20/11, 40/12– zujf in 57/12 – zpcp-2d. 4 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 54/02, 123/08, 44/09 in 18/10. 5 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 64/04, 83/05, 27/07, 123/08 in 42/09. MihaelaZavašnikAr ˇ usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju pa ravnatelje z vidika pravic in obveznosti obravnava enako kot stro­kovnedelavce. Ce torejnavedenipravilnik doloˇ ˇca enakepravice in obveznostiza strokovnedelavcein ravnatelje,sev nadaljevanju postavi vprašanje, ali Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanjav Republiki Sloveniji(kpviz),6 ki navaja strokovne delavce, ravnateljevpaposebej ne omenja,velja tudi za ravnatelje. Izpostavljenost uporabetermina strokovnidelavecvpravilnikuje pomembna zaradi dejstva,dasev kpviz pojavljajo dolo ˇ cbeoz. do­loˇ cila,ki senavezujejonaprofesionalni razvoj strokovnih delav­cev,in zaradi jezikovnenedoslednosti odpirajododatna vprašanja (npr. ali dolo ˇ cilooštevilu dniprofesionalnega razvojastrokovnih delavcev velja tudi za ravnatelje). Problemsenavezujepredvsem na delovnopravni položaj ravnatelja vslovenskem javnem sek­ torjuins tempovezanepravicein obveznosti,kar bomo pojasnili v naslednjempoglavju. Oveˇ cjijezikovni nedoslednosti lahko govorimotudiv zvezi s pojmom »profesionalni razvoj«. Pregledzakonodajepokaže,dase pojem pojavi zgolj v Pravilniku o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, in sicerkot »vrsta programa« (tj. programizaprofesionalni razvoj), druga pravna besedila pa pojem profesionalni razvoj izmeniˇ cno nadomešˇcrazliˇ cajozve ˇcnimipojmiinjih ponekodnitinerazlo­žijo dovolj (glejpreglednico 1). Terminološki labirint v zakonodaji dokazuje, da je uporaba pojmaprofesionalni razvojzvidika tistega,ki dolo ˇ ca pravno nor­mo, morda nedosledna in deloma tudi okorela, saj strokovna in znanstvena literatura ter praksa na cju vodenja vzgojno­ podroˇizobraževalnih zavodov že leta uporabljata pojma (profesional­nega,kariernega, poklicnega)razvoja7 ali(vseživljenjskega, pro­fesionalnega) u ˇ cenja.8 Ocenjujemo, da problematika izvira iz pa­radigmatskih pristopovkopolnomo ˇ cenjuravnateljev,ki so se zgo­ 6 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 52/94, 49/95, 34/96, 45/96 –popr., 51/98, 28/99, 39/99 – zmpupr, 39/00, 56/01, 64/01, 78/01 –popr., 56/02, 43/06 – zkolp, 60/08, 79/11, 40/12 in 46/13. 7 Pojemrazvojjevsebovantudiv novejših naslovih publikacijspodro ˇcja ravnatelje­ vanja(npr. Schleicher 2013; Bush 2008; Huber 2004; Bolden 2005; European Com­ mission 2013).Skorajni mogoˇce veˇcnajti prispevkaali knjige,kibiše omenjala »usposabljanje« (angl. training)ali »izobraževanje«(angl. education). 8 Pojem »vseživljenjsko u ˇ cenje« ravnateljevuporablja npr. Šola za ravnatelje,pojem »profesionalno u ˇ cenje« npr. ministrstvozašolstvo državeViktorijevAvstraliji(Vic­toria Department of Education and Early Childhood Development 2009). Profesionalni razvoj ravnateljev v zakonodajnih okvirih preglednica 1 Pregleduporabljenihpojmov,ki se pojavljajoin »nadomeš ˇ cajo«pojem profesionalnega razvoja v zakonodaji Zakonodajnipredpis Uporabljeni termin Zakono javnih uslužbencih Strokovno izpopolnjevanjeinusposabljanje, izobraževanje Zakon o delovnih razmerjih (Stalno) izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje Zakono organizacijiin .nanciranjuvzgojein Nadaljnje izobraževanje, (strokovno) izobraževanja izobraževanje, (strokovno) usposabljanje Kolektivna pogodba za dejavnostvzgojein Strokovnoizpopolnjevanje,izobraževanje izobraževanja v rs Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, usposabljanju strokovnih delavcev strokovni in profesionalni razvoj, profesionalno usposabljanje Pravilnikonapredovanjuzaposlenihv vzgojiin Nadaljnje izobraževanjeinusposabljanje izobraževanju v nazive dovinsko spreminjali. Tako je v preteklosti prevladovala paradi­gmaprimanjkljaja vznanju(iz te paradigme tudi pojma uspo­sabljanjeinizpopolnjevanje), danespaparadigma rasti, razvoja, uˇcenja(prim.Matthews,Moorman inNusche cenja in opolnomo ˇ2007; Jelenc 2007; Newmann 2000). Paradigmatski razcep je si­cer mogo ˇcne c(zakonodaja dokazuje ravno to, saj uporablja razliˇpojme),a se na ravnikonkretne prakse zamegliinzaplete. Pregled pravne ureditve Da bi našli odgovore na zastavljena vprašanja v zvezi s profesio­nalnim razvojem ravnateljev, smopregledali:9 • Zakon o javnih uslužbencih; • Zakon o delovnih razmerjih; • Zakon o sistemu pla ˇ c v javnem sektorju; • Zakono organizacijiin .nanciranju vzgojeinizobraževanja; • Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja v rs; • Podzakonskepredpise: 9 Izborzakonodajnihpredpisovtemelji na tistih osnovnih krovnih zakonihin pod­zakonskihpredpisih,za katere smopredpostavljali,dasoza iskanjeodgovorovna zastavljena vprašanja najbolj relevantni in reprezentativni. S tem, ko smo opra­vili izbor, se zavedamo vseh omejitev analizeinmorebitnihdodatnihdilem,ki se ob temodpirajo oz.zastavljajo.V diskusiji se zaradi lažjeponazoritvein boljšega razumevanjanavezujemotudinadruge zakonein podzakonskepredpise. MihaelaZavašnikAr ˇ – Pravilnikonapredovanjuzaposlenihv vzgojiinizobraže­vanju v nazive; – Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcevvvzgojiinizobraževanju; – Pravilnikomerilih za ugotavljanjedelovne uspešnosti di­rektorjev s podro ˇ cjašolstva. Vanalizismovnavedenih aktihiskalielemente,ki se nanašajo na: • naloge profesionalnega razvoja ravnateljev(npr. za napre­dovanje, nagrajevanje, za pridobitev »licence«, za nadaljnje uˇ cenjein razvoj); • razliˇ cnaobdobja ravnateljevega delovanja(npr. pred nasto­pom mandata, na za ˇcmandatih). cetku mandata,po ve ˇ Ravnateljsev skladus7. ˇ cvjav­ clenom Zakona o sistemu pla ˇnemsektorju(vnadaljevanju zspsj)pravnoumešˇcnosku­ cav pla ˇ pino B (Poslovodni organi pri uporabnikih proraˇ cuna) in hkrati podskupinoB1(Ravnatelji, direktorjiintajniki).Nedvomnotorej je »javni uslužbenec«,sajjeiz1. ˇclenaZakona ojavnih uslužben­ cih(v nadaljevanju zju)razvidno, da je to vsak posameznik, ki sklene delovnorazmerjev javnem sektorju,pri ˇ cemerjavni sek­torsestavljajo tudi javnizavodi, zato so direktorjijavnihzavodov (torej tudi ravnatelji),kiimajozzavodom sklenjenodelovno raz­merje, javniuslužbenci. Kottakšenravnateljvskladuz9. ˇ clenom zju(naˇ celo strokovnosti)»prisvojemdeluravnapo pravilih stroke in se v ta namen stalno usposablja in izpopolnjuje«. 13. poglavje zju, ki sicer podrobneje doloˇ ca izobraževanje, usposabljanje in izpolnjevanje, za ravnatelje ne velja, saj se ˇ cleni od22. naprej na­ našajole na javneuslužbence v državnih organihinupravah lo­ kalnih skupnosti, karparavnatelji niso. Sepa tudiza javneuslužbence,za katerene veljajo doloˇ cbe zju v celoti, uporablja Zakon o delovnih razmerjih.10 Ravnateljje v skladuzopredelitvijov5. ˇ cnaoseba, clenu»delavec«(kot vsaka.zi ˇ kijevdelovnemrazmerjunapodlagi sklenjenepogodbeozapo­ slitvi),ahkratije»poslovodna oseba«,ki opravlja delovokviru svojefunkcije,zakateroje bila imenovana. Priravnatelju greto­ rejzadvojnopravnorazmerje,in sicerravnateljvfunkciji poslo­ vodnega organa, ki je dolo ˇs posebnimi zakoni, in ravnatelj cena 10 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 21/13in 78/13 – popr. kotdelavec,kar urejajodelovnopravni predpisi.Z vidika delovno­pravne zakonodaje se položajposlovodneosebe razlikujeod polo­žaja delavca,sajzaposlovodneosebe veljajo možnosti odmikaod delovnopravnih standardov, ki morajo biti zapisane in urejene v pogodbiozaposlitvi;delodajalecse tako lahkos poslovodno osebo dogovoriposebej in druga ˇclen), ven­ ce kotz drugimidelavci (9. ˇdarlev zveziz dolo ˇclen),kipane omenjajo cenimi elementi (73. ˇ izobraževanja.Ne gledenatojetreba ugotoviti,da zju v3.od­ stavku 16. ˇca, da delodajalec javnemu uslužbencu ne clena dolo ˇsme zagotavljati pravic v ve ˇceno z za­ cjem obsegu,kotje to dolo ˇ konom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, ˇ ce bi stem obremeniljavna sredstva.Kar pomeni,dalahko ravnatelju iz delovnegarazmerjapripoznamolepravicein obveznosti,kiiz­hajajo iz navedenih aktov. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v rs (kpviz), ki se uporablja kot splošni akt v smislu zdr-1, v 17. po­ glavju, 53. ˇca pravico do števila dni stro­ clen, podrobneje doloˇ kovnega izpopolnjevanja in navaja, da imajo »delavci pravico do stalnega strokovnegaizobraževanja,izpopolnjevanja in usposab­ ljanja.V tanamen mora zavoddelavcem nadelovnih mestih, za katera se zahtevanajmanj srednjaizobrazba,omogo ˇ citi letno naj­manj5dni strokovnegaizobraževanja oziroma15dni na vsaka3 leta, ostalim delavcem pa najmanj 2 dni letno oziroma 6 dni na vsakatri leta.« 57. ˇca,daimajo delavci»pravicoin clen kpviz doloˇ dolžnost,daseizobražujejopri ustreznihizobraževalnih zavodih v Sloveniji«. Ravnatelja v kpviz z vidika njegove funkcije (torej poslovodnega organa)ni mogoˇciti kotdelavca,zatozanj ce tolma ˇomenjena dolo ˇcevnjihovipogodbiozapo­ cila ne veljajo, razen ˇslitvi ni dolo ˇce.11 Ravnatelji imajo svoj reprezentativni ceno druga ˇ sindikat(Sindikat direktorjev in ravnateljevSlovenije – sindir), kije podpisnikKolektivnepogodbe za javnisektor,12 vendar so kot poslovodne osebe v skladu z zspsj in Uredbo o plaˇ cah direktorjev vjavnem sektorju13 umešˇcno skupino b in podskupino ceni v pla ˇ 11 Vzorec pogodbeozaposlitvi za ravnatelja,kigajeobjavilo Ministrstvozaizobraže­vanje, znanostinšport 19. marca 2013 (http://www.mizs.gov.si/si/javne_objave_in _razpisi/okroznice/okroznice_za_vrtce/),navaja,da imaravnateljvzvezizizobra­ževanjem pravicodoizobraževanjavskladus kpviz. 12 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12 in 46/13. 13 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08, 123/08, 21/09, 61/09, 91/09, 3/10, 27/10, 45/10, 62/10, 88/10, 94/10 – ziu, 10/11, 45/11, 53/11, 86/11, 26/12, 41/12, 90/12, 24/13, 75/13, 79/13, 108/13, 15/14 in 43/14. MihaelaZavašnikAr ˇ b1,katerih delovna mesta niso uvršˇ cena v kpviz.Intakolektivna pogodba zanje ne velja, ˇ cevnjihovipogodbiozaposlitvinito iz­recnodolo ˇclenom zdr-1 trajanje ceno.Lahkopasevskladus 170. ˇin potekizobraževanja terpravice pogodbenihstrankmed izobra­ževanjem in po njem dolo ˇ cijo tudispogodbooizobraževanju. Elementi profesionalnegarazvoja ravnateljevsepojavljajo tudi vpodroˇcneje v 28. ˇ cni zakonodaji, in sicer v zofvi, natanˇclenu (javni zavodi), 53. ˇclenu clenu(imenovanje ravnatelja)terv 105. ˇ(izobraževanjein napredovanje)in106. ˇ clenu(ravnateljski izpit)v 15. poglavju (izobraževanje in napredovanje strokovnih delavcev in ravnateljev). • 28. ˇca,dasezanamen izvajanjarazliˇ clen dolo ˇcnih nalog, med drugim tudi naloge »organiziranja nadaljnjega izobra­ževanjainusposabljanjastrokovnihdelavcevinravnateljev«, ustanovijo javni zavodi. • 53. ˇca pogoje za ravnatelja, za katerega so, poleg clen dolo ˇformalne izobrazbe, potrebne tudi delovneizkušnjev vzgoji in izobraževanju(primarni, sekundarni oziroma terciarni), ustrezen naziv in »opravljen ravnateljski izpit«. Za ravnate­ljaje lahkoimenovantudikandidat,ki »nimaravnateljskega izpita, mora pa si ga pridobiti v enem letu po za ˇ cetku man-data. ˇ Ce ravnatelj ravnateljskega izpita ne opravi v roku, mu preneha mandatpo zakonu.« • 105.ˇca,da»vnazivenapredujejo tudi ravnatelji, di­ clen dolo ˇ rektor in pomo ˇ cnik ravnatelja terpredavatelji višjih šol«,pri ˇcininpostopekstrokovnega izobraževanja cemer »pogoje, na ˇ in usposabljanjater napredovanjevnazivedoloˇ ci minister«. • V skladu s 106. ˇ clenom »program za izobraževanjeinuspo­sabljanje za ravnateljski izpit in vsebino ravnateljskega iz­pitadolo ˇ ci minister na predlogStrokovnega sveta rs za splo­šnoizobraževanje.Zaravnateljski izpit se lahkopriznatudi opravljen podiplomski študijski program, za katerega Stro­kovni svet rs za splošnoizobraževanje ugotovi,da zagotavlja znanja,dolo ˇ cena za ravnateljski izpit.Javni zavod,kije po­oblašˇ cenzaizvajanje programazaizobraževanjein usposab­ljanjezaravnateljski izpit,enkratletno objavi razpis za vpis in doloˇ ci roke za opravljanje ravnateljskega izpita«. Pravilnikonadaljnjemizobraževanjuin usposabljanjustrokov­nihdelavcevv vzgojiinizobraževanju • V1. ˇca »pogoje, naˇ clenu dolo ˇcin in postopek, s katerim se strokovnim delavcem in ravnateljem v javnih vrtcih in šo­lah omogo ˇ ca nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, pri­stojnosti in sestavo organov, ki vodijo postopke za naro ˇ ca­nje oziroma zbiranje programov za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, pravila za .nanciranje programov,toˇ ckova­njeprogramov za namennapredovanjastrokovnihdelavcev v nazive, naˇck za nadaljnje izobraževanje cine priznavanjato ˇin usposabljanje, opravljeno izvenokviraobjavljenihprogra­mov, ter vsebino, obliko in na ˇ cin vodenja dokumentacije o nadaljnjemizobraževanjuin usposabljanju«. • V2. ˇca cilj nadaljnjega izobraževanjainusposab­ clenudolo ˇljanjastrokovnihdelavcevvvzgojiinizobraževanju,kije»za­gotavljanjestrokovne usposobljenostizapou ˇce­ cevanjedolo ˇnega predmeta alipredmetnega podro ˇ cja oziroma opravlja­njedoloˇ cenega strokovnegadela, podpiranje strokovnegain profesionalnega razvoja vsakega strokovnega delavca, ra­zvojajavnega vrtcainšoleter celotnega sistema vzgojein izobraževanjains tempove ˇcin­ canja njegovekvalitetein u ˇkovitosti«. • V10. ˇca,daprogram šole za ravnatelje sodivsku­ clenudolo ˇ pinoprogramov za izpopolnjevanjeizobrazbe. • V ˇca razli ˇ clenih od 11. do 18. dolo ˇcne sklope programov pro­fesionalnega usposabljanja. • V 18. ˇ clenu,ki se nanaša na »programe zaprofesionalni ra­zvoj«, dolo ˇ ca, da so le-ti namenjeni »spodbujanju profesio­nalnega razvoja strokovnih delavcev v vseh fazah poklicne kariere«. Na podlagi 105. ˇca,daravnatelji napredu­ clena zofvi,kidoloˇjejovnazive,in na podlagi Pravilnikaonadaljnjemizobraževanju in usposabljanjustrokovnihdelavcevvvzgojiinizobraževanju,ki doloˇcininpostopek,skaterim se strokovnim delav­ ca pogoje, na ˇcem v vzgoji in izobraževanju omogo ˇ ca nadaljnje izobraževanje in usposabljanje ter tudi toˇ ckovanje programov za namen napre­dovanja strokovnih delavcev v nazive, Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgojiinizobraževanju v nazive(v nadaljnjembese­dilu pravilnik) podrobneje opredeljuje napredovanje ravnateljevv nazive: • Vskladus4. ˇ clenom pravilnika »napredovanjeravnatelja ozi­roma direktorjav nazivpredlaga svet šole,vrtca oziromaza­voda v soglasju z ravnateljem oziroma direktorjem«. MihaelaZavašnikAr ˇ • Mnenjeopredlogu za napredovanje ravnateljavskladuz 18. ˇ clenom pravilnika »oblikuje pristojna organizacijska enota zavoda,kijenapodlagi prvega odstavka 28. ˇ clena zofvi pri­stojen za posameznopodro ˇ cje«. • Pravilnik dolo ˇ ca tudi posebnepogojezanapredovanjev na­zive v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ravnatelji lahko na­predujejov nazive podenakimipogojikot strokovnidelavci na podlagi dolo ˇdolžine cene delovne dobe, uspešnosti pri svojem delu, uspešnosti zaklju ˇ cenihprogramov nadaljnjega izobraževanjainusposabljanja(pridobitvevdodatnihfunkci­onalnih znanj)in opravljenih razli ˇ cnih strokovnih del(ovre­dnotenihzdolo ˇck),kijih dolo ˇ cenimštevilomto ˇca pravilnik. Normodajalecvpravilniku zvrednotenjem opravljenih razliˇ c­nihstrokovnihdel (nizanjemnatan ˇcenihopravljenihak­ cnodolo ˇtivnosti in doloˇtoˇca, katere so tiste stro­ cenega števila ck) doloˇ kovne aktivnosti, ki omogo ˇ cajo napredovanje v nazive. Izhajajoˇ ciznalog profesionalnegarazvoja,kimed drugim ome­njajo tudi pomen profesionalnega razvoja v funkciji nagrajeva­nja, smo pregledali tudi Pravilnik o merilih za ugotavljanje de­lovneuspešnosti direktorjevspodro ˇ cjašolstva,14sajsmo sodili,da morda navaja elemente ravnateljevega profesionalnega razvoja kot del kriterijev za presojanje ravnateljeve delovne uspešnosti. Vendar pravilnik profesionalnega razvoja ravnateljev kot samo­stojne kategorije ne navaja oz. ne omenja. Diskusija Pripregleduzakonodajesmo ugotovili naslednje: • Ravnatelj ima pravico in dolžnost do profesionalnega ra­zvoja. • Ravnateljima pravicodoprofesionalnega razvojav obsegu, doloˇ cenims pogodboozaposlitvi aliposebno pogodbooizo­braževanju v skladu s 170. ˇ clenom zdr-1. • Za izvajane profesionalnega razvoja ravnateljev so ustano­vljeni javni zavodi. • Ravnateljski izpit je edina »oblika« profesionalnega razvoja bodoˇ • Ravnateljski izpit ni pogoj za imenovanje ravnatelja, vendar cih oz. novoimenovanih ravnateljev, ki je obvezna. 14 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 81/06, 22/08, 39/08 – popr., 104/09, 4/10in 6/12. si ga mora ravnatelj pridobiti v enem letu od za ˇ cetka man-data. • Program za izobraževanjeinusposabljanjezaravnateljski iz­pit in vsebino ravnateljskega izpita doloˇ ci minister na pre­dlogStrokovnega sveta rs za splošnoizobraževanje. • Ravnateljlahko napredujev naziv(svetovalec,svetnik). • Profesionalnirazvojkot samostojna kategorijani kriterij za ponovnoimenovanje ravnatelja. • Profesionalnirazvojkot samostojna kategorijani kriterij za ocenjevanjedelovne uspešnosti ravnatelja. Vskladu zizhodišˇ ci prispevka se v nadaljevanju v diskusiji na­vezujemo na posamezne naloge profesionalnega razvoja poten­cialnih kandidatov za ravnatelje in ravnateljev ter znotraj njih išˇtudi odgovore na vprašanje v zvezi z obdobji. Z vidika cemo nalogprofesionalnega razvojajev slovenskipodro ˇ cni zakonodaji profesionalnirazvojkandidatovzaravnateljein ravnateljevobrav­navan neposredno z vidika pridobitve »licence« za opravljanje vo­denja(tj.ravnateljski izpit), nadaljnjegau ˇ cenjainrazvoja terna­predovanja v nazive, zato se najprej navezujemo na le-te, v nada­ljevanjupatudinadruge posredne naloge. Pripridobitvi »licence«zaopravljanjevodenjaje ravnateljski iz­pit edina»oblika«profesionalnega razvoja,kije obveznaindolo­ˇcnozakonodajo. Ravnateljgamoraopraviti cenasslovensko podro ˇnajkasnejev enem letuodza ˇcegani opra­ cetkasvojega mandata, ˇvilžepredtem.Javni zavod, pooblaš ˇ cenzaizvajanje programaza ravnateljski izpit (Šola za ravnatelje), enkrat letno objavi razpis za vpis in dolo ˇcijo ci roke za opravljanje ravnateljskega izpita. Vkljuˇse lahko udeleženci, ki izpolnjujejo z zakonom doloˇpogoje cene za ravnatelja.Vprimeruomejitve vpisaimajo prednost kandidati, ki so že imenovani za ravnatelje. Udeleženci programa si lahko ravnateljski izpit pridobijo na tri na ˇ cine,in sicer: • zobiskovanjem programajavnega zavoda,pooblašˇ cenega za izvajanjeprograma(Šola za ravnatelje), in opravljenimi ob­veznostmipoprogramu; • zopravljanjem izpitazunajprograma; • spriznavanjemposameznih vsebin opravljenega podiplom­skegaštudijskega programa, za katere Strokovni svet rs za splošnoizobraževanje ugotovi, da zagotavljajo znanje,dolo­ˇclen zofvi). ceno za ravnateljski izpit (106. ˇ MihaelaZavašnikAr ˇ 106.ˇca,daprogramin vsebinoravnateljskega clen zofvi doloˇ izpitadolo ˇ ci minister na predlogStrokovnega sveta rs za splošno izobraževanje. Predmetnik programainvsebinaravnateljskega iz­ pita sta bila dolo ˇcitviprogramašolezarav­ cena zOdredbo odolo ˇ natelje in o dolo ˇ citvi vsebin ravnateljskega izpita iz leta 1997.15 Šola za ravnatelje kotjavni zavod, pooblaš ˇzaizvajanje pro­ cen gramašolazaravnatelje,vsako leto izvaja rednoletno evalvacijo programa, ki zajema zadovoljstvo udeležencev z razli ˇ cnimi vidiki programa, oceno kakovosti izvedbe programa glede na dosega­njetemeljnih ciljevprogramainuporabnostpridobljenih vsebin; namenevalvacijeješe izboljšatiprogram.Program se evalvira s standardiziranimi evalvacijskimi vprašalniki po vsakem modulu in ob zakljuˇ ckuprograma. Rezultatievalvacije (interna evalvacij­ska poro ˇcilo o realizaciji ldn 2013) kažejo, da izvedba cila, Poro ˇ dosega temeljne cilje programa. Udeleženci ocenjujejo uporab­ nost vsebinzzelovisokimi ocenami.Dejstvo,dasev zadnjih le­ tih v program vpisuje ve ˇ cstrokovnihdelavcevkot novoimenova­nihravnateljevinnjihovevisokeocene uporabnostipridobljenega znanja je velika spodbuda za vzpostavitev in razvoj sodelovalnega in distribuiranega vodenja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki ravnatelju kotformalnemuvodji olajšata delo teromogo ˇ cata lažje uvajanje spremembin izboljšav.Odstopanjeod zelovisokih ocen (vendarševedno visoko)predstavljajo zakonodajavvzgojiinizo­braževanju terjavne .nancein .nan ˇ cnoposlovanje, vendar mo­ramo izpostaviti, da so navedene vsebine za strokovne delavce si­cermordamanj uporabne, ajih potrebujejo zavodenje.Primer­jave odgovorov evalvacije med ravnatelji in strokovnimi delavci potrjujejo omenjene domneve. Del evalvacije, ki se nanaša tudi na spremembepri delu udeležencevv njihovih zavodih kotposle­dicapridobljenega znanjavprogramu, prav tako kaže na krepitev sodelovalnega vodenja. S tega vidika bi lahko trdili, da program za pridobitev ravnateljskega izpitapresega profesionalni razvojv vlogi pridobitve »licence«zanovoimenovanega ravnatelja kotindi­vidualnega vodjoinzopolnomo ˇ cenjem kandidatovzaravnateljski izpit krepi skupinsko vodenje (kar je v skladu s sodobnimi razvoj­ nimi smernicami na podro ˇ cju vodenja v vzgojiinizobraževanju). Profesionalnirazvojravnateljevjev slovenskipodroˇ cni zako­nodaji obravnavan tudivvlogi napredovanja.Ravnatelj lahkona­preduje v nazive in tako lahko govorimo o spodbujanju nejgovega profesionalnega razvoja, a se v zvezi z njegovim napredovanjem 15 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 26/97. vnazivepojavitavsajdva izziva.Prvisenanašanapogoje napre­dovanja, še posebej v segmentu opravljenih razliˇ cnih strokovnih del(ovrednotenihzdolo ˇck),kijih dolo ˇ cenimštevilomto ˇca Pravil­ niko napredovanju zaposlenihvvzgojiinizobraževanjuvnazive. Ocenjujemo namreˇ c, da se navedena strokovna dela navezujejo skoraj izklju ˇ cnonadejavnosti strokovnega delavca, nepa dejav­nosti ravnatelja. S tega vidika bi lahko trdili, da zakonodajalec posredno kon­ceptualnousmerja ravnateljevprofesionalni razvojindaje napre­dovanje v nazive za ravnatelje diskriminacijsko, saj ne upošteva narave njihove strokovnega dela in tako posredno onemogo ˇ ca na­ predovanje ravnateljem pod enakimi pogoji, kot to velja za stro­ kovnedelavce.Podrugi stranije zakonodajal ˇce ra­ cev vidik mogo ˇ zumeti tudikotspodbudo ravnateljem,davdolo ˇ cenem obsegu ur še vednopouˇcevanjemvprimeru, cujejo16 in ohranjajo stik s pouˇ da niso ponovno izvoljeni za ravnatelja, a vseeno napredujejo v nazivinsejim le-taob morebitni kasnejši vrnitvinadelovno me­ stostrokovnega delavcatudiupošteva. Drugiizzivjepovezans pla ˇ cilom,sajjenapredovanjev nazive povezano z napredovanjem v pla ˇ cnerazrede.Strokovni delavciob napredovanjuvnaziv napredujejotudivpla ˇ cnem razredu, ravna­teljipa ne.Uredbaopla ˇ cah direktorjevvjavnemsektorju,ki do-loˇcnerazredein podrobnejšekriterijeza uvrstitevdelovnih ca pla ˇmest ravnateljev v plaˇca delovno mesto ravna­ cne razrede, uvršˇ telja gledenakriterije,povezane s tipomosebjavnega prava. Iz­ hajajoˇ cizpriloge uredbe so za ravnatelja osnovnešolepomembni npr. kriteriji, ki se navezujejo na število u ˇ cencev,število oddelkov, število podružnicinštevilo programov.Uvrstitev delovnih mest na podlagi tovrstne metodologije je po šolah, vrtcih, šolskih centrih itd. razvidnaizPravilnika ouvrstitvi delovnih mest direktorjev s podroˇcne razrede znotraj razponov pla ˇ cjašolstvain športavplaˇc­nihrazredov.17Vpraksitopomeni,davprimeru,daravnatelj si­cer napreduje v višji naziv, ne spremenijo pa se kriteriji, povezani stipom osebjavnega prava(npr. število uˇna šoli, število cencev podružnic), ravnateljeva plaˇ ca ostane enaka. V skladu z uredbo to doloˇ cilo velja za celotno obdobje ravnateljevega mandata. Iz­hajajoˇ c iz omenjenega bi lahko trdili, da profesionalni razvoj v okvirih napredovanja odigra svojo vlogo pri strokovnih delavcih 16 Npr. na FinskeminvNemˇcenemobseguurtudipou ˇ ciji mora ravnateljvdolo ˇcevati. 17 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 106/05, 20/06, 49/06, 55/07, 109/07, 23/08, 61/09, 57/10, 11/11, 27/11, 4/12, 3/13, 24/13 in 41/14. MihaelaZavašnikAr ˇ (delujemotivacijsko),priravnateljihpa ne.Podrugi stranije za­konodajalˇcen, sajje zakonodajalec ocenil, da cev vidik bolj pravi ˇ je vodenje vzgojno-izobraževalnega zavoda in z njim povezana plaˇ ca ravnateljevodvisnaod velikostivzgojno-izobraževalnega za­voda.18 Prav tako delovnomesto ravnateljani poklicno,ampakgre za (poslovodni) organ, ki je vezan na mandat(ki ni trajen), zato napredovanje,kakršnoje mogo ˇ ce pristrokovnihdelavcih, prirav­nateljih ni potrebno; pri ravnateljih v takšnih primerih odigrajo pomembnejšo vlogo dejavniki ponovnega imenovanja ali nagra­jevanja. Kljubtemusenam zastavlja vprašanje, alibibilo ravna­teljevo delovanjekakovostnejšeinu ˇcebi vzpostavili cinkovitejše, ˇ vzporeden sistemkariernega napredovanja ravnateljev(podobno kotpri strokovnih delavcih),pri ˇcemerbiprofesionalni razvoj od­ igralpomembnovlogo tudipriponovnemimenovanjuravnateljev (povezanostfunkcij). Vzveziznapredovanjem vnazivejetreba izpostavitišedoda­ tenproblem,kije nastalst.i.»zamrznitvijo«napredovanjvnazive zaradi interventnih ukrepov. ˇ Ce bi bila »zamrznitev« napredovanj dolgotrajnejša,bitolahko pomenilo oženje nabora kandidatovza ravnateljski izpit in omejevanje mlajše generacije pri kandidira­nju za ravnateljevanje v prihodnje. Glede na to bi lahko trdili, da država omejujeprofesionalni razvoj strokovnih delavcev,dabi ohranjalazanimanje za poklic oz.položaj ravnatelja (karježe ne­kaj ˇ casa sicerproblemnekaterih drugih evropskih držav, vendar iz povsem drugih razlogov). Priznavanjeprogramov za nadaljnje izobraževanjeinusposab­ljanjeravnateljev v skladusPravilnikom o nadaljnjemizobraže­vanjuinusposabljanjustrokovnihdelavcevv vzgojiin izobraževa­nju, ustanovitevjavnihzavodov za izvajanjenaloge organiziranja nadaljnjega izobraževanjainusposabljanjazaravnatelje (28. ˇ clen zofvi)dokazujeta, da država spodbuja in krepiprofesionalnira­ zvoj ravnateljev, katerega namenjenadaljnjecenjeinrazvojv uˇ kasnejšihobdobjih vodenja.To dokazuje tudis .nanciranjemraz­ novrstnih programov za profesionalni razvoj ravnateljev iz pro­ raˇcunskih in evropskih sredstev.Šola za ravnatelje kot osrednji javnizavod,ki skrbi za profesionalnirazvojravnateljev, imavzpo­ stavljen t.i. »sistem vseživljenjskega uˇ cenja ravnateljev« (Šola za ravnatelje 2013), ki ravnateljem omogoˇ ca profesionalni razvoj v razliˇcnih obdobjih njegovegavodenja,insi­ cnih oblikahinv razli ˇ cer: 18 Podobnotudiv osmihdrugihevropskih državah(glej European Commission 2013). • Program šole za ravnatelje in ravnateljski izpit – enoletni program pred imenovanjemalivprvem letupo nje;. • Mentorstvo novoimenovanim ravnateljem – enoletni pro­gramvprvem letu ravnateljevanja; • Program za pridobitev ravnateljskega certi.kata – enoletni programpo petihletih ravnateljevanja; • Razvoj ravnateljevanja – dveletni program po desetih letih ravnateljevanja. Šola za ravnatelje t.i. »sistemvseživljenjskega uˇ cenja ravnate­ljev« dopolnjuje še z drugimi oblikami, ki se jih ravnatelji lahko udeležijo kadarkoli, ne gledenaobdobje,insicer: • letna strokovna in znanstvena sre ˇ canjater posveti; • programVodenjezau ˇ cenje; • podpora in svetovanje ravnateljem; • krajše, enodnevne tematske delavnice s podroˇ cja vodenja v vzgojiinizobraževanju. Najnovejša interna analizaŠolezaravnateljejevzvezizude­ležboravnateljevvrazli ˇcenjarav­ cnih oblikah »vseživljenjskega u ˇnateljev« pokazala,dasejekar87% slovenskih ravnateljevv zad­njih dveh letihvsajoz. najmanjenkratudeležilo eneizmed oblik profesionalnegarazvoja,kijih omogo ˇ ca Šola za ravnatelje.Tudiiz prakse vemo,daslovenski ravnateljipo pridobitvi ravnateljskega izpitadopolnjujejoinnadgrajujejo svoje znanjein prav takopo­sameznetujeraziskave (European Commission 2013) dokazujejo, da slovenski ravnatelji vsaj nekaj ˇposvetijo dejavnostim, ki casa so povezane znjihovim profesionalnih razvojem.PomnenjuKo­rena (2007) siceršnja pravna ureditev, ki ravnatelja ne zavezuje oz.obvezujekprofesionalnemu razvoju,lahko predstavlja tvega­njeindolgoroˇcinke, predvsem za­ cno negativne in/ali škodljive u ˇradi zatrjevanja slovenskih ravnateljev, da so preobremenjeni z menedžerskiminalogami,karbi posledi ˇ cnolahko vodilovdejstvo in razmišljanje, da nimajo dovolj casaˇza vodenje, ki je klju ˇ cno za izboljšanje delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov in tudi zmanjševanje razlik meddosežkiu ˇ cencev. Profesionalni razvoj ravnateljev pa lahko odigra pomembno vlogo tudi pri(ponovnem)imenovanju oz. mandatu ravnatelja. Nekatere države namreˇ c ob ravnateljevem ponovnem imenova­njuzahtevajo tudi opravljena dodatnaizobraževanja aliusposab­ljanja. Mandat slovenskega ravnatelja trajapet let(53. ˇ clen zo­fvi). Slovenskiravnatelj lahkoima neomejenoštevilo imenovanj MihaelaZavašnikAr ˇ oz. mandatov, pri ˇpri njegovem vsakokratnem ponovnem cemer imenovanju zakonodaja ne dolo ˇcnih kriterijevkot pripr­ ca druga ˇvem imenovanju. Profesionalni razvoj za ponovno imenovanje v Slovenijini prepoznan, karocenjujemokot sistemskoslabost,saj bi državi moralo biti v interesu, da za ponovno imenovanje rav­nateljevvzpostavi kriterije(inprofesionalni razvojkotenegamed njimi),kibododobre ravnatelje obdržalivsistemu,slabepa izlo­ˇ cili. Stemje povezano tudi nagrajevanje,kijev slovenskem pro­storu prepoznano v ocenjevanju delovne uspešnosti ravnatelja. Svet vzgojno-izobraževalnega zavoda ugotavlja delovno uspešnost ravnatelja na podlagi meril, ki jih dolo ˇ ca Pravilnik o merilih za ugotavljanjedelovne uspešnosti direktorjevspodro ˇ cjašolstva.Vi­šina dela ravnateljeve pla ˇ ceje odvisnaoddvehmeril,in siceriz­polnitve letnegaprogramavzgojno-izobraževalnega zavodain za­gotavljanjem dodatnih materialnih sredstev za delo zavoda. Obe merili se ovrednotita v skladu s štirimi kriteriji: realizacijo ob­sega programa, kakovostjo izvedbe programa, razvojno naravna­nostjo programa in zagotavljanju materialnih pogojev. Kriteriji niso podrobneje razdelani. Izhajajo ˇ c iz sodobnega koncepta vo­denjainprofesionalizma všolstvu strokovnopredpostavljamo,da ˇcanju o de­ clani sveta vzgojno-izobraževalnega zavoda pri odlo ˇlovni uspešnosti ravnatelja pri razvojni naravnanosti programa upoštevajo tudi ravnateljev profesionalni razvoj (prim. Zavašnik Arˇ cnikin MihovarGlobokar 2013). Še veˇ c, okrožnica mizš vrtcem iz leta 2012 (Ministrstvo za iz­obraževanje, znanost, kulturoinšport 2012) podaja (neobvezna) priporoˇ cila, ki v kriteriju razvojne naravnanosti programa poleg programarazvoja vrtca, hospitacijin posvetovalnihrazgovorov ter uveljavljanjavrtcavširšemokolju navajajo tudi nadaljnje izobra­ževanjeinusposabljanjestrokovnihdelavcev, posebnopozornost pa namenijo ravnateljevemu profesionalnemu razvoju: »Ravna­telj na ˇ crtuje svoj profesionalni razvoj, na osnovi evalvacije svo­jega dela izboljšuje svojo prakso vodenja oziroma kompetence in ugotavlja uspešnostsprememb.«Tojeedini pisnivir,ki dokazuje, da država prepoznava pomenprofesionalnega razvojaravnateljev v okviru ocenjevanja delovne uspešnosti oz. nagrajevanja. Poleg tega je priporo ˇ cilo s strokovnega vidika konceptualno izjemno so­dobnonaravnano,sajvsrediš ˇ ce postavlja profesionalnirazvojrav­nateljev, katerega namenjeizboljšti vodenjainspremembe na ravnivzgojno-izobraževalnega zavoda.Logi ˇczdi,da cno se namre ˇnajbi ravnatelj, ˇcrtovati profesionalni razvojstrokov­ ce mora na ˇnihdelavcev, na ˇcinhkratipo­ crtoval tudi svojega (in bil na ta na ˇ memben zgledzaposlenim).Žal priporo ˇ cils podobnovsebinoka­sneje nismo ve ˇceravno c zasledili. In ˇsprejeti interventni ukrepi zaradi gospodarske krizetrenutno dolo ˇ cajo,daravnateljemnepri­pada del pla ˇ ce za delovnouspešnost,tošenepomeni,davprihod­njenevelja razmišljatioumestitvi in/ali upoštevanjuprofesional­nega razvoja kot kriterija ocenjevanja ter potencialnega upošte­vanjale-tega priponovnemimenovanju(medsebojna povezanost funkcij), saj morajo v ospredje stopiti u ˇ cinki ravnateljevega delo­vanjainz njim povezanega profesionalnega razvoja,ki sekažejo vizboljšanju vodenja(in poslediˇ cnodela strokovnihdelavcev ter dosežkov u ˇ cencev). Funkcije nagrajevanja tako ne grerazumetilev.nan ˇ cnem smi­sluinizkazovanju zunanjeodgovornosti(sumativninamen nagra­jevanja), ampak tudi z vidika izboljšanja lastnega delovanja rav­natelja terprepoznavanja slabostiin usmerjanja lastnega ravnate­ljevega profesionalnegarazvojav»pravosmer« (formativninamen nagrajevanja),19 priˇ cemerjetreba zagotovitikakovostnopovratno informacijo,sajvnasprotnemprimeruni mogo ˇci pravega ce dose ˇ uˇ cinka(prim. oecd 2013b). Zakljuˇcek Prispevek obravnava profesionalni razvoj ravnateljev v danih za­konodajnih okvirih; ta je na posameznih segmentih dovolj odprt za pridobivanje znanja in spretnosti,kijih od slovenskih ravnate­ljevterja ˇcemo dogovorenavprašanjavzvezisfunkci­ cas, ko iš ˇjami in obdobji profesionalnega razvoja ravnateljev. Povzamemo lahko, da je v slovenski zakonodaji profesionalni razvoj ravna­teljev obravnavan z vidika razliˇ cnih funkcij,vkaterih se zrcalijo tako nekatere odlike kotposamezne slabosti.Pravtakov zakono­daji najdemo elemente,kikažejonaobstojrazli ˇ cnih obdobij pro­fesionalnega razvojaravnateljev, ˇ cepravjezzakonodajnega vidika obvezenleravnateljski izpit,kigaumeš ˇ camo v obdobje priprave na vodenje. Sistemskogledanoje zakonodajalec uredil vsefunkcije profe­sionalnega razvoja. Menimo,dapretirano normiranje ne more iz­boljšativodenjaterdajerešitveza izboljšanje vodenjatreba iskati predvsemvkrepitvi profesionalizmain profesionalneodgovorno­stideležnikov,ki imajomožnost vplivanastrokovnoin profesio­ 19 Veˇco temv poglavju »The AppraisalofSchool Leaders«v oecd 2013b. MihaelaZavašnikAr ˇ nalno razumevanje profesionalnega razvoja in so vpleteni v ure­sniˇ cevanjefunkcijprofesionalnega razvoja. Kljubtemusodimo,da bi veljalo temeljitopremisliti, aliprofesionalni razvoj ravnateljev umestiti v zakonodajni okvir na na ˇc« za rav­ cin, ki bi bil »zavezujo ˇnatelje in bi jim hkrati omogo ˇ cal kakovostnejši karierni razvoj, predvsempa krepil izboljšanje vodenjaz namenomizboljševanja vzgojno-izobraževalnih zavodov in dosežkov u ˇ cencev. Sistemaprofesionalnega razvoja ravnateljev(vklju ˇ cno z zako­nodajnim okvirom) zaradi razli ˇ cnih družbenih, zgodovinskih,kul­turnih in gospodarskih okoliš ˇce oblikovati s preno­ cin ni mogoˇsommodeloviz tujine, ampakgajetreba prilagoditi šolskemu sistemuinokolju,v kateremdelujejoslovenski ravnateljiin slo­venski vzgojno-izobraževalni zavodi. Fullan(2010) je prepri ˇ can, da je šolski sistem posamezne dr­žave moˇ c izgrajevati in izboljševati le na temelju individualnih in kolektivnih strategij, ki so med seboj povezane in integrirane. ˇcji, za Ce sta vodenje ter profesionalni razvoj ravnateljev podroˇkateri smo prepricani,ˇda odlocilnoˇvplivata na delo vzgojno­izobraževalnih zavodov, u ˇuˇin izboljšanje cenje, dosežke cencev sistemakot celote,potem morajo vsideležnikivsistemu odigrati svojovlogo. Dodatnosejetreba posvetititudikolektivnemuopol­nomoˇcencev,kar cenjuzaizboljšanje dela zavodovindosežkovu ˇje mogoˇcileskolektivnimiprizadevanji.Vkontekstu vo­ ce dose ˇdenjatopomenirazumevanje,davodenjev idealnihrazmerahni veˇ c stvar posameznika (tj. ravnatelja), ampak celotnega kolektiva; zvidika profesionalneodgovornostizavodanevodizgoljravnatelj, ampak soprakti ˇ cnovsi zaposleniodgovorni vodje;ko govorimoo vodenju zavoda, zato ne mislimo ve ˇ c zgolj na ravnatelje in ravna­teljevanje, ampaktudinarazvojneinprojektne time,pomo ˇ cnike ravnateljev, vodje aktivovinskupin,strokovne delavcekot vodje, razrednike.Še ve ˇ c, za celovito izboljšanje dela zavodov z vidika profesionalneindružbeneodgovornostinisoodgovornile ravna­telj in u ˇc tudi svet zavoda, svet citeljski/vzgojiteljski zbor, marve ˇstaršev, lokalna skupnost, skupnost u ˇ cencev. Ocenjujemo, da je najprej treba razmisliti (in vse to naˇ crto­vati) o okrepitvi zavedanja, opolnomoˇ cenju in profesionalizaciji posameznih skupin, ki imajo z vidika zakonodaje vpliv, da bodo ob izpolnjevanju dodeljenih nalog znale strokovno odgovorno in transparentno presojati o imenovanju in delovanju ravnateljev, pri ˇbodo upoštevale tudi profesionalni razvoj ravnateljev cemer (v smislu njegovega vpliva), predvsem pa njihovo ustrezno ra­zvojno usmerjenostindelovanje (pozitivne uˇ cinke vodenja z mi­slijo na kon ˇcenca).20 Ali, kot pravi Hop­ cnega uporabnika, tj. uˇkins (2007), »potreben je prehod iz dobe predpisov v obdobje strokovnosti«. Literatura Bolden,R. 2005. »WhatIsLeadership Development? Purposeand Practice.« Leadership SouthWestResearch Report2, Universityof Exeter,Centrefor Leadership Studies, Exeter. Bubb, S. 2013. »Vodenje profesionalnega razvoja.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 26 (3): 15–30. Bubb, S.,inP.Earley. 2004. Leading and Managing Continuing Professional Development: DevelopingPeople,DevelopingSchools. London: Sage. Bush,T. 2008. Leadership and Management Development. London: Sage. European Commission. 2012a. »SupportingtheTeaching Professionsfor BetterLearning Outcomes.« swd(2012)374 .nal,European Commission,Strasbourg. European Commission. 2012b.»Rethinking Education: InvestinginSkills forBetterSocio-EconomicOutcomes.« com(2012)669 .nal,European Commission,Strasbourg. European Commission. 2013. KeyDataonTeachers and School Leaders in Europe. Luxembourg:Publication Of.ceof theEuropean Union. Forde, C.,M.McMahon in B. Dickson. 2011. »Leadership Developmentin Scotland:AfterDonaldson.« Scottish Educational Review 43 (2): 55–69. Fullan, M. 2010. AllSystems Go:The ChangeImperative forWhole System Reform. London: Sage. Hattie, J. 2012. VisibleLearningforTeachers:Maximizing Impact on Learning. London:Routledge. Hopkins,D. 2007. Vsakašolaodliˇcnašola: Razumeti možnosti sistemskega vodenja. Ljubljana:Državni izpitni center. Huber, S. G. 2004. PreparingSchool Leaders forthe 21stCentury:An International Comparisonof DevelopmentProgramsin15Countries. London:Taylorand Francis. Jelenc,Z., ur. 2007. Strategija vseživljenjskostiuˇcenjavSloveniji. Ljubljana: mšš in Pedagoški inštitut. Koren, A. 2005. »Ozadje vseživljenjskega izobraževanja ravnateljev.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju3(3):5–20. 20Na ŠvedskeminvKanadi(Ontario)potekajoposebna izobraževanjaza ˇ clanesvetov zavodov(oecd 2013b),vAngliji so ˇ clanom svetov zavodov na razpolago posebna navodila/priporoˇ cilaob rekrutiranjuinimenovanjuravnateljev(National College for School Leadership 2012), strategija razvoja vzgoje in izobraževanja v Mestni obˇcina Ljubljana 2008) posebno cini Ljubljana za obdobje 2009–2019 (Mestna obˇpozornost namenja profesionalnemu razvoju strokovnih delavcev in ravnateljev. MihaelaZavašnikAr ˇ Koren,A.,ur. 2007. »Improving School Leadership:Country Background Report forSlovenia.« oecd,Pariz. Krek,J., in M. Metljak, ur. 2011. Bela knjigaovzgojiinizobraževanjuv rs 2011. Ljubljana: mšš. Matthews,P.,H.MoormaninD.Nusche. 2007. »School Leadership DevelopmentStrategies: BuildingLeadership Capacity inVictoria Australia;ACase StudyReportfor the oecd Activity Improving School Leadership.« http://www.oecd.org/edu/school/39883476.pdf Mestna ob ˇcanjekakovosti vzgojein cina Ljubljana. 2008. »Izziv za pove ˇizobraževanja otrok, mladineinodraslih:strategija razvojavzgojein izobraževanja vMestni ob ˇ cini Ljubljana za obdobje 2009–2019.« http://www.ljubljana.si/.le/4385/mol-strategija---izobraevanja -in-predolske-vzgoje---intenet.pdf Ministrstvoza izobraževanje,znanost,kulturoin šport. 2012. »Ugotavljanjedelovne uspešnosti direktorjevinravnateljev – pojasnila.« Okrožnica mizš št. 602-6/2012. Ministrstvo za izobraževanje,znanost,kulturoin šport, Ljubljana. Mulford, B. 2003. School Leaders:ChangingRoles and Impact onTeacher and School Effectiveness. Pariz: oecd. National CollegeforSchool Leadership. 2012.»A GuidetoRecruitingand SelectingaNew Headteacher.«http://www.nga.org.uk/getattachment/ Resources/Useful-Documents/A-Guide-to-Recruiting-and-Selecting -a-New-Headteac/PB1045-a-guide-to-selecting-new-heads–FINAL -200812.pdf.aspx Newmann,F. M. 2000. »Professional DevelopmentthatAddressesSchool Capacity:Lessons from UrbanElementarySchools.« American Journal of Education108: 259–299. oecd. 2013a. Educational Research and Innovation:Leadershipfor 21st CenturyLearning. Pariz: oecd. oecd. 2013b. Synergiesfor BetterLearning: An InternationalPerspective on Evaluation and Assessment. Pariz: oecd. Pont,D.,D. NuscheinH. Moorman,ur. 2008. ImprovingSchool Leadership. 1. zv., Policy and Practice.Pariz: oecd. Scheerens, J., ur. 2012. School LeadershipEffectsRevisited:Review and Meta-Analysisof EmpiricalStudies. Dordrecht: Springer. Schleicher,A., ur. 2013. PreparingTeachers and Developing School Leaders forthe 21stCentury:Lessons from around theWorld. Pariz: oecd. Šola za ravnatelje. 2013. »Letni delovniin .nan ˇcrtjavnega zavoda cni na ˇŠola za ravnatelje za leto 2013 z obrazložitvami.« http://www. solazaravnatelje.si/wp-content/uploads/2013/04/LDN_SR_2013.pdf Victoria Departmentof Educationand EarlyChildhood Development. 2009. »Learning to Lead EffectiveSchools: Professional Learning for Current andAspirantLeaders.«http://marynabadenhorst -netbookre.ection.wikispaces.com/.le/view/Learning%2520to %2520Lead%2520Effective%2520Schools%2520Booklet%25202009.pdf Zavašnik Ar ˇ cnik,M., in K. MihovarGlobokar. 2013. »Redna letnadelovna uspešnost u ˇcnosti, odgovornosti citeljevinvzgojiteljevz vidika pravi ˇ in kakovosti.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju11 (1): 31–62. MihaelaZavašnikAr ˇcnasekretarka cnik je podro ˇ vŠoli za ravnatelje. mihaela.zavasnik@solazaravnatelje.si Ksenija MihovarGlobokarjepredavateljicav Šoli za ravnatelje. ksenija.globokar@solazaravnatelje.si Izmenjave Šolski dan za u ˇ citelje: primer spodbujanja sodelovanja ˇciteljskega zbora clanov u ˇ Janja Zupan ˇcciˇ Osnovnašola Louisa Adamiˇca Grosuplje Stalno strokovno usposabljanje u ˇ citeljevindrugih strokovnih delavcev šoljeboljkot zakonska zahtevapotreba,ki sipodajaroko sprofesionalno odgovornostjo.Vsebinein oblike izobraževanjse razlikujejoglede na posebnosti posameznešole. Vloga vodstvapri razvijanjustrokovnostiustanovejezatove cplastnaˇ–strateška, vizionarska,motivacijska,organizacijska,povezovalna –innemore sleditienotnemumodelu.Vprispevku predstavljamo primer izobraževanja strokovnih delavcev osnovnešole,kije temeljilna simulaciji obi ˇ cajnegašolskegadneva.Vsebine so podpirale prednostnecilješolein aktualno tematiko.Programso izvedliu ˇ citelji za svojesodelavce.Model internega izobraževanja bomo opisaliv vseh fazah, od na ˇ crtovanja, organizacije in izvedbe do evalvacije. Predstavili bomo zornekotetako»u ˇciteljev«,nakazali cencev«kot »u ˇ smernice za vzdrževanjespremembintrajnegarazvoja. Kljuˇcnebesede: interno izobraževanje,samoevalvacija,prednostni cilji, sodelovanje, spodbujanje Išˇ cite priložnosti, ne varnosti. ˇcasoma zgnije dno. Coln je v zalivu varen, a mu s ˇH. JacksonBrown ml. Profesionalni razvoj posameznika kot dejavnik rasti pedagoškega kapitala kolektiva Vsakodnevni dogodki in spremembe na razliˇ cnih ravneh družbe zadevajo tudi podro ˇ cje vzgojeinizobraževanja,kije zaradi svoje tradicionalnevlogein organiziranostiedentrdnejših sistemov,kar pa ne pomeni,dajeodporen naspremembe.Ravno nasprotno, snovalci šolskih politik, vodstvašolinu ˇ citelji se vednoboljzave­dajo pomena na ˇ crtnegaspremljanjaprocesov, vrednotenjadosež­kovin nujnostiuvajanjaizboljšav.Dejavnosti,kina šolahobi ˇ cajno potekajo pod skupnim imenovalcem samoevalvacije, so usmer­jene v u ˇ cenjeinnapredekvsehdeležnikov. Znanjeje danessicer dosegljivonavsakemkoraku, kljubtemu pajeuˇ citeljeva vloga nenadomestljiva, zato je treba posebno skrb namenjati tudi u ˇ ce­ vodenje 1|2015: 101–117 JanjaZupan ciˇcˇ njuuˇciteljskega zboraposamezne citeljev.V strokovnem razvoju uˇ šole se morajo prepletati posebnosti posameznega ˇ clana s sku­pnimi usmeritvami in vizijo zavoda, saj lahko tako kolektiv do­sega rezultate,ki so bistvenoboljšiod vsote uspehovposamezni­kov. Usmerjanje procesov za doseganje višje kakovosti zahteva od vodstvadobro poznavanje zaposlenihinu ˇcr­ cencev, strateško na ˇtovanje, sistemati ˇ cnodelovanje in vztrajanje ob ustreznemprila­gajanju. Okrepitev dejavnosti, usmerjenih v uˇciteljev, se bo po­ cenje u ˇkazalavve ˇcevanjainposredno v boljših dosež­ cjikakovosti pouˇkih u ˇcnih ciljev vzgoje in izobraževanja. cencev, kar je eden klju ˇ Hanuschek in Rivkin sta ugotovila, da so dosežki uˇ cencev, ki jih pouˇcinkoviti u ˇ cujejo zelou ˇcitelji,po treh letihkar za53 odstotkov višjioddosežkovtistih,kisojihpou ˇcinkovitiu ˇ cevali manj u ˇcitelji (Svedberg 2014). ˇcemo dose ˇcim višjo kakovost pou ˇ Ce hoˇci ˇceva­nja,najbotorej glavna skrb usmerjenav osebniin profesionalni razvoj vsakegaposameznega strokovnegadelavca.Vklju ˇ citi velja pristop, ki omogo ˇcitelja v vlogo u ˇ ca vživljanje u ˇcenca ali, kot na­vajata Zavašnik Ar ˇcnik in cnikova in Gradišnikova (Zavašnik Ar ˇGradišnik 2011, 50),»u ˇcenci, na svojepou­ citelji morajo postati u ˇ cevanjemorajogledati skozio ˇciuˇˇcenˇ cenjainu ˇcevega pogledana njihovopou ˇ cevanje«. Vloga ravnatelja pri spodbujanju profesionalnega razvoja je zelo pomembna. SaraBubb(2013, 17) preprosto meni, da mo­rajo vodje šolzagotoviti,da se profesionalnirazvojdogaja.Poteka naj v spodbudni klimi, podprt z ustreznimi viri, treba ga je naˇ cr­tovati in voditi ter spremljati. V šolah, kjer zaposleni sami ˇ cutijo potreboinželjopo usposabljanju,je pomemben delpotižeopra­vljen. Drugjeje trebapridobiti argumente »za«in na njih graditi razumevanjepotrebepo razvojuoz. uvajanju izboljšav.V velikih ustanovah, kjerseprogram izvaja na ve ˇclanikolek­ clokacijahin ˇtiva zaradi narave dela rednosodelujejolez manjšo skupinosode­lavcev,jestrokovne delavcepomembnopovezati, okrepitiob ˇ cutek pripadnosti in prikazati možnost, da lahko z lastnimprispevkom še izboljšajokakovostnopraksocelotnega kolektiva. Odliˇcnost levstalneizbolj­ cnapodjetjaneverjamejovodli ˇ– šave in nenehne spremembe. T.Peters Procesi v u ˇci se skupnosti ce ˇ Ugotovitve,dajev organizacijah kljubvelikemu obsegu razli ˇ cnih znanjpremalo uporabnega znanjaindaje lastno znanje slaboiz­102 Šolski dan za u ˇ korišˇCerneliˇcju vzgoje ceno( ˇc 2006, 74–75),nisotujenitinapodroˇin izobraževanja. Kako oblikovati skupineinkulturo, v kateri bo uspevalo medsebojno, spontano uˇizziv cenje, je organizacijski (Hargreaves 2003, 17). Zatorej je ena od nalog vodstva, da uˇ ci­teljemomogo ˇcutili varneinbodo ci dovolj prostora,dasebodopoˇpripravljeni soustvarjati razgibano uˇco se skupnost. Ravnatelj ceˇin razvojni timimata zahtevno nalogo združiti na prvi pogled ne­združljivo: stati ˇcnost, ki za­ cnost, ki zagotavlja varnost, in dinami ˇ gotavlja razvoj. Obˇ cutek varnosti se krepi v že znanih situacijah, v predvidlji­vemokolju,kosospremembe dogovorjenein usklajene,procesi pregledniin ob ˇ cutekzaupanjavelik.Vendarjevhitro spreminja­joˇ cem se svetu pomembno razvijati tudi prilagodljivost, odzivnost in inovativnost. Dinamiˇceˇ cna u ˇca se organizacija je tista, ki spodbuja in omo­goˇcenjevsehposameznikov,dase izboljšujejoinspreminjajo ca u ˇ (Zavašnik Ar ˇ cnik in Gradišnik 2011, 50), v njej potekajo procesi pridobivanja,prenašanja, uporabljanja, shranjevanja,merjenjain vrednotenja znanja(Možina in Kovaˇ c 2006, 5). Procesni vidik se od organizacijedo organizacije razlikuje,vendarlahko okvir, zna­ˇ cilenzauspešne skupnosti, strnemov nekajtemeljnih korakovin umestimo v spiralo akcijskega na ˇ crtovanja. Pridobivanje znanja Uˇciteljevjebistven delkulture inteligentnešole(MacBeath cenjeu ˇ 2011,100)in naloga ravnateljaje,dav skladuz49. ˇ clenom Zakona oorganizaciji in .nanciranju vzgojeinizobraževanja(zofvi),1 spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev.Podrugi stranije dolžnostu ˇ citeljev,da sevokvirudru­gega dela (119. ˇ clen) organizirano strokovno izobražujejo in izpo­polnjujejo.Zakonskiokvir tako omogo ˇ ca dovolj širokprostor,da sevsakašolanasvojnaˇ cindogovoriinorganizirater zadovolji po­trebeponovih znanjih.Organiziranousposabljanjepapomembno dopolnjujejo znanja in veš ˇ cine,ki sojih zaposlenipridobili tudiz neformalnim u ˇ cenjem. Prenos znanja Znotrajposamezne ustanoveje trebanegovatirazli ˇ cneoblike pre­nosa znanja medzaposlenimi.V kolektivu sodelavci izmenjujejo 1 Uradni listRepublikeSlovenije, št. 16/07 –uradnopre ˇceno besedilo, 36/08, 58/09, cišˇ 64/09 – popr., 65/09 –popr., 20/11, 40/12– zujf in 57/12 – zpcp-2d. 103 JanjaZupan ciˇcˇ znanje v strokovnih aktivih, z medsebojnimi hospitacijami, med­predmetnim povezovanjem, s skupnimdelom priizvedbi projek­tov, na dnevih dejavnosti in podobno. Vidno vlogo pri izmenjavi znanja imajo tudi neformalne situacije in priložnosti. Pogosto je sprožilec kar težava, ki se pojavi in spodbudi sodelavce, da med iskanjem rešitve izmenjajo primere dobrih praks, si pomagajo z nasvetiingradivi. Prav tako so lahkoodli ˇca za pretok cnaizhodiš ˇ znanja uspehi u ˇ cencev. Uporaba znanja ˇcitelji vsakodnevnapro- Ce stapridobivanjein prenos znanjmeduˇ cesa,je sistemati ˇ cno spremljanje uporabe znanja v praksi manj pogosto.Dostopdo znanjaše ne zagotavlja,dabo to tudi uporab­ljeno.Zau ˇcniin cinkovitouporabo znanjaje prav,dasovirirazli ˇdaso stikimed ljudmipogosti,sajto omogoˇ ca pogled na problem zrazli cnih zornih kotovinreševanje na razli ˇcnena ˇˇCerneliˇ cine( ˇc 2006, 89). Krepitev zavedanja o potrebnosti uporabe pridobljenih znanj vpraksiinuvajanjeraznolikih dejavnosti,ki omogoˇcrtno cajo na ˇspremljanjeuporabe novihznanjvpedagoškemprocesu,sospod­budili tudi projekti Usposabljanjezasamoevalvacijo,U ˇce­ cenje u ˇnjainSodobni pristopik uˇcile vanje,še cenju. Šole,ki sosevkljuˇ posebejtiste z mo ˇ cnopodporo vodstvainrazvojnegatima, so raz­vile na ˇcno prenašanje obstojeˇ cine za sistemati ˇcihinnovoprido­bljenihznanj znotrajkolektiva.Pri oblikovanjudejavnostisoupo­števaleposebnostizavoda, kotnaprimertrenutno stanje pedago­škeprakse, potrebepoprenosu znanj, obstoje ˇ co kulturo sodelova­nja, število u ˇ citeljev, število podružnic, razmerje medmlajšimiin starejšimi u ˇcnih virov ipd. citelji, obseg razpoložljivih .nan ˇ Shranjevanje znanja Strokovnidelavcivšolah, kljubpoplavi gradiv na trgu,najve ˇ ckrat sami pripravljajo gradivazau ˇcujejo.U ˇ cence, ki jih pou ˇcitelji si jih tudi izmenjujejoinprimerjajo. Nekateri oblikujejo lastne zbirke, drugi u ˇcajo cne priprave nadgrajujejo z opombami, tretji se odloˇza urejanje pedagoškega listovnika.Žalle redki namenjajopozor­nost na ˇ crtnemu spremljanju uspešnihin manj uspešnihpedago­ških praks, re.eksijiin samovrednotenju. Obetavne rešitveseponujajos pomo ˇ cjouporabe informacijsko­komunikacijskih tehnologij.Tako na primer odprtokodnie-listov­ Šolski dan za u ˇ nik Mahara2 omogoˇ ca uporabne rešitve za beleženje in sprem­ljanjelastnegaprofesionalnega razvoja, za shranjevanje in izme­njavogradiv,zapovezovanjezdrugimi uporabniki. Na veˇcitelje alistrokovne aktivek cšolah vodstva spodbujajo uˇoblikovanju spletnih uˇcna cilnic, v katerih zbirajo in objavljajo uˇgradiva. Na prvi pogled se mogo ˇ ce zdi, da tovrstne zbirke ne pri­spevajo k profesionalnemu razvoju posameznika, vendar ob po­vezovanju ˇ clanov strokovnegaaktiva,ob sodelovanjupri pripravi zbirkneizogibnopotekajotudistrokovne razprave ouporabnosti gradiv za doseganjedolo ˇcnih ciljev. cenih u ˇ Merjenje znanja Prevladujoˇcutek,daje merjenje znanja zahteven proces,potr­ cob ˇjuje tudi MacBeath(MacBeath 2011, 98),saj ugotavlja,daboljko je kakšen elementpomembenzauˇ cenjeinizboljšavo, manj pre­prosto ga bo meriti. Vendar priugotavljanjukakovosti znanja ne smemoizhajatile iz kvantitativnih podatkov,kot so na primer rezultatizunanjih pre­verjanj, u ˇ cniuspeh,število priznanj na tekmovanjih,število pro­jektov,v katere sou ˇceni,inpodobno.Zajasnejšipo­ cenci vkljuˇ gledni zgoljdopolnilnegapomena, temve ˇ c zelopomembno zbira­nje kvalitativnih podatkov z anketami, intervjuji, z opazovanjem in drugimi naˇcnih vrst po­ cini.Nekaterešolezbirajoveliko razli ˇ datkov, druge se odlo ˇ cijo za manjši obseg, a kot navaja Zupanc (Zupanc 2011, 273), »mo ˇ cpodatkovnilev številkah, ampakv raz­pravah,kijih dobljeni podatkisprožajomed strokovnjaki«. Na vprašanje, kako izmeriti (novo) znanje uˇ citeljevpo udeležbi na strokovnem usposabljanju, je prav tako izredno zahtevno od­govoriti. Vrednotenje znanja Pridobljene podatkejetreba na šoli ovrednotitiinna ˇ crtovati iz­boljšave.Vrednotenjejelahko sprotno(na rednih sre ˇ canjih kolek­tiva, strokovnih aktivov, oddelˇciteljskih zborov) ali kon ˇ cnih u ˇcno (obkoncu šolskega leta,projekta, dejavnosti). V trenutno nezavidljivih javno.nanˇ cnih razmerah se krepi za­vedanje,daje preverjanjedoseganja ciljevpomembenkorakpri dokazovanjuupravi ˇ cenostiinvesticijv vzgojoinizobraževanje.Tu nastopinajprej vsakašolasama,sajboznala pridobljene podatke 2 Glej http://listovnik.sio.si JanjaZupan ciˇcˇ najbolje razložiti in na ˇv crtovati nadaljnje izboljšave. Vsi zavodi sistemubodotakoprispevalikdvigukakovosti celotnegasektorja in širšedružbe.V sistematiˇcrtova­ cno razmišljanje, inovativno na ˇnje in odgovorno ravnanje nas usmerja tudi strateški dokument Evropa 2020 (Evropskakomisija 2010, 26),kinapoveduje,da bodo potrebne obsežne strukturne reforme na podro ˇ cjuizobraževalnih sistemovindabo trebarazmere izkoristitikot priložnostzapove­ˇcinkovitosti in kakovosti storitev. canje u ˇ Resniˇcv cna pot odkritij ni v iskanju novih pokrajin, temve ˇvidenju stvari z novimi o ˇ cmi. M. Proust Primer iz prakse: Šolski dan za u ˇcitelje Temeljiideje Zavedanjeopomembnostisodelovanjain prispevkavsakega zapo­slenegak doseganjuboljšihu ˇcencev celo cnih dosežkov u ˇse je za ˇizrazito krepiti, ko se je u ˇcil v usposabljanje za citeljski zbor vklju ˇuvedbo sistema ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti vzgojno­izobraževalnih organizacij –u kviz (Brejc, Savarin in Koren 2013). Razumevanjeskupnepraksejenazorno opisalau ˇrazre­ citeljica dnegapouka prinadomestniaktivnosti: Po pogovorihssodelavkami,ki soseudeležile ˇcetrte delav­ nice,innadelavnicahnatemosamoevalvacije,ki sem jihže opravila, pa sem spoznala, da ne gre le »zame«. S pomoˇ cjo samoevalvacije ne »evalviram«letistega,kar se dogaja meni in v meni, temveˇcinke, ki c spoznavam in opazujem tudi uˇjih moje delo in bivanje v doloˇca. Ce ceni skupnosti povzro ˇˇdosledno spremljamspremembe,ki sedogajajo,naprimer, vrazredu alipri posameznem uˇ cencu, in se odzivam nanje, sodelujempri razvojuodnosovin znanja.Odzivipamorajo bitipremišljeni in na ˇcinke. crtovani,dadosežejopozitivne u ˇPa ne le v razredu, temveˇ c tudi v kolektivu, strokovnem ak­tivu...Že samoto spoznanjeprinese koristimeniinvsejmoji okolici.Torejtudi u ˇ cencem,sodelavcem, šoli.Vtrenutku,ko zaˇrazmišljati o tem, kaj lahko naredim, da izboljšam cnem doloˇcencudonaslednje cenodnos,ali kako lahkopomagamu ˇstopniˇcu znanja,sestvaripremaknejos to ˇ cke na stopniš ˇcke niˇcrta in realizacija, uˇ c. Slediizdelavana ˇcinekpajeseveda odvisentudi oddrugihdeležnikov. Šolski dan za u ˇ Uˇ citeljica v zapisu poudarja še en pomemben element, ki po­vezuje skupna prizadevanja, tojerazvijanje odnosa. Potrebopo usposabljanjuzaboljšemedsebojneodnosesosodelavci izposta­vljali na prav vsaki evalvaciji skupnih izobraževanj, zato je tim za samoevalvacijo delavniceorganiziral tako,dajeoblikovalsku­pine, ki so jih sestavljali strokovnidelavci razli ˇ cnih (predmetnih) podroˇcnih enot oz.podružnic.Vevalvacijahomenjenih cijin razliˇsreˇcji prednosti usposabljanja izpo­ canj so udeleženci kot najve ˇstavili spoznavanje sodelavcev in njihovega dela, poslediˇso cno pridobili vpogled v prakso drugih ˇ clanov kolektiva, saj so imeli priložnostizmenjavati izkušnjein skupaj razmišljati opedagoški praksi na šoli. Sodelovalna klimasejetakorazvila,dasoprispe­vali uporabne predlogevzvezistem,kakonadaljevati izobraževa­nja.Veliko sodelavcevje menilo,dajev kolektivu ogromno zna­nja, zatoso predlagali,da namestozunanjih predavateljevizkori­stimonotranjipotencialin organiziramo izmenjavoprimerovdo­breprakse. Aktivno razmišljanje in iskanje inovativne ideje, kako obliko­vati izobraževanje, ki bo povezovalo vsebine, pomembne za celo­tenkolektiv,inbijih organizacijsko lahkoizvedliza skupinosko­rajsto tridesetih strokovnihdelavcev, nasjeprivedlodo rešitve: izvedli bomo šolski dan za u ˇ citelje. Vsebinskidel Prvotnosmo na ˇcnimiurami.Pri crtovali izvedbo pouka s šestimi u ˇizbirivsebin smoizhajaliizprednostnih nalogšoleinizzaznava­njaaktualnepedagoške problematike. Uˇ cnaurao pisanju vabilin zapisnikovroditeljskih sestankovje podpiralaprednostnonalogo šole na podro ˇcenja, toje razvi­ cju uˇjanjefunkcionalne pismenosti,inje pomenila nadaljevanjedejav­nega prispevkastrokovnega aktivau ˇcine,kijemed citeljevslovenš ˇšolskim letomzasodelavceže izvedelkrajše, zelo pozitivnospre­jete delavniceo pravopisu. Izhajali smoizglediš ˇ ca,dajetreba vse strokovnedelavce opolnomo ˇ citi,dasebodolahko samozavestne­je lotevali realizacije akcijskih naˇcinkovitejeprispevalik crtov inu ˇ doseganjuprednostnih ciljevšole. Pred za ˇ cetkom novega šolskega leta je bila vsebina zelo aktualna. Izvajala jo je u ˇ citeljica sloven­šˇ cine. Specialnapedagoginjajepredlagala,dabipripravila u ˇ cno uro, vkateribi sodelavcempredstavila vaje za koncentracijo,intako podprla tudi drugoprednostno nalogo šole:spodbujanjeuˇ cnih in JanjaZupan ciˇcˇ delovnih navad u ˇcuˇ cencev.Opažamo,daima vednove ˇcencev te­žavespozornostjoin osredoto ˇ canjem,dasopri delu površni,dane morejo poslušatiali prebrati navodilvcelotiinhitijozodgovarja­njem, da težko po ˇ cakajo, da bodo prišli na vrsto, da ne zmorejo sami poskrbeti za svoje ucneˇpripomoˇ cke in pogosto izgubljajo stvari,pozabljajo naloge,težko vztrajajopri opravljanjunalogein podobno. Prav vsaku ˇcujezopi­ citelj sevpedagoškemprocesu sre ˇsanimi težavami,iš ˇcso­ ce rešitve oz. odgovore, zato je bila pomo ˇdelavke, ki se vsak dan soo ˇ castoproblematikoin lahkopredstavi številneprimereiz prakse,zelodobrodošla. Vokviruvzgojnega delasena šoliod leta 2010 ukvarjamotudiz mediacijo.U ˇ citeljicarazrednegapouka,kijeusposobljena medi­atorka, vsako leto izobražuje u ˇ cence za medvrstniške mediatorje in usposablja zainteresirane uˇcanje o na ˇ citelje.Vozaveš ˇcinihre­ševanjakon.iktov vklju ˇ cujemo staršein ocenjujemo,dasta siste­matiˇcju in seznanjanje razliˇ cno delovanje na tem podro ˇcnih de­ležnikov z mediacijo pomembno prispevali k uspešnemu vzgoj­nemu delu,prepre ˇcinkovitemureševanju kon­ cevanjusporovinu ˇ.iktnih situacij. Ob koncu šolskega leta 2012/2013 so u ˇ citeljice, ki so uspešno opravile usposabljanje za mediatorke, uˇ citeljskemu zboru predstavile svoje delo v obliki zaigrane situacije in med sodelavci požele ogromno navdušenja. Tako smo se odlo ˇ cili, da bomo del ˇcinpreneslinaceloten kolektiv,saj cek mediacijskih veš ˇsi številni zaposleni ne morejo vzeti ˇ casa,dabi seudeležili celo­letnega usposabljanja za mediatorje. Vsi strokovni delavci se pri svojem delu sreˇ cujejo s pisanjem poroˇcencihvpostopku usmerjanja, a se neredko zgodi,da cil o u ˇsvetovalne delavke, ki poro ˇcno uredijo, naletijo na ne­ cilo dokon ˇdoslednosti in nepopolne zapise, zato morajo sodelavce veˇ ckrat opozarjati na napake.Dabi osvežiliin poenotili kljuˇ cne elemente postopkao usmerjanjuinu ˇ citelje vodilipristrokovnemzapisupo­roˇcno uro in jim cila o otroku, je svetovalna delavka pripravila uˇpredstavila teoreti ˇcni vidik postopka. cniinprakti ˇ Ocenjevanjeje enazahtevnejšihu ˇ citeljevihnalog, zatoji na šoli ves ˇposveˇveliko pozornosti. V šolskem letu 2012/2013 cas camo so se vsi strokovni delavci udeležili izobraževanja o pisnem in ustnem ocenjevanju. Strokovni aktivi so izkoristili svetovanje o ocenjevanju naZavodu rs za šolstvo.To temo so pogosto obrav­navali tudi na sre ˇ canjih študijskih skupin. V okviru šolskega ak­cijskega naˇcitelji enkrat letno oddajo ovrednoten crta izboljšav uˇizvod pisnega ocenjevanja, ravnateljica natopripravianalizodo­kumentov in poro ˇ cilozopažanjiter usmeritvamizanadaljnji raz­ Šolski dan za u ˇ mislek.U ˇcja cnouro,kijepovezovalazakonodajne zahtevespodro ˇpreverjanja in ocenjevanja s teoretiˇci in praktiˇ cnimi izhodiš ˇcno delostesti,jeizvedla ravnateljica. Prvotni na ˇcnouro,kibiobravnavala crtje vsebovaltudišesto u ˇgrafomotoriko.Izhajalismoiz opažanj,da imavedno ve ˇcencev, cuˇnelenaza ˇctudiobkoncu osnovnošolskegašolanja, cetku, temve ˇtežave z orientacijo in urejanjem zapisa v zvezkih, z držanjem pi-sala,s citljivostjozapisa.U ˇcnourosprakti ˇcniminasveti za pomo ˇcˇuˇcencibiizvedla specialnapedagoginja. citeljempri deluzu ˇ Organizacijski del ˇ Clanekolektiva smopoabecedi priimkovrazdelilivpet oddelkov od10.ado10.e.Vposameznemoddelkuje bilood22do23»uˇ cen­cev«.Prvadvana seznamusta opravljala naloge reditelja,kotjeto obiˇcence. cajno za u ˇPouk je potekal kot na predmetni stopnji v uˇcnih traktihšolskestavbe. Vsak odde­ cilnicah, ki so bile v razliˇ lekjeimelpet u ˇ cnih ur z enakimi vsebinami. Urnik zvonjenja je bil takkot na obi ˇcenšis prvo uroob8.30, od­ cajenšolskidan, za ˇmoromzamalicoinkoncem poukaob 12.50. Šolsko malicosmo organiziralivjedilniciinje bila razporejenapooddelkih.Predza­ˇcencev«pooddelkih cetkom poukasmovavliizobesili sezname»u ˇ in urnike.Šolskodokumentacijo veˇ cinoma vodimo elektronsko, tokratpa smozaradiprakti ˇ cnosti uporabili bolj tradicionalenpri­stop.»U ˇcnouro,jeprevzela mapos citeljica«,kijevodila prvou ˇ seznamom »u ˇ cencev«inpreglednico prisotnostiter urnikoddelka. Za prenos map so skrbeli reditelji. Zadnjo uˇ cno uro so dokumen­tacijo prevzeli »u ˇ citelji«. Odnosniin motivacijskidel Dva meseca pred izvedbo so se strokovnedelavke,ki soprevzele vlogo izvajalk u ˇ cnih ur, sešle na sestanku.Ravnateljicajepredsta­vila izhodiš ˇ cain namenizobraževalnega dneva, predlagalaje na­ˇ crt za organizacijo in izrazila željo, naj bodo dejavnosti usmerjene vudeleženceinnajjih spodbujajokaktivnemu sodelovanju. Vsaka izvajalka je nato predstavila svojo temo in osnutek poteka u ˇ cne ure. Pomemben delsestankaje bil namenjen iskrenemuizraža­nju razliˇ cnih dvomov, skrbi in medsebojne podpore. Strokovne delavke so se strinjale z mislijo,dajeizvedba uˇ cnih ur s sode­lavci zelo zahtevna, ˇ ceprav so bile vseizvajalke priobvladovanju vsebineinmetodike suverene. Sklenile so tudi dogovor,dabodo JanjaZupan ciˇcˇ udeležence ob koncu zadnje u ˇ cneure povabilek pisni re.eksiji, in o skupinski re.eksiji izvajalk po zakljuˇ cenemdnevu. Strokovnedelavce smos potekom, vsebinoinnamenom izobra­ževanjaseznanili na uvodni pedagoški konferenci.Zamiselošol­skem dnevu za u ˇ citelje so sprejelizodobravanjeminpozitivnim priˇ cakovanjem. Izvedbenidel Zjutrajsose ˇciteljskega zborapravo ˇ clani u ˇcasno zbrali v avli in se organiziralipo oddelkih.Iskrenosose razveselili svojih »sošolcev« in dodeljenih nalog. »Pouk« smo zaˇcno ob zvonjenju in ga v celi to ˇ celoti izvedli po na ˇ crtu. Udeleženci so se vživeli v vlogo uˇin jo podoživeli: od cencev jutranjega navdušenja,popolne zbranostiprvidveu ˇ cni uri,živah­nihprehodovmedu ˇ cilnicamivodmorih, hitreizmenjave mnenjin vtisovna hodnikih,glasnegavrvežav glavnemodmoru,do padca koncentracije protikoncu dneva. Evalvacija in re.eksija Uˇcasa citeljiso zagnanipraktiki,kipasi pogostone vzamejodovolj ˇza re.eksijo, saj jih ˇ cakaše ogromno dela,kigamorajoopraviti (Schollaert 2006, 25),zatojenaloga vodstvaoz. razvojnega tima, da ustvari ugodne okolišˇcen razmislek. cine za vrednotenjeinkriti ˇ Re.eksijo smo izvedli na ve ˇ c ravneh, saj smo si želeli sprem­ljati povratne informacijeoizvedbi, poglobitidoživljanjeu ˇ cne si­tuacije, spodbuditi razmislek udeležencev o osebni uˇ cniizkušnji, okrepitikriti ˇcevanjainu ˇ cenpogled na lastno prakso pou ˇcenjain ne nazadnje sprožiti iskanjepotizaizboljšave. Ob koncu vsake uˇ cne ure o ocenjevanju smo evalvacijo izvedli zmetodotarˇcilnicenatar ˇ ce,takodasoudeleženciobizhoduizuˇci ocenili doživeto.Boljkot so bili zadovoljni, bližje centru so zarisali piko. Ugotovili smo, da je bil odziv najbolj pozitiven po prvih dveh uˇcinapik zbranihokoli centra.Poglavnem cnih urah,koje bila ve ˇ odmoru,tojepotretjiu ˇ cniuri,sejepokazal rahelodmik navzven. Zadnji dveuri so bili odzivi razpršenižedo ˇ cetrtega kroga.Rezul­tati so potrdili doživljanjeudeležencev,kisogaizraziliv pisnihre­.eksijah,sajsoomenjali,daso zadnjidveuri težkoohranjali zbra­nost in je naraš ˇ cala utrujenost.Podobno doživljanje soopisovale tudi izvajalke.Izopaženega lahkopovzamemo,dajeu ˇ cinkovitost moˇodvisna od ure dneva, ko dejavnost poteka, od odmorov cno Šolski dan za u ˇ slika 1 Evalvacijske tar ˇcni uri cepo prvi,tretjiinpetiu ˇ in spoˇcas za u ˇ citosti. Pravilomaje dopoldanski ˇcenjeindelonaj­primernejši, zato ga je treba ˇ cim bolje izkoristiti in ga nameniti dejavnostim, ki zahtevajo ve ˇ cjekognitivne napore. Ob koncudneva,popetišolskiuri,soudeležencinazorno pov­zeli svojedoživljanje: Zanimivo se je bilo postaviti v vlogo uˇUživala cenca. sem vsre ˇ cevanju ljudi na hodnikih med odmori. Zdelo se mije zelo naporno, težkobi sedaj šladomovinše pisaladomaˇ ce naloge.Vse predavateljiceso bile odli ˇ cne.Teme aktualne in zanimive. Idejao šolskemdnevu zau ˇ citeljesemi zdisuper.Tudilažje vzdržujemkoncentracijo, saj se teme menjajoin ˇ ce je kak­šna »dolgo ˇ casna«,jolažje preživiš.Vsebineso bile uporabne, praktiˇ cneinv veseljemibo takšne dnevepreživeti tudivpri­ hodnosti (namesto celodnevnih seminarjev). Ureso bile vsepovrsti izrednozanimiveinhitro so minile, asem kljubtemuzeloutrujena, boli me glavainlaˇ cna sem. Težko si predstavljam, da morajo resniˇcenci popoldan cni u ˇše h kakšni dejavnosti, narediti domaˇciti ce naloge ter se u ˇza šest predmetovnaslednjega dne.Vam, predavateljice,pa kapo dolinvse pohvale. Danessmo bili prisotni na precej razgibanihinaktivnihu ˇ c­nihurah.Tomije bilo zelo vše ˇcenci c, mislim pa,današiuˇnimajo vednote»sre ˇ ce«,dabisejimmedpoukomtoliko »do­gajalo«. Teme so bile razli ˇ cne in ravno zato mi je današnji danzelohitro minil.Tako izobraževanjejevsekakordobro­došlo. Pohvalavsempredavateljicam oz.vodjemdelavnic! Spet sem utrujena! Drugaˇ ce je bilo nekaj ur zanimivih in po­uˇ cnih, druge malo manj. V osnovi pa imam veliko drugega dela,ker smodva dnipredza ˇ cetkom pouka. Današnji danje bil priložnost stopitiv ˇcencev.Ideja cevlje u ˇ JanjaZupan ciˇcˇ je super. Ugotavljam, da so zanimive in aktivne ure dobro zdravilo protiutrujenosti,kosešolskidan bližakoncu.V raz­mislek ponujatudiravnanjau ˇ cencev,ko npr. zamudijokpo­uku, kdaj klepetajo,slabo poslušajonavodila ipd. Vsegatega smo bili »krivi«tudimi.Teme so bile zanimive,nekaterapre­davanjanekoliko bolj »suha«.Na splošnobidan ocenilas4. Hvala. Vtakošolobipahodila! Iz zapisov je razvidno, da so se uciteljiˇmoˇ cno vživeli v vlogo uˇ cencev.Zanimivaso bila številnamnenjaozahtevnosti ohranja­njazbranosti protikoncu delovnegadneva.Nekaterisorazmišljali tudiododatnihobveznostih,kijih morajo opravljatiu ˇ cenci v po­poldanskem ˇcih nalog, u ˇ casu, pisanju doma ˇcenju, obiskovanjuin­teresnih dejavnosti,glasbenešole, športnih treningov,innaporih, ki jih to prinaša. Izkušnja je uˇ citelje vodila v razmišljanje o tem, kako pomembna je pestrost pri pouku, o nujnosti vkljuˇ cevanja strategij aktivnega in sodelovalnega uˇcenci cas, ki cenja, da bi u ˇˇga preživijovšoli, karnajboljuˇ cinkovitoizrabili. Udeleženci so iz­razili zadovoljstvo nad izvedbo in zaskrbljenost ob tem, da u ˇ cenci pogosto niso deležni ustrezno dinami ˇ cnegapouka.Nadalje so raz­mišljali o pomenu in uˇ cinku povratnih informacij na motivacijo za u ˇci­ cenjeinsodelovanje.Spetdrugi so izpostavili povezanostu ˇteljevega pristopainu ˇcevega odziva.Postavljeno ogledaloje cenˇponudilo toliko odsevov, kolikorje bilo udeležencev,apomembno je,dajeizkušnjopravvsakod njih intenzivno doživel. Živahna izmenjavamnenjin opažanjjepotekalatakomedu ˇ cnimi urami, med odmori in po kon ˇizobraževanju ter še ves prihodnji canem dan, nato pa je po ˇ casi izzvenevala. Evalvacijo so izvajalke opravile po kon ˇ»pouku« in izra­ canem zile veliko zadovoljstvo. Od sodelavcev so prejeleštevilnepotrdi­tveinsoizkušnjopovzele kotpozitivno.Zanimivoje,da so ve­lik pomenpripisovaleodzivunajbolj kriti ˇ cnih sodelavcev.Vloženi trud, od naˇcan s pozitiv­ crtovanjadoizvedbe,je bilvcelotipopla ˇnimi odziviže na samem dnevu,patudiobprebiranju zapisanih re.eksij. Prišlo je do neverjetnega napredka pri krepitvi dobrih medsebojnih odnosov in oživljanju profesionalnega spoštovanja medsodelavci.Zaznave izvajalku ˇ cnih ur obsegajo širok spekter, od skrbidonavdušenjainpripravljenostinanoveizzive: Petzaporednihdelavnicjebilo zelo težkoizvesti. ˇ Ceprav seje vsaka obrnila malo druga ˇcetku ce in se je moja izvedba na za ˇizboljševala, semv zadnjih dveh delavnicahkajizpustila,ker Šolski dan za u ˇ semmislila,dasemtože povedala.Tudi»uˇseje cencem« proti koncu že poznalo, da so utrujeni, a so se potrudili in zdržalidokonca. Izkušnjobiše kdajponovila, ˇceprav mislim,dasetremeob nastopanju pred kolegi nikoli ne bompopolnoma otresla. Bila semzelovznemirjena,ker nisemmoglapredvideti,kako se bodo sodelavci odzvali glede na to, da je bila tema precej suhoparna. Predvsem pa je najtežje nastopati pred svojimi sodelavci. Izvedbo petih u ˇ cnih ur ocenjujemzelopozitivno.Biloje na­porno, a sodelavci so bili zelo zbrani, aktivno so sodelovali, veliko spraševali, pripravljeni so bili dopolniti svoje znanje, znali so se pošaliti in tako sprostiti mojo napetost. Prvi dve uri sta bili po mojem mnenju najbolje izvedeni, najtežjaje bila peta.Pojavila seje utrujenost, vtej skupinije bilo naj­veˇ cslovenistov,karje bil zameše dodatenpritisk.Strokovni delavci, uˇca­ citelji na predmetni oz. razredni stopnji, so priˇ kovali drugevrste informacijoistitemi. Bojazen,da bomsvojim sodelavcem »solila pamet«,sejeraz­blinila.Bili so zelo hvaležni za posredovano, karmijev naj­veˇ cje zadovoljstvo. Izkušnja je bila dragocena, saj sem spoznala, da se lahko ogromno nau ˇ cimo drug od drugega. Ljudje se ne upirajo spremembam. Oni samo no ˇ cejo biti »spreminjani«, ampaksiželijo bitivpleteniin imetivpliv. R. Schollaert Trajnostni vidik – šest mesecev pozneje Vspremembe usmerjenaprizadevanja, ki ne vodijoktrajnostnim izboljšavam, soizguba ˇ casa (Schollaert 2006, 26),tapanamjev šolah natan ˇcili, da bomo uporabo cno odmerjen, zato smo se odlo ˇ (novo) pridobljenih znanjvpraksinaˇ crtno spremljali in ustvarili pogoje za strokovne razprave, izpostavljali bomo izboljšave. Pri­mere dobreprakseindosežke bomo javnopredstaviliin pohvalili. V e-zbornici smo po izobraževanju objavili gradiva s šolskega dneva za u ˇ citeljeinvprvih šestih mesecihzabeležili 197 vpogle­dov, kar potrjuje uporabnost gradiv, pa tudi to, da je bila izbira tematike za »u ˇ cne ure« ustrezna. JanjaZupan ciˇcˇ Nobenih vsebin 2 Ocenjevanje 38 Vabila in zapisniki 40 Poroˇcilo o otroku 29 Mediacija 31 Vaje za koncentracijo 41 slika 2 Vsebine,kisojih strokovnidelavci dodatnovklju ˇ cili v svoje delo pred izobraževanjem Nobenih vsebin 0 Ocenjevanje 40 Vabila in zapisniki 51 Poro ˇcilo o otroku 18 Mediacija 34 Vaje za koncentracijo 51 slika 3 Vsebine,kisojih strokovnidelavci dodatnovklju ˇ cili v svoje delo po izobraževanju Uˇ cinekizobraževanja seje najhitreje pokazalpri pisanju vabil, saj so vodje strokovnih aktivov za sklicevanje sestankov upora­bili novo pridobljene napotkeinpripravili vzorna vabila.Tudiva­bila na roditeljske sestanke so bila vsebinskoinoblikovnourejena terpravo ˇ casnoposredovana. Pisanje zapisnikovjepotekaloskoraj neopazno,brezobi ˇcitelji cajnih pripombozahtevnosti opravila.U ˇso osveženo znanje prenesli tudivdruge okolišˇ cine, naprimer: v postopku izrednegainšpekcijskega nadzorajevpleteni strokovni aktiv pri pripravi zapisov uporabljal gradiva, ki so jih prejeli na delavnicio pravopisuinu ˇcni uri o pisanju zapisnikov. Januarjainfebruarja 2014 smoizvedli spletnoanketo,skatero smohotelipreveriti trajnost pridobljenihznanjvpraksi, prenoslji­vost v razli ˇ cne situacije in zanimanje za nadaljnje izobraževanje terizmenjavo znanj. Anketoje izpolnilo71 strokovnih delavcev. Na vprašanji, katere vsebinesov svojedelovkljuˇ cevali pred av­gustovskim izobraževanjem in katere po njem, so odgovorili zelo podobno. Spodbudenjepodatek,dapravvsi anketirancipri svo­jemdeluuporabljajo nova znanja. Odzivi potrjujejo opažanja,daje bilo izobraževanjeu ˇ cinkovito, da so udeleženci vsebineprenesliv prakso.Usvojenoznanjeupo­rabljajo pri pouku (46% anketirancev), za pripravo roditeljskih sestankov(22%),pri vodenju razrednih ur (15%) inpri drugih dejavnostih(17%),kotna primerprideluzu ˇ cenci v oddelkih po­daljšanega bivanja,pri individualnemdeluzu ˇ cenci, vkomunika­cijissodelavci,zapotrebe lastnega izobraževanja. Šolski dan za u ˇ Prinavajanju primerov dobrepraksez uporabonovopridoblje­nih znanj so anketiranci pokazali res veliko strokovne ustvarjal­nosti. Številni med njimi so že ustaljeno prakso podkrepili z no­vimi pristopi in poro ˇcnih ciljev, o u ˇ cajoolažjemdoseganjuu ˇcin­kovitejšem reševanju sporov med u ˇ cenci, opoglobljenem sodelo­vanju v strokovnem aktivu pri na ˇ crtovanjuinizvedbi ocenjevanj, o bolj sprošˇpristopu v komunikaciji s starši, o manj stre­ cenem snem oblikovanju razli ˇcitelji namenjajo ve ˇ cnih zapisov.U ˇcpozor­nosti oblikovanju nalog višjih taksonomskih ravni. Pri sestavlja­nju pisnih ocenjevanj si vedno pogosteje pripravijo tudi mrežne diagrame, sajsoseprepri ˇ cali otem,da so zelo uporabni. V želji, da bi preverili zanimanje za nadaljnje izobraževanje, smostrokovne delavcevprašali,iz katerihvsebin,ki sojih obrav­navali na »šolskem dnevuzau ˇ citelje«,bise radiše dodatnoizobra­ževali. Pokazaloseje,dajenajve ˇ c zanimanja za poglabljanje zna­nja s podroˇcetrti bi si želel okrepiti cjakoncentracije(42%), vsak ˇvsebine o ocenjevanju, desetina o mediaciji, redki bi radi nadalje­vali izobraževanjeo pisanju vabil, zapisnikovinporo ˇ cil o otroku. Hoteli smopreveriti zanimanjezaizmenjavo znanjv kolektivu in strokovnim delavcem ponuditipriložnost,dabi svojaznanjain vešˇ cinevprihodnje tudi sami posredovalisodelavcem.V odgovo­rih so navedli širok spekter razli ˇ cnih vsebin,ki so jih pripravlje­ni posredovati, na primer: uporaba interaktivne table (i-table), te­rensko delo, pravopis, delo z besedili, roˇ cne spretnosti, izdelava didaktiˇckovprimatematikitertehnikiin tehnologiji, cnih pripomo ˇ socialne igre, pripovedovanje pravljic, uˇ cenje z ustvarjalnim gi­bom, eksperimentalnodelo, gra.ka,bralno-u ˇ cne strategije. Sprijatelji in z znanjem radovedno v življenje. Vizija OsnovnešoleLouisaAdamiˇca Grosuplje Namesto zaklju ˇcka Dokazali smo, da je bil izbrani na ˇ cinizobraževanja dovolj inova­tiven,daje šolo usmerilnapotve ˇcinkovitosti.Nemudomaso cje uˇse izboljšalimedsebojniodnosi, zelo hitrosmo opazili napredek na podroˇcitelji poro ˇ cjukomunikacije,uˇcajooštevilnih uspešnih pri­merihuporabe novihznanj prideluzu ˇ cenci.Vprimerjavis pre­teklimadvema letoma so se izboljšalitudiu ˇcencev. cnidosežki u ˇUˇcenih nalog zaznavajo manj stresa, citelji pri opravljanju doloˇ vedo, kje bodo našli pomo ˇ c, ko se bodo znašli v strokovni stiski, iskreno so pripravljeni pomagati, bolje razumejo lastno vlogo in JanjaZupan ciˇcˇ odgovornost za razvoj skupnosti, okrepili so ob ˇ cutekpripadnosti in lastne vrednosti. Ne nepomembno je tudi dejstvo, da je bila .­nanˇcitelje« zanemarljiva. cnainvesticijav»šolski danzau ˇZanimivaje ugotovitev,daponovitev tovrstne oblike izobraže­vanjanaenaknaˇcjetreba razmišljati o cin ni smiselna, temveˇnadgradnji zastavljene poti. U citelji kažejo zanimanje ˇza uˇ cenje razliˇ cnih vsebin,oblikujejo sevmanjšeskupineinseizpopolnju­jejo na tehpodro ˇ cjih.Vedno pogosteje se sami dogovarjajootem, katere vsebinebodoobravnavali ssodelavci,indogodke tudi sa­mostojno izvedejo.Zgleden primerje izvedba delavniceo gra. ˇ c­nih tehnikah, ki jo je vodila u ˇcite­ citeljica likovne umetnosti za u ˇljicerazrednegapoukainvokvirukaterejenastalo gradivo,zdaj objavljeno v šolski e-zbornici. Posamezni strokovni aktivi samo­stojno aliv povezavizzunanjimistrokovnjakiorganizirajotemat­ska sre ˇ canjainrešujejoaktualne dileme.Tematiko,ki zadevave­ˇciteljski zbor, cino strokovnih delavcev, naslavljamo na celoten uˇna primer izobraževanjezadelozuˇcnegaspektra. cenci avtisti ˇDa bi vzdrževali trajnostni razvoj pedagoške prakse, uporab­ljamo razli ˇcine sidranja.Dejavnosti,kijih izvajamo,sona­ cne na ˇslednje: razprave na sre ˇ canjih strokovnih aktivov; obravnava te­matik nadelovnih sestankih;poro ˇ canjenapedagoških konferen­cah; izvajanjetematskih sre ˇ canj;povezovanje ugotovitevin izbolj­šav v okviru analiz nacionalnega preverjanja znanja; pogovori s strokovnimidelavciob spremljanjupouka;na ˇ crtno samoopazova­njelastnepedagoške prakseob pomoˇ ci skupnega instrumentarija; zapisiporo ˇ cilz re.eksijoin predlogiza izboljšaveobkoncu posa­meznega ocenjevalnega obdobja; zapisi vodenega samoevalvacij­skegaporo ˇ cila strokovnegadelavca ob koncušolskegaleta; pove­zovanje ugotovitev in predlogov pri na ˇ crtovanjudela strokovnega delavcainstrokovnega aktivavposameznemšolskem letu;sprem­ljanjedejavnosti,ki podpirajoprednostnacilja šole;pripravogra­div in njihovo objavo v e-zbornici ipd. Ob opisanem primeru izobraževanja smo spoznali, da je mo­goˇcin.Vceloti ce tradicionalnoinnovopovezovatinainovativenna ˇsmopodprli skupne vrednote,združenev viziji šole:dobre medse­bojne odnose, znanje, radovednost in vseživljenjsko uˇ cenje. Naj­dragocenejša dodana vrednost, ki prinaša upanje, da bo nadalj­njirazvojuspešen,pajeobujena profesionalnaživostkolektiva. Hkrati sevvodstvu šole zavedamo,dabotreba prizastavljenem vztrajati, zato obogateni s pozitivno izkušnjo in številnimi zami­slimisodelavcevže snujemo na ˇ crte za internaizobraževanjavno­vemšolskem letu. Šolski dan za u ˇ Literatura Brejc,M.,A. SavarininA. Koren. 2013. »Kon ˇciloo izvedbi cnoporo ˇprojekta Usposabljanjezauvedbo sistemaugotavljanjain zagotavljanjakakovosti vzgojno-izobraževalnih organizacij(vrtcev in šol) – ukviz.« Internogradivo,Šolazaravnatelje,Kranj. Bubb, S. 2013. »Vodenje profesionalnega razvoja.« Vodenje v vzgoji in izobraževanju 11 (3): 15–30. ˇc,M. 2006. »Procesi pridobivanja,uporabe,prenosain hranjenja Cerneliˇznanja vpodjetju.«V Menedžment znanja: znanjekot temelj razvoja; na potik uˇceˇcemusepodjetju, ur.S.MožinainJ.Kovaˇ c, 71–93. Maribor: ZaložbaPivec. Evropska komisija. 2010. »Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vkljuˇco rast.« Sporo ˇc., cujoˇcilo komisije com(2010) 2020 kon ˇ Evropska komisija,Bruselj. http://ec.europa.eu/eu2020/pdf/ 1_sl_act_part1_v1.pdf Hargreaves,A. 2003. Teaching in theKnowledge Society: Educationinthe Age ofInsecurity. NewYork:Teachers College Press. MacBeath, J. 2011. »Samoevalvacija za izboljšanje šol.«V Ugotavljanjein zagotavljanjekakovosti:teorijain praksa uvajanjasamoevalvacijev šole in vrtce, ur.M.Brejc,A.KoreninM. ZavašnikAr ˇ cnik, 91–106. Kranj: Šola za ravnatelje. Možina, S.,inJ.Kova ˇ c, ur. 2006. Menedžment znanja: znanjekot temelj razvoja; na potik uˇceˇcemusepodjetju. Maribor: ZaložbaPivec. Schollaert,R. 2006. »The MeaningofEducational Change Accordingto Basics.«V Spirals ofChange, ur.R.SchollaertinP.Leenheer, 17–26. Leuven:Lannoo. Svedberg,L. 2014.»Vodenjeu ˇcenjakot sistemskazmožnost.«Gradivo za udeležence Nadaljevalnegaprogramašolezaravnatelje Podro ˇ cje vodenjašolin vrtcev,Portorož, 1.-2.april. Zavašnik Ar ˇ cnik,M., in S. Gradišnik. 2011. »Dejavniki šolske kulture izboljšavssamoevalvacijo skoziprizmoposkusnih šol.«V Ugotavljanjeinzagotavljanjekakovosti:teorijain praksa uvajanja samoevalvacije všolein vrtce, ur.M.Brejc,A.Koren in M. Zavašnik Arˇ cnik, 45–65. Kranj: Šola za ravnatelje. Zupanc,D. 2011. »Analiziranje izkazanegaznanjakot orodjepri ugotavljanjuin zagotavljanjukakovosti.«V Kakovost všolstvu v Sloveniji, ur.Ž.Kos Kecojevi ´ cinS.Gaber, 257–286. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. JanjaZupan ciˇˇ cjeravnateljicaOsnovne šole Louisa Adami ˇ ca Grosuplje. janja.zupancic2@guest.arnes.si Izmenjave Vpeljava programa mednarodne mature v prizadevanju za bolj kakovostno delo na šoli Janez Šušterši cˇ GimnazijaBežigrad Vˇcevanja morda casihjezakvaliteten premikvprocesu poukainpou ˇdovolj že to,daposkrbimo za vklju ˇ citev v skupnost šol, ki v svetu izvajajouveljavljeninkakovostenvzgojno-izobraževalni program.Po spletu dobrih okoliš ˇcitve v cininzaradipogumnevodstvene odlo ˇpravem trenutku je to pred ˇ cetrtstoletjauspelodvema slovenskima šolama.Sprejetista bilivdružinošol,ki v svetu izvajajoprogram mednarodne mature.Program predstavlja vzor ˇ cniprimerkakovostne izvedbe eksternega preverjanjaznanja. Poudarimoše,daje osnovni namen eksternih izpitov dose ˇcin ci kolikor se da objektiven naˇocenjevanja u ˇcim manj odvisen od u ˇ cencev, ˇciteljeve subjektivne ocenein ˇ cimmanjpodvrženzunanjim pritiskomnavišinoocene,ki se nemalokrat kažejo v »trgovanju« za oceno tako pri u ˇ cencih kotpri njihovih starših. Hkrati dajejo pomembno informacijo, na osnovi katere lahkov povezavizdrugimi kriteriji sprejemamo pomembne odloˇ citvepri oblikovanju pogojev za prehod na višjoraven izobraževanja (iz osnovne šole v srednjo in iz srednje na univerzo), pogojev za sprejemanjeposameznikovv službo,pogojev za dodeljevanještipendij idr. Kljuˇcnebesede: mednarodna matura,eksternopreverjanje znanja, kakovost poukainpou ˇ cevanja, višjainosnovna ravenzahtevnosti Uvod Že dalec v preteklosti, ˇce merim ˇˇˇ cas s casovnimi enotami,ki jih doloˇclovekovoživljenje, semnasvojempoklicnempopotovanju caˇ popoti vzgojeinizobraževanja dospeldo križišˇ ca,nakaterem sem se usmeril na pot vodenja. Bil sem popolnoma neveden, oprem­ljenlez bolj alimanjdobrimob ˇ cutkom za deloz ljudmiinpoln radovednosti.Kmalu semsesre ˇcinkovito calz vprašanjem,kakou ˇ izboljšatikakovostpoukain pou ˇ cevanjanašoli.Toje bilo,jeinbo eno od klju ˇcju cnih prizadevanj vseh, ki se na strokovnem podroˇukvarjamo s tem. Bil sem na ˇ celu mladegakolektiva,sajje ravno vtistem ˇcjuprišlodovelike pomladitveuˇ casu povsem po naklju ˇci­teljskega zbora.Tako sem bil obdans kolegicamiin kolegi,ki so bili polnimladostne energijein se niso bali novihizzivovpri iska­ vodenje 1|2015: 119–130 JanezŠušterši cˇ njukvalitetnihpristopovvprocesu poukainpou ˇ cevanja.V naših prizadevanjih,kakodose ˇcelnov zagon kvalitetnega ci,dasebozaˇ razvojašole, nasjevodilo sporo ˇ cilo,ki sogav Unescovi publika­ciji Uˇciti se biti, izdaniže leta 1972in nato ponatisnjeniševletih 1974, 1975in 1982, zapisaliEdgar Faureidr.(1972,69):»U ˇ citi se za življenje, nau ˇciti citi se,kakovse življenjevsrkavati novo znanje;u ˇse,kakomislitisvobodnoinkriti ˇciti se,kako ljubitisvetin cno; u ˇprispevatik temu,dabi se veˇcilo razvijati sezustvar­ c ljudi nauˇ jalnim delom.« ˇ Cutilismo, tistegadaljnegaleta1988,današšolskisistempotre­buje prevetritevinnovepristope. Zastavili smosipreprosto vpra­šanje, kako to dose ˇ ci. Preprostega odgovora, ki nam bi nakazal rešitev, pa ni bilo, saj se je šolska stroka takrat še vedno ukvar­jalastežavamiusmerjenega izobraževanjainlev medlih obrisih so v dolo ˇcenjali razmišljati o ponovni cenih strokovnih krogih za ˇ vzpostavitvi gimnazije.Posre ˇcjustavtistem ˇ cnem naklju ˇcasu dve slovenski šoli(ii. gimnazija Maribor – takratna Srednja naravo­slovna šola Miloša Zidanška vMariboruin Gimnazija Bežigrad – takratna Srednjanaravoslovnašolav Ljubljani)tesno sodelovaliz mednarodno šolovDevinu(UnitedWorldCollegeof Adriatic),ki joje vodil ravnateljDavid Sutcliffe.Program mednarodne mature, ki ga je kolidž izvajal, se je skoraj v celoti prekrival s Faurovim sporoˇ cilom. Prišli smona idejo,dabi mimovsehstrokovno-teoretiˇ cnih re­formnih naˇcinkoviteje crtovanj splošnega izobraževanja najuˇin najhitreje vnesli kvalitetne spremembe v delo obeh šol, ˇ cebi se preprostopridružili veliki družinišol,kiposvetu izvajajo program mednarodne mature. Število šol, ki izvajajo program mednarodne mature (pregle­dnica1), se mo ˇcuje. cnopove ˇ Kratek zgodovinski vpogled v uvedbo eksternih izpitov in mednarodne mature Odkritje eksternihtestovpripisujemostarimKitajcem(Desforges 1989). Pomagali naj bi jim pri izbiri primernih kandidatov, ki bi bili sposobni opravljati državno službo, in to izmed zelo velikega števila tistih,ki sozatamesta konkurirali. Izpitinajbi bili pošteni in namenjeniposameznikomizvsehsocialnih slojev.Dabilahko vsem zagotovili enake razmere, so vsi kandidati istoˇdobili casno enaketestein podenakimipogoji. Zamisel o eksternih izpitih je v Veliko Britanijo prodrla sredi Število prijavljenihkandidatov 2008 2009 2010 2011 2012 2013 1–10 kandidatov 162 167 200 264 264 291 11–30 kandidatov 397 459 506 559 619 631 31–50 kandidatov 268 309 338 380 407 402 51–80 kandidatov 251 256 272 274 298 325 81–120 kandidatov 164 179 198 217 230 249 121–200 kandidatov 131 145 155 161 165 175 Veˇc kot 200 kandidatov 59 67 71 71 81 83 Skupaj 1432 1582 1740 1926 2064 2156 opombe Pripravljeno na podlagi podatkov ibo (http://www.ibo.org/en/about-the-ib/facts -and-.gures/statistical-bulleting/diploma-programme-statistical-bulleting/). devetnajstegastoletja,ko sta univerziOxfordinCambridgeza ˇceli uvajatisprejemne izpitezavstop na univerzo(Desforges 1989).Z izpitisohotelidose ˇ ci tudi pozitivenvplivna predhodnisrednješol­ski u ˇcrt, ki naj bi postal vsebinsko bogatejši, pestrejši in v cni na ˇ izvedbi bolj kakovosten.Pozneje so se testihitro razširili in pred­ vsemvšolah postaliobvezna,skorajvsakodnevna sestavinadela. Mednarodno maturo sovmednarodniprostor vpeljaliob koncu šestdesetihlet prejšnjega stoletja.Namen uvedbeje bilvtem,da se dijakom v starosti med 16. in 19. letom omogo ˇ ci opravljati zre­lostni izpit, ki predstavlja zaklju ˇcnega procesa, cek dveletnega uˇ zasnovaneganamednarodnopostavljenihvsebinah dela,neodvi­ snih od jezikovnih, kulturnih, ideoloških in verskih ozadij v po­ sameznih deželah. Izpit lahko opravljajo dijaki v šolah, kjer ves program poteka po zahtevah ibo (International BaccalaureateOr­ ganisation), alipa dijaki tistih šol,ki polegrednega programaiz­ vajajo tudi pripravo dijakovnamednarodnomaturo(International Baccalaureate – ib). Mednarodno maturo (http://www.ibo.org/) priznajo prakti ˇ cno vse svetovne univerze. Program poteka v an­gleškem, francoskem ališpanskemjeziku.Izpitni centerjevCar­diffuvWalesu(Cymru),vodstvo mednarodne organizacije(ibo), kibdinadcelotno izvedbo programaposvetu,paima sedežvŽe­nevi.Dijaki lahkoopravljajo celotenzaklju ˇ cniizpit,zakar dobijo diplomo (kijoizdamednarodnaorganizacija ibo), alipasamodel zakljuˇ cnegaizpita, za kardobijo potrdilooopravljenemdeluza­kljuˇ cnegaizpita(certi.kat). V zgošˇ cenih obrisih si oglejmo zgradbo (okvirni predmetnik) mednarodne mature: 1. ˇCasovna opredelitev vdvehletih: JanezŠušterši cˇ • na višjizahtevnostniravni(vr)najmanj 240 ur (1 ura = 60 minut); • na osnovnizahtevnostniravni(or)najmanj 150 ur (1 ura =60minut). 2. Predmetnik (dijak glede na lasten interes izbere šest pred­metov,po enegaizvsake skupine,od tega najmanjtriin naj­veˇ cštiri na višji zahtevnostni ravni): • Skupina1 – jezikA, vr ali or • Skupina2 – jezikB, vr ali or • Skupina3 – cjein humanistika: družboslovno podro ˇzgodovina, vr ali or geogra.ja, vr ali or ekonomija, vr ali or .lozo.ja, vr ali or psihologija, vr ali or socialna in kulturna antropologija, vr ali or informatika vglobalnidružbi, vr ali or svetovna religija, samo or biznisin menedžment, vr ali or • Skupina4 – cje: naravoslovno podro ˇ biologija, vr ali or kemija, vr ali or .zika, vr ali or raˇ cunalništvo, vr ali or tehnologija (designtechnology), vr ali or šport, vadba in zdravje, samo or • Skupina5 – matematika: matematika, vr ali or matematika ii (studies), samo or intenzivna matematika, samo vr • Skupina6 – umetnost: likovno oblikovanje, vr ali or glasba, vr ali or .lm, vr ali or gledališˇ ce, vr ali or ples, vr ali or Namestopredmetaizskupine6lahko dijakizbirašemed mož­nostmi: • tretji jezik, • drugipredmetiz družboslovne skupinein humanistike, • drugipredmetiz naravoslovne skupine. Vsak kandidat mora dokazati, da je uporabnost pridobljenega znanja in veš ˇ cinsposobenpokazatitudiv raziskovalni nalogi,tako da uspešnonapišerazširjeniesej. Rezultatje obveznisestavnidel zakljuˇcevala. Pokazati mora še, da je sposoben kritiˇ cnega spriˇc­nega razmišljanjainv ta namenopraviti 100-urni program pred­meta »teorija spoznavanja«.Veš ˇcnegarazmišljanjamora cino kriti ˇdijakpokazativ daljšem eseju(1600 besed),s ˇci ob­ cimer zaklju ˇveznosti pritem predmetu. Število to ˇ ck,kijih lahko dijakdoseženamaturi,je vsota ocen, ki jih dobi za posamezne predmete. Za posamezen predmet na višjiinosnovni ravnidobi dijakoceno med1 (najnižjaocena)in 7(najvišja ocena).Zateˇ cajteorije spoznavanja(tok –Theoryof Knowledge)in razširjeni esejpa dobi ocenemedE(najnižja)inA (najvišjaocena),ki sepo posebejdolo ˇ ceni kombinaciji obeh ocen pretvorijo v toˇ cke od 0 do 3. Tako lahko dijak na maturi doseže najveˇck (6 × 7toˇcke za c45toˇck za posameznepredmetein3 toˇtok in razširjeni esej). Za uspešnoopravljeno maturo mora dijakdoseˇctoˇ ci 24 in veˇck, ˇ ce zadostipogojem,poposebej opredeljenihkriterijih,ki senana­šajo na višino pridobljene ocenezavsakpredmet posebej. Oceni2 in3 sta samo pogojno pozitivni. Za obe zahtevnostni ravni pri posameznih predmetih dobi di­jak enako oceno, s ˇ cimerjeposebej poudarjeno,dasta oberavni enako pomembni, hkrati pa je namen dijaka spodbuditi, da tudi pripredmetihnanižjizahtevnostniravnidaod sebekarnajvec.ˇ Kandidatsemora, ˇce uspešnoopravitimaturo,vdvehletih ce ho ˇobvezno udejstvovati tudi v interesnih dejavnostih: kreativnosti, športuin delu,koristnem za širšoskupnost. Naša izkušnja z uvajanjem programa mednarodne mature Vreˇ ci sevzaslovenske razmerepovsemneznane vode programa mednarodne mature in za ˇ ceti plavati je bilo za obe slovenski šoli velik izzivinhkrativeliko tveganje.Vodstvo mednarodne organi­zacije za mednarodno maturo(ibo)je ob priporoˇ cilu D. Sutcli­ffa pokazalo pripravljenost,daobema slovenskimašolamadapri­ložnost za v ˇcili so nas clanjenje v to mednarodno združenje. Ozna ˇkotprvišoli,kinajbi sev organizacijopo takratni delitvi Evrope vkljuˇ cili iz njenega tako imenovanega nerazvitega vzhodnega in osrednjega dela.Pri vstopnih pogajanjih smoimeliše nekajtežav, JanezŠušterši cˇ slika 1 Spriˇ cevalooavtorizaciji izvajanjaprogramamednarodnemature na Gimnaziji Bežigrad da smo vodilne v mednarodni organizaciji prepriˇ cali, da si želimo programvcelotiizvajatis slovenskimiu ˇcho­ citelji. Nismo namre ˇteli,dabi šoli postaliledve novi lokaciji, kjerbi zaposlitev dobili tuji u ˇtemveˇci citelji, cje bil našizvorni namen, da so bili domaˇuˇ citelji obeh šolpostavljeni vpoložaj,kobodoz usposabljanjem za izvajanjetegaprogramains poznejšimaktivnimsodelovanjem prinjegovem oblikovanjulahko neposredno udejanjili omenjeno potrebo in željo po kakovostnem razvoju šole. S podporo tistih predstavnikovv mednarodni organizaciji,ki so poznalidobro delo in rezultate obehšol,namje to uspelo!S prvimi rezultati(iz leta 1992),ki sonašigimnaziji uvrstilivsam vrhvsehšol,ki sov svetu izvajale program mednarodne mature, smo v mednarodni organi­zaciji razblinili vsedvomeonašipravilniodlo ˇc, postali citvi. Še ve ˇ smoprvinasvetu,kismo program mednarodne mature za ˇ celi zelo uspešnoizvajatis svojimiu ˇ citelji. Priprave smo zaˇza izvajanje pro­ celi leta 1989, avtorizacijo grama mednarodne mature nam je mednarodna organizacija ibo podelila leta 1990, leta 1992pa smodobili prve maturante. Rezultati uspešnosti v mednarodni maturi na Gimnaziji Bežigrad Predstavil bom uspešnost izvedbe programa mednarodne mature za Gimnazijo Bežigrad.Program mednarodne matureod leta 1990 124 slika 2 Prva generacija maturantov mednarodne mature na Gimnaziji Bežigrad na sprejemu pripredsedniku RepublikeSlovenije Milanu Ku ˇ canu, 1992 izvajata ii.gimnazija MariborinGimnazija Bežigrad,odleta 2010 pa še Gimnazija Kranj. Podatke o povpreˇdoseženem številu cno tock na maturi in številu ˇzlatih maturantov vsako leto objavlja Državniizpitni center,podrobnejši rezultati(število prijavljenih kandidatov, število podeljenih diplom, odstotek uspešnosti in pov­preˇdosežena ocena) pa so mi dosegljivi samo za Gimnazijo cna Bežigrad,zatosepri njihovipredstavitvi(preglednici2in3) osre­dotoˇ cam zgolj nanjo. Na osnovi objavljenih podatkov Državnega izpitnega centra pa lahko utemeljeno sklepam, da so tudi rezul­tati, ki jih dosegajo dijaki na preostalih dveh šolah, primerljivi s temi,kijih predstavljam. Število kandidatov, ki so opravljali mednarodno maturo na Gimnaziji Bežigrad, predstavlja v šolskih letih od 2005/2006 do 2011/2012 v povpreˇna cju 0,08% vseh, ki so opravljali maturo svetu. Povpre ˇcke in povpre ˇcne to ˇcna ocena Povpreˇna sedemstopenjski ocenjevalni lestvici v pro­ cna ocena gramumednarodne matureje bilavletihod 2004/2005do 2011/ 2012 na svetu4,69, na Gimnaziji Bežigrad pa 5,74.To pomeni,da je šola svetovno povpreˇ cjepresegala za 22,28%. Vpreglednici3predstavljamo še dosežene povpreˇckein cne to ˇdosežene povpre ˇ cne ocene na Gimnaziji Bežigrad v primerjavi s svetovnimpovpre ˇ cjem. Žeod vsegazaˇ cetkasmo nameravali udejanjititakšnoizvajanje 125 Šolsko leto Število kandidatov Delež uspešnih kandidatov* Število podeljenih diplom (1) (2) (1) (2) (1) (2) 2005/2006 31.853 36 80,35 83,33 25.601 30 2006/2007 35.610 37 78,78 94,59 28.078 35 2007/2008 39.514 27 79,02 92,59 31.285 25 2008/2009 44.699 36 78,71 97,22 35.181 35 2009/2010 48.522 33 78,06 96,97 37.920 32 2010/2011 53.168 37 77,99 91,89 41.507 34 2011/2012 57.101 39 78,48 100,00 44.858 39 2012/2013 61.519 31 79,06 96,77 48.637 30 opombe *Vodstotkih. Naslovistolpcev:(1)svet,(2)Gimnazija Bežigrad. preglednica 3 Povpreˇck in povpreˇ cnoštevilo doseženihto ˇcneocene Šolsko leto ToˇOcene cke (1) (2) (1) (2) 2004/2005 37,30 30,09 5,70 4,78 2005/2006 38,68 29,89 5,89 4,74 2006/2007 39,90 29,56 5,69 4,68 2007/2008 38,20 29,57 5,89 4,69 2008/2009 38,40 29,51 5,79 4,66 2009/2010 36,60 29,55 5,73 4,65 2010/2011 36,00 29,61 5,57 4,66 2011/2012 38,31 29,77 5,54 4,67 2012/2013 38,00 29,90 5,84 4,70 opombe Naslovistolpcev:(1)svet,(2)Gimnazija Bežigrad. programa mednarodne mature, ki se bo dotaknilo kar najve ˇ cjega števila u ˇcitelj, ki je u ˇ citeljevnašoli. Zatoje vsaku ˇcilv programu mednarodne mature, hkrati cil tudi v nacionalnem programu. uˇS tem smo mu omogoˇ cili, da je lahko dobro prakso iz programa mednarodne mature prenašalvnacionalniprograminsezdobro praksovnacionalnem programuhkratipotrdilvprogramumed­narodnemature. Vsaku ˇ citeljpajebil odgovorentudizato,datam, kjerje bilole mogo ˇcevanjav ce, dobro prakso in izkušnje iz pou ˇprogramumednarodne matureprenašavširši slovenskiprostor! Karnekaj tega vplivasejev slovenskem prostoru vvsehteh le­tihv resniciprijelo.Ševednopa nas ˇ cakajo vsebinske spremembe splošnegaizobraževanjaintu bodo izkušnjespou ˇ cevanjem vpro­gramu mednarodne mature, ˇ ce bomo le hoteli, zelo dragocene. Omenim naj še, da izvajanje programa mednarodne mature vsakih petlet ovrednotimednarodnaorganizacija,od ˇ cesarje od­visna licenca,kijošoladobizaizvajanje.Vsiu ˇ citelji vsakoletopri­pravijo pisno re.eksijooizvajanju programa, podajajo pripombe in navedejo predloge za spremembe, nekateri so vkljuˇ ceni vposa­meznepredmetne komisije, kjertepredlogein spremembeprou­ˇ cijo in predlagajo morebitne izvedbene in vsebinske spremembe, vsipasonatovsaki dveletiobvezno vpetiv usposabljanje, na kate­remseseznanijospredvidenimvsebinskim razvojem programa. Najnakratkopoudarim bistvenerazlike,s katerimi smosesre­ˇ cevali pri izvajanju programa mednarodne mature v primerjavi zizvajanjem splošnegaizobraževalnega programa v slovenskem prostoru. Program mednarodne mature je zasnovan predvsem na izbir­nosti,sajvsakudeleženecizberešestpredmetoviz nabora tistih, kijih ponujaposamezna šola.Izbirapajeomejenaspogojem,da mora pokritivsa predmetnapodro ˇcine takoše cja, poleg materinš ˇ predmete jezikovnegapodro ˇ cja, matematike,družboslovja, huma­nistike in naravoslovja. Trije predmeti, vendar ne veˇ c kot štirje, morajo potekati na višji zahtevnostni ravni, kar pomeni poglo­bljeno delo na dolo cenemˇpodroˇ cju in pridobivanje tudi tistega znanja,ki sloni na povezovanjunajrazliˇ cnejšihdejstev,pridoblje­nih s »pravo« koli ˇcnega znanja, na sposobnosti cino enciklopedi ˇ uporabenau ˇcin, kakoseu ˇ cenegain pridobitvi veš ˇciti.Taizbirnost je vgrajena tudi v vsebino samega zakljuˇ cnegaizpitapodveletni pripravi. Sestavljenjetako,da lahkokandidatizbiramed ponuje­nimi možnostmiinboljali manj dobropokažetisto znanje,kiga je pridobilvpredhodnihdveletnih pripravah. Zakljuˇcek Povzamem lahko, da smo z uvedbo programa mednarodne ma­ture v teh petindvajsetih letih v Sloveniji pridobili že kar nekaj dobrih izkušenj. Uspešno smo povzeli logistiko izvedbe gimna­zijske mature,žekar nekajvsebinskihin izvedbenih(metodi ˇ cno­didaktiˇcja, hkrati cnih)oblik prenesli na nekatera predmetnapodro ˇpaimamovtemkontekstunazalogiše obilicomateriala,kibinam lahko bila,kot smoenkratžeomenili, vodiloprivse nujnejših vse­binskih dopolnitvahinreformnih posegihv gimnazijski maturi. Še vednomislim,dabi moralidoseˇ ci,dabidijaki maturo priha­jali opravljat z ob ˇcili in da cutkom,dasosev gimnaziji dovolj nau ˇ na kon ˇ cnem izpitulepreverjajoraven pridobljenega znanja.Skle­nemlahko,dajeprav,daje šola zahtevna,vendarpajolahko,kar JanezŠušterši cˇ smo dokazali z uspešno uvedbo programa mednarodne mature, naredimo manj stresno in zato prijaznejšo. Mednarodna maturaje tipi ˇcnegapristopav obli­ cenprimerkon ˇkovanju vzgojno-izobraževalnega programa. Kon ˇ cni eksterniizpit in predhodnapripravasta vzroˇCehoˇ cnopovezana. ˇcemo,dabodo rezultati, ki jih dijaki dosežejo na izpitu, dobili pravo veljavo, ki jo gledenakakovostprogramapomojem mnenju nedvomno za­služijo,moramo bitipozorni tudi na naslednjozakonitostvsakega zunanjega ocenjevanja, na katero nas je že leta 1989 opozarjal Desforges(1989, 7–8):»Starši,patudiu ˇ citelji in šolski svetovalni delavci so moˇ cno zainteresirani za razvoj svojih otrok in seveda tudiza njihovešole.To gotovopomeni,dase posebejzanimajoza pravilno razumevanje rezultatov razli ˇ cnih izpitov in testov,ki jih morajo otroci opravitiv ˇCesihoˇ casu šolanja. ˇcejo skupajzdeloda­jalcipravilnorazlagati rezultateocenjevanjain preverjanjaznanja inˇcejonatejosnovisprejematipravilneodlo ˇ ce ho ˇcitve, potemje pomembno,da natan ˇ cno razumejo, kako sistem ocenjevanjade­lujeinkajpomenijo njegovirezultati.« Tudi zato je pomembno, da skušamo javnost vedno znova se­znanjatis.lozo.joinstrukturo programamednarodnemature! Ko iz današnjega zornega kota ocenjujem skrb za kakovostno delo, ki smo jo izkazovali pred ˇ cetrt stoletja, lahko ugotovim, da namjetakratpogumnainhkratitvegana odlo ˇ citev, da se vklju­ˇ cimovdružino šol,ki izvajajo mednarodno maturo,obtrdem delu prinesla marsikatero spremembo. Intenzivneje smo za ˇ celi sodelo­vati z ii.gimnazijo Mariborinsehkratiz njoodprlivsvet. Prvicˇsmosev praksi sre ˇ calizeksternim preverjanjem znanjainse soo­ˇcnim pristopompri izvajanjuvzgojno­ cili s takoimenovanimkon ˇizobraževalnega programa, v katerem sta kon ˇeksterno pre­ cno verjanje znanja in samo izvajanje pouka in pou cevanjaˇvzroˇ cno povezaniin neposredno vplivatadrugo na drugo.U ˇ citelji so se pri vseh predmetih sreˇcevanjanadvehzah­ cali z diferenciacijo pou ˇtevnostnih ravneh.Dijaki so dobili možnost, da meddveletnopri­pravo na opravljanje eksterne maturepodolo ˇ cenihpravilih in na razliˇ cnih zahtevnostnihravnehizbirajotiste predmete,kijimbolj ležijoinjimbolj koristijoprinadaljnjemizobraževanju.Zauspe­šnopridobitev diplomepa so se moralispozitivnimi rezultatiiz­kazatiše na podro ˇcnegapristopak uporabi znanja(te­ cjih kriti ˇorija spoznavanja) in raziskovalnega dela (razširjeni esej) ter se aktivno udeleževati interesnih dejavnosti na podro ˇ cju umetnosti, športa in socialnega dela.Soo ˇ cili smosez dejstvom,dasorezul­tati vseh tehsestavinpri izvajanjuprogramamednarodnemature neposredno vklju ˇcevaloomednarodnimaturi,sajtopo­ cenivspri ˇveˇcevanja tako pri cuje resnost pristopa v procesu pouka in pouˇdijakih kot pri u ˇcitelji so v resnici postavljeni v vlogo citeljih. U ˇmentorjev, ki dijake usmerjajo, da po razli ˇ cnih poteh pridejo do globokega u ˇ cenja(Dewey 1933),dasotorej sposobni samostojno in kritiˇiskati vire informacij, da znajo uporabiti pridobljeno cno znanje,povezovatispoznanja razli ˇcijinvse cnih predmetnih podro ˇto ovrednotiti. Sam konˇ cniizpitje pripravljentako,daje dijakuto omogoˇce znanjeinne vrzelivnjem.Za dijakeje tak­ ceno,saj seiš ˇšnopreverjanje znanja gotovoprecejmanjstresnood tistega,kije znaˇ cilno za slovenski šolski sistem. Pritem morampoudariti,daje bil za deluspehav opisanem po­skusupomembentudipravi vodstvenipristop.Vodilo pritem nam je bilo mnenje,kiganajlepšeponazarja Hartley(2006),kopravi, daje birokratsko vodenjetreba nadomestitiz ustvarjalnim,preda­nim vodenjem, za katero so zna ˇ cilnijasna vizija,jasno poslanstvo, nenehna re.eksija,navdih,predanost deluin celo dolo ˇ cena strast pri opravljanju dela. Od odloˇ citve, da si želimo pridobiti licenco za izvajanjeprogramamednarodne mature, sprejetevletu 1988, sta nam za pripravo na izvajanje preostali le slabi dve leti. Vod­stvi obeh slovenskih šol sta morali najprej pridobiti sponzorska sredstva za izvedbo poskusa, poiskati šolo v tujini, ki je program mednarodne mature že izvajala in je bila pripravljena prevzeti mentorskovlogo pristrokovnemusposabljanjunašihu ˇ citeljev(St. Claire’svOxfordu), omogo ˇ citi dodatnousposabljanjev angleškem jeziku, zagotoviti vso strokovno literaturo, potrebno za izvajanje programa, prepri ˇcnojavnost,da cati slovensko strokovno in politi ˇje poskus uvedbe programamednarodnematurev Sloveniji ustre­zen, terzadostiti vsem zahtevam,ki jihje pred šolivpripravljal­nemobdobju postavljala mednarodna organizacija.Pomembnoje bilo,dasosetudi ˇcili clanivodstev obeh šolsamineposrednovklju ˇvpripraveintako vse uˇ citelje dodatnomotiviralizadelo. Hkrati smo se vseskozi skušali zavedati dejstva, da si intelektu­alno dozorelposameznikprizadeva za oblikovanjepojmovo svetu in samem sebipopoti, kljuˇciniin cnopogojenis strategijami, naˇpostopki,kivodijok spoznanju.Pritemni,kotpravi Piaget,leod­krivajoˇcjepredvsemdružbenoinkulturno ci raziskovalec, temveˇpogojeno bitje,kijevseskozicelostnoodvisno tudiodmed ˇ cloveš­kih,družbenihin kulturnihokvirov(Vygotsky 1978).Intujevloga uˇceˇ citelja nepogrešljiva. Nalaga mu odgovornost,dasepriu ˇcem to tudivresnici zgodi,in pokazaloseje,daimavprogramumed­narodne mature za to gotovo veˇ cmožnosti! Mordatošenajbolje JanezŠušterši cˇ nakazujeta karsamavizijain poslanstvo,ki sijujezastavila med­narodna organizacija ibo: Mednarodna maturasi prizadevazarazvojvedoželjnih,izo­braženih in ˇcih mladih ljudi, ki z medkulturnim razu­ cuteˇ mevanjem in spoštovanjem pomagajo sooblikovati boljši in mirnejši svet.S temnamenom organizacija za mednarodno maturo sodelujesšolami, vladamiinmednarodnimiorgani­ zacijami,dabi ustvarila zahteven mednarodni program izo­ braževanja,kigaodlikujejo visoko zastavljeni cilji. Programi ibo spodbujajo dijakepo vsem svetu,da postanejodejavniin soˇ cutni državljani, ki se zavedajo pomena vseživljenjskega uˇcna stališ ˇ cenjater razumejo in sprejemajo tudi druga ˇca od svojih. Povsej doslej prehojenipoklicnipoti ugotavljam,da semsvojo nevednost le malo izboljšal, še vedno obdržal dober ob ˇza cutek deloz ljudmiin, karjenajpomembneje,ševedno ostalpolnželje po odkrivanju neznanega. Življenjenasplohjeprelepo, ˇ clovekovo življenjepahkratiprekratko,dagane bi, gnanis pravomerora­dovednosti,v polnimeriužili, pustili,da se namtuintam zgodi. Tudi na naši poklicni poti. Ne moremsikaj,danebi tega pisanja sklenils spoznanjem,s katerimsepri pou ˇcujemou ˇ cevanju sre ˇcitelji, ko si prizadevamo, dabiuˇkaj nauˇce vlitiv otroškeglave, cence cili. Znanja ni mogo ˇlahkoleposkrbimo,da bodo otroci dovolj motiviraniza odkrivanje novega, da bodo torej ostali dovolj radovedni – cenjesebo in uˇ zgodilo.Tudiz glavaminas odraslihje velikokrat tako. Literatura Desforges, C. 1989. Testing and Assessment.London:Cassells. Dewey, J. D. 1933. HowWeThink:ARestatementofthe Relationof Re.ectiveThinkingtothe EducativeProcess. NewYork: Heath. Faure,E.,F.Herrera,A.R.Kaddoura,H.Lopes.,A.V.Petrovsy.,M. Rahnema inF. C.Ward. 1972. Learningto Be:TheWorldofEducation Today andTomorrow.Pariz: Unesco. Hartley, D. 2006. »The Instrumentalization of theExpressive.«V Education v Schooling, Society and Curriculum, ur.A.Moore, 60–70. London:Routledge. Vygotsky, L. 1978.Mind and Society: TheDevelopment of Higher Mental Processes. Cambridge, ma:Harvard University Press. JanezŠušterši ˇcjedirektorGimnazije Bežigrad. janez.sustersic@gimb.org DavidIstance Nataša Dolenc-Orbanic´andClaudio Battelli The Prominence of Leadership in the International OECD Project ‘Innovating Learning Environments’ This paperpresentsthe frameworkdevelopedintheInnovative Learn­ingEnvironmentsproject(ile)and publishedin 2013. This discussion makesclear just howimportantis leadership within this framework especially that which is described as ‘learning leadership.’ The pa­per then goes on to summarise the key points made in a follow-up report produced by the ile project speci.cally on learning leader­ship,which uses theprismof theinterrogatives – Why? What?Who? Where? When?How?The paperconcludes withasetof orientations which also concluded the second oecd/ile report on leadership for 21st century learning. Keywords: learning environments,innovation,formative organisations, learning leadership vodenje 1|2015: 3–24 Using Appropriate Approaches for Reshaping Alternative Conceptualisations Learning is viewed as a dynamic process of changing, reconstruct­ing and forming notions and concepts, which requires the teacher to know when and how students learn concepts, since it is the way they aretaughtthatin.uences theway thestudentswill understand, use and incorporate these concepts into their existing experience. It is inevitable that children often form the so-called alternative no­tions and concepts that are incomplete or even incorrect. At .rst, these emerge spontaneously from different personal experiences, but they also take shapeinschools, especially duetoinadequateexplan­ations as provided by the teacher, and the professionally incorrect or misleading clari.cations of concepts as they appear in study mater­ials. Thusly formed conceptualisations are often deeply rooted, they present a great obstacle for learning, and frequently prove dif.cult to reshapeby meansoftraditional teaching strategies.Conversely,by using modern teaching approaches aimed at active knowledge con­struction, students are provided with opportunities to abandon their alternative understandings and replace them with new ones that are closer to scienti.ctruths. In regard to theissue under discussion,this article presents some speci.c cases of how and why such incorrect conceptualisations emerge andthrough what approaches they canbe reshaped,since theconcept shapingisoneof thefundamentaltasks of instruction. Keywords: natural science classes, alternative understandings, constructivist approach vodenje 1|2015: 25–37 Abstracts TanjaRupnik Vec and SašoStanojev TatjanaHorvat andBernardka Žvorc Student’s Electronic Portfolio in the Role of Promoting the Development of Critical Thinking and Creativity – The Presentation of the International EUfolio Project This paper outlines how the e-learning environment, more speci.c­ally a student’s developmental e-portfolio, can be used as a tool for encouragingcriticalthinkingand creativity. Thepresented models are taking shapewithinthe frameworkofthe international eufolio project (eu Classroom ePortfolios – eufolio)where sevenEuropean countries collaborate as partners. Slovenia is represented by three institutions which, in addition to the National Education Institute that has been headingthe projectin.fteen pilotelementaryand secondaryschools, also includethe Ministryof Education, ScienceandSport,andtheEdu­cational Research Institute. Our umbrella research question, as seen from theperspectiveof participatingteachers andformedwithinthe Slovene pilot project, differs slightly from the umbrella question in othercountries (Ireland,Lithuania, Cyprus)thatare also introducing thee-portfolioin theirschools, andreadsasfollows: ‘HowcanI use thedevelopmental e-portfolio to encouragethe planning,monitoring and(self-)evaluationof knowledgeand skills withmy students?’ This articleseekstoshowingreater detail the goals andworking strategy of theproject as well as the.rstevaluations or effectsthatthe parti­cipationin this projecthashadonthe teaching practiceof participant teachers. Keywords: e-portfolio,criticalthinking, creativity, self-regulated learning vodenje 1|2015: 39–58 Financial Planning in a Public Institute The aim of this article is to present the legal frameworks that regu­late the content of .nancial plans in public institutes in the .eld of education, andtoinvestigate thecontent adequacyof .nancial plans by meansof univariate and bivariate analysesinelementaryschools. A .nancial plan is a .nancially weighted programme plan, or an­nual work plan, of a given public school. Drawing on legal frame­works, theoretical principles and good practice, it can be supposed what content could be considered adequate in such .nancial plans. Thebiggest problemisthat, despitethese frameworks beingknown, thecontentof .nancial plansstill lacksinseveral schools.We carried outa studyamong theaccountantsof ourelementaryschool samplein order to test our hypothesis that more than 51 per cent of elementary schoolsfailat creatinga content-adequate .nancial plan.The hypo­thesis wastestedwitha chi-square test forthe equalityofproportions, andcon.rmed. Furthermore,theuseof frameworksfordrafting .nan­cial planswas analysed,andit wasconsequentlydeterminedthatmore Mihaela Zavašnik Ar ˇ cnik andKsenija Mihovar Globokar JanjaZupan ciˇcˇ than70 percentof schoolsreceive such guidelines from theirfound­ingmunicipalities, 22.4per cent from theMinistryofEducation,while more than one quarter of schools are not provided with guidelines from anyone. Keywords: .nancial plan,planning,public institute, school vodenje 1|2015: 59–78 Headteachers’ Professional Development in the Framework of Regulation Even though empirical research has regularly failed to prove a dir­ect impact that the professional development of headteachers may have on student achievements, there is empirical evidence together withawideconsensus amongresearchers, practitioners and thede­signers of school policies that this professional development fosters theimprovementof knowledgeand skills amongheadteachers,which then indirectly contributes to a better and more ef.cient leadership of thefaculty and, asalogicalconsequence,toteaching andlearning in classrooms and student achievement. Headteachers’ professional developmentservesseveral functionsorpurposes, theessence being theeffectof theprofessional developmentthatshowsin theindicators of qualityleadershipandisvisibleinthedevelopmentoftheschool. This paper outlines the pro.le of the professional development for headteachers fromtheperspectiveof Sloveneregulationwhile,based on theexaminationof thelegislation andon-topicdiscussion,itkeeps lookingfor answersregarding thefunctionsand periodsofthe profes­sional developmentfor headteachers.The discussion andconclusion already suggest certain challenges, which will have to be tackled in thefuturethrough jointeffortsby the ministry,public institutions in the .eld of education, associations, unions and headteachers. Keywords: headteacher, professional development, legislation, headship,leadership vodenje 1|2015: 79–99 School Day for Teachers: A Case of Promoting Collaboration AmongTeachingFaculty Members Rather than beingjust a legal requirement, the continuing profes­sional training of teachers and other education staff poses a need which goes hand in hand with professional responsibility. Training topics andforms differbased on thespeci.csofeachindividualschool. Theroleofits leadership staffindevelopingthe professionalismofits institutionistherefore multilayered-strategic, visionary, motivational, organisational andinterrelating-and cannotfollowa uniform model. Abstracts Ourpaper presentsacaseofelementaryschool facultytraining, which was designed as a simulation of a regular school day. Its topics cor­responded with the school’s priority goals and the current matter of interest. Classes were carried out by teachers for their co-workers. Themodelofthis in-house trainingwillbe describedinallitsphases, from planningto organisation,implementationand evaluation.Inad­dition, the views of both ‘students’ and ‘teachers’ will be recounted, and some recommendations for sustainable changes and long-term developmentwill be putforth. Keywords: in-house training,self-evaluation,priority goals,promoting collaboration vodenje 1|2015: 101–117 JanezŠušterši cˇIntroduction of the International Baccalaureate Programme as Part of Quality Improvement Efforts in a School Fora qualitativeshiftintheinstruction process,it sometimesperhaps suf.cesforaschooltojoinaworldwide communityof schoolsthatex­ercisearenownhigh-qualityprogrammeof education. Thankstothe favourable set of conditions and a brave decision made by the lead­ershipattheright moment,two schoolsinSloveniasucceededindo­ingjustthata quarterof a centuryago. They were admittedintothe familyof schoolsthathavebeen carryingouttheprogrammeof Inter­national Baccalaureate. This programme represents a model of exer­cising high-quality externalknowledge assessment.It should alsobe noted that the main goal of external testing lies in achieving an un­biasedwayof assessing students’knowledge thatisas independentof teachers’subjectiveassessmentaspossibleand less susceptibletoex­ternal pressuresforahighergrade,which oftenpresent themselvesin theformof ‘gradebargaining’by students or theirparents.Atthe same time it provides importantinformation on thebasis of which, in con­nectionwithother criteria,essentialdecisions canbemadewhenfor­mulating requirementsforaccessing higher levelsof education(from elementary school to high school or from high school to university), requirements forjob applications,conditionsfor scholarshipeligibility etc.In addition,Iwill brie.y outlinesomeareas wherethe implement­ationofthe InternationalBaccalaureateProgramme hasalreadyin.u­encedthe generaleducation curriculuminSloveniaeitherintermsof implementation or contents,and whereopportunities forfurther im­provements lie. Keywords: InternationalBaccalaureate, external examination, quality of learning andteaching,higherand standard levels vodenje 1|2015: 119–130