Petnajstdnevnik -Quindicinale Abbon. postale - Gruppo II DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Leto XXV. - Štev. 11 (813) T R S T - 28. junija 1973 50 lir Ob sestavljanju nove vlade Politično delo, ki so ga komunisti pred volitvami nadrobno razpredli med ljudmi, in ljudski glas, ki je odločno učvrstil komuniste in vso levico v naši deželi, sta s poslednjimi rušami milostno zasuli jamo, ki jo je škodljivi in nevarni Andreottijev! vladi izkopalo mogočno in razčlenjeno gibanje demokratičnih sil in delavskega razreda. Z vlado, ki se je opirala na fašiste je propadel tudi naklep, ki ga je politična in gospodarska desnica kovala, da bi iztrgala delavcem iz rok, kar so dosegli v zadnjih letih političnega in sindikalnega boja. Zlom sredinsko desničarske vlade je pomembna a šele začetna zmaga. Italija deduje po njej hude rane. Gospodarstvo se opoteka ob robu razsula. Vztrajno razvrednotenje denarja neizprosno šibi kupno moč predvsem množicam delavcev in upokojencev, ker so vezane na stalne mesečne prejemke. Krči se ševilo zaposledih in veča potrata zlasti mladinskih visoko kvalificiranih delovnih moči. Vladna ravnodušnost do fašističnega razsajanja je nevarno omajala zaupanje o-mahljivejših slojev v ustavno ureditev. Toda najbolj nas mora skrbeti, da še ni-mimo borbene pripravljenosti in odločnosti delavskega in demokratičnega gibanja - pri političnih možeh, ki so neposredno odgovorni za sestavo nove vlade, stvarnih obvez in zanesljivih jamstev, da bo šla država tisto pot, ki ustreza zadostitvi gospodarskih in družbenih koristi delovnih ljudi in potešitvi njihovega stremljenja po pravici, Ravel Kodrič (Nadaljevanje na 2. strani) Udeležite se festivala Dela v Dolini (Spored objavljamo na 6. strani) Deželne volitve IZIDI DEŽELNIH VOLITEV V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI stranka leto glasovi sedeži KPI 1973 166.018 13 1968 189.600 15 1964 161.001 12 MSI 1973 59.537 4 1968 43.077 3 1964 50.194 3 SS 1973 10.180 1 1968 10.841 1 1964 10.009 1 PSI 1973 97.289 8 1968 (skupaj s PSDI) 1964 81.153 7 PRI 1973 21.302 1 1968 19.138 1 1964 6.199 1 DC 1973 315.199 26 1968 344.039 29 1964 327.081 28 PLI 1973 28.941 2 1968 37.092 3 1964 46.700 3 MF 1973 23.629 2 1968 38.879 3 1964 — — PSDI 1973 64.947 4 1968 (skupaj s PSI) 1964 70.205 6 OPOMBA - Na volil/ah leta 1968 sta PSI in PSD! skupaj prejeli 76.694 glasov. Na istih volitvah je bila skupna lista PSI - PSDI v videmskem okrožju razveljavlja na. KPI je napredovala Nujna je enotna akcija za globalno rešitev vprašanj slovenske manjšine in za njen svoboden razvoj na vseh področjih Deželni izvršni komité KPI je na seji, ki je bila v ponedeljek, 26. t.m. razpravljal o volilnih izidih. Sklenil je tudi, da skliče deželni komité z namenom, da oceni volilne rezultate in obstoječi politični položaj. V sporočilu za tisk, je med drugim podčrtano, da se je KPI na letošnjih deželnih volitvah krepko uveljavila. Volilni uspeh je rezultat pravilne usmeritve in hkrati tudi množične akcije komunistov v sami volilni kampanji, akcije za preokret v državi, za temeljito prenovitev deželne ustanove ter za gospodarski in družbeni razvoj Furlanije-Julij-ske krajine. Obenem s KPI se je na deželnih volitvah krepko uveljavila tudi PSI, do česar je prišlo zaradi njene usmeritve proti desnemu centru in kritične ocene delovanja deželne uprave v zadnjih letih. V Furlaniji-Julijski krajini je torej prišlo do jasnega preokreta na levo, ki ga označuje zlasti poraz DC. Skupaj z demokristjansko stranko so poražene tudi vse politične skupine, ki so zagovarjale preokret na desno, fašisti pa so bili blokirani. Volilni izidi v deželi Furlaniji-Julijski krajini imajo pomemben vsedržavni značaj in jasno govore, da mora priti do preusmeritve in (Nadaljevanje na 2. strani) Ob sestavljanju nove vlade (Nadaljevanje s 1. strani) demokratičnih svoboščinah in redu. Tudi v tem pogledu so se volilci v naši deželi in teden prej v Dolini Aoste jasno izrazili. Strogo so kaznovali pobudnike in pristaše pogubne sredinsko desničarske politike, v prvi vrsti KD. V Dolini Aoste so, še nagradili plodno sodelovanje sil, ki se potegujejo za dosledno deželno neodvisnost, med njimi komuniste in katoliško levico, ki se je odcepila od KD. S tem so obsodili nerazumsko in oholo vnaprejšnje ograjevanje KD od kakršnegakoli ustvarjalnega prispevka KPI In množic, ki se v njej prepoznajo. V naši deželi, kjer so nekateri s sumljivo naglico hiteli dokazovat, da je levo sredinsko sodelovanje po volitvah še mogoče, so volilci v resnici izkazali nezaupanje levosredinski upravi krščanskih demokratov, ki je temeljila na mešetarski varovanski vzajemnosti gospodarskih in političnih oblastnih krogov ter na podrejenem in hudo pogojenem položaju socialistov; poplačali pa so z glasovi in svetovalskimi sedeži ravno socialiste, ki so začenši s svojim nedavnim deželnim kongresom neugodno ocenili delo deželne vlade in resno preudarili o svoji vlogi pri utrjevanju enotnosti delavskega gibanja. Volilci terjajo torej politični preokret tako v deželi kot v državi. Kako si ga komunisti zamišljamo? Ob posvetovanju z republiškim predsednikom je zastopstvo KPI takole strnilo najnujnejše zahteve komunistov v tri temeljne naloge, ki naj jih izpolni nova vlada. V novem političnem ozračju mora vzpostaviti do ljudskih množic in njenih organizacij razmerje ustvarjalnega upoštevanja in vrednotenja njihovega dialektičnega prispevka ter streti fašistično razsajanje ter prevratniške naklepe. Na družbenem in gospodarskem področju mora zavreti inflacijo in draginjo, zaščititi kupno moč stalnih mesečnih prejemkov, zagotoviti obnovo gospodarskih naložb in rast števila zaposlenih zlasti med mladino in ženskami ter na lugu. Nemudoma Je treba izpeljati pre-osnovo šolstva in javnih občil (RTV), zaščititi svobodo tiska in umetniškega izražanja, posodobiti sodno oblast, spoštovati po ustavi opredeljeno neodvisnost dežel in krajevnih uprav. Na mednarodnem torišču je poraz hladne vojne, ki jo je kapitalistični svet sprožil zoper Sovjetsko zvezo in ves socialistični tabor, utrl pot dejanskemu popuščanju napetosti. V ta razvoj se mora Italija vključiti z gibčnim samostojnim prispevkom in si prizadevati, da se dogovarjanje o razorožitvi razširi iz srednje Evrope na svet ob Sredozemskem morju. To so torej nujni koraki preokre-ta, ki ga terjamo od vlade, hkrati pa so to borbeni cilji, ki si jih komunisti zastavljanpo. Kakšna vlada lahko krene po tej poti? To vprašanje je vsekakor zanimivo, ko se Rumor, ki mu je republiški predsednik poveril sestavo nove vlade, v teh dneh posvetuje in pogaja z voditelji političnih strank. Komunisti ga ne podcenjujemo. Zavedamo se, da bi za državo pomenilo grobo preigravanje, če bi na najodgovornejša vladna mesta prišli tisti, ki so krivi sedanjega razsula. Ob vsem tem pa odklanjamo puhlo vnaprejšnje pogajanje o vladnih obrazcih, ki zapostavlja in zanemarja stvarno rešitev najnujnejših vprašanj. Zato tudi neugodno ocenjujemo preobsežno in megleno načrtovanje, ki bi v svoji pretirani daljnosežnosti razredčilo učinkovitost rešilnih posegov. Odveč je po našem mnenju tudi besedičenje o trajanju vladne zveze; trajnost vlade naj raste iz zaupanja, ki ga bo (Nadaljevanje s 1. strani) do antifašistične vlade, ki bo branila razvoj demokracije ter republiškega ustavnega reda; da mora priti do take vlade, ki bo zavrla inflacijo, pričela izvajati reforme in ki bo vodila miroljubno zunanjo politiko. KPI ne bo postavljala vprašanja formul, ne v Rimu in ne v Trstu, temveč je pripravljena na takojšen razgovor z vsemi demokratičnimi silami na osnovi predlogov, ki so jih izdelale sindikalne organizacije, kmetje, obrtniki in mali podjetniki. Nujno je, da dežela sprejme takojšnje ukrepe, da se zaustavi naraščanje draginje, da se prične reševati vprašanja kmetijstva, goratih področij, emigracije in zaposlitve, za kar pa je potreben drugačen odnos med državo in deželo. V ta okvir spada tudi odločna akcija za globalno rešitev vprašanj slovenske narodne manjšine in za njen svoboden razvoj na vseh področjih. Uvesti je treba novo politično s svojim delom vzbudila v množicah, ki jih je Andreottijeva politika tako hudo prizadela. Od mož, ki se pripravljajo na vladno sodelovanje terjamo, da se izjasnijo, s kakšnimi posegi nameravajo pri tej priči zadostiti njihovim potrebam. Od tega bo odvisno, ali bo za razliko ob brezpogojnega nasprotovanja Andreottijevi vladi opozicija komunistov do nove vlade ustvarjalnega značaja. Slovenci si od Andreottija navzlic hlapčevski vnemi, s katero so se mu ob njegovem ustoličenju hiteli klanjat zastopniki liste «Slovenske skupnosti», nismo mogli pri zdravi pameti kaj koristnega obetati, saj je bil prezaposlen z izkazovanjem najrahlejšega obzira mi-sovskim prvakom. Tudi za našo narodnostno skupnost je torej zelo zdravo, da smo se ga otresli. Zato pa terjamo komunisti od nove vlade korenit preokret tudi v tem pogledu: takoj se mora lotiti smotrnega in celovitega reševanja narodnostnega vprašanja Slovencev v Italiji. Tudi socialistični tajnik De Martino je na volilnem zborovanju v Trstu zagotovil, da bodo socialisti postavili to vprašanje na dnevni red pogajanj za sestavo nove vlade in zahtevali, da pride v parlamentu v obravnavo Fortunov zakonski predlog o celoviti zaščiti Slovencev v naši deželi. Obljuba dela dolg. usmeritev, radikalno proučiti program gospodarskega razvoja, deželni urbanistični načrt ter zakon o gorskih skupnostih. Posebno vlogo bo že na samem začetku dobilo predsedstvo deželnega sveta in komisij, ki so najvišji odločujoči organ dežele, in ki ne smejo imeti podrejene vloge, temveč avtonomno pristojnost v odnosu do izvršilnih organov. Zaradi tega KPI zahteva, da se na raznih ravneh dogovori za skupne politične pobude, ki bodo uveljavile vlogo deželnega sveta v skladu s stališči ki jih komunisti zagovarjajo v tistih deželah, kjer so v večini. Deželni izvršni komité je izrekel priznanje partijskim organizacijam in vsem tovarišem, ki so pripomogli k uspehu volilne bitke, podčrtal pa je, da je volilni uspeh odprl nove možnosti za razširitev KPI in njene mladinske organizacije. Zato naj vse ljudske manifestacije in pobude v okviru kampanje za komunistični tisk, ki Je v teku, težijo po tem, da se KPI še bolj številčno okrepi. KPI je napredovala Naloge novega deželnega sveta Deželna uprava mora spremeniti odnos do slovenske manjšine Deželne volitve so zn nami. Stranke, ki so se jih udeležile, proučujejo izide, ki so za nekatere ugodni za druge pa ne. Komunisti smo z volilnimi izidi zadovoljni. V nekaterih okrožjih in v slovenskih občinah so ti izidi izredno pomembni in pozitivni. Tudi zato smo tembolj čutili dolžnost, da se zahvalimo volivcem, ki so s svojim glasom potrdili zaupanje v partijo, jo podprli v boju za demokratičen preokret v državi in deželi. Najtežjo nalogo pri proučevanju volilnih izidov imajo nedvomno demokristjani. Njihovi voditelji skušajo svoj neuspeh pripisati izključno Andreottijevi sredinsko-desni-čarski vladi, pomanjkljivostim pri izvajanju socialnih in drugih reform, vsedržavni gospodarski krizi, stalnemu naraščanju cen življenjskih stroškov in razvrednotenju lire. Ta opravičila so za krajevne in deželne prvake demokristjanske stranke najbolj enostavna in, seveda, najlažja. Vso odgovornost za neuspeh bi sedaj radi zvrnili na Rim in se tako izognili lastni odgovornosti za dosedanjo politiko deželne uprave. Iz take analize poraza krščanske de-mokracjje, ki je skozi devet let vodila našo deželo in drugim partnerjem vsiljevala svoje politične izbire, ni mogoče pričakovati, da bi priznala svojo protiljudsko in proti-avtoromistično politiko. Prav tako ni mogoče pričakovati napovedi nove, demokratičnejše politike, čeprav so volitve ustvarile nov položaj in nove možne odnose med političnimi silami v deželni zbornici, s katerimi se bo krščanska demokracija morala prej ali slej sprijazniti. Komunisti smo pozdravili okrepitev levice v deželnem svetu in v prvi vrsti okrepitev KPI in PSI. Od naprednih sil, zlasti še od PSI, pričakujemo, da se bodo v tretji zakonodajni dobi deželnega sveta držale svojih programov in obljub, ki so jih dajale med volilno kampanjo. Če bo tako, kakor si želimo, potem od novoizvoljenega deželnega sveta lahko marsikaj plodnega in pozitivnega pričakujemo, tako v korist vse deželne skupnosti kot v korist slovenske manjšine. Razumljvo je, da je treba izoblikovati novo politiko v deželi. Komunisti si ne delamo preglavic zaradi politične formule, po kateri bo ustanovljena nova deželna uprava. Bistveno je, da se neha diskriminacija in da se uvede nova politika na vseh področjih. Neofašistično gibanje še vedno zastruplja politično življenje v deželi ter rovari proti demokraciji, ustavni zakonitosti in proti inštitucijam, ki slonijo na republiški ustavi. Zato fašizma ne smemo podcenjevati. Vse sile je treba napeti proti njemu. Novoizvoljeni deželni svet bo moral napraviti konec klikarski in protidemokratični politiki, sprejeti bo moral ustrezne ukrepe proti draginji, pristopiti bo moral k izvajanju nove gospodarske in socialne politike v okrist delavcev, kmetov, obrtnikov, malih in nrednjih trgovcev in industrijcev. Zagotoviti je treba gospodarski razvoj in polno zaposlitev, ustvariti pogoje, ki bodo omogočili izseljencem, da se vrnejo na svoje domove. Spoštovati je treba in v celoti izvajati deželni statut in s tem ovrednotiti avtonomijo krajevnih ustanov, katerim se mora zajamčiti pristojnost in možnost nemotenega izvajanja nalog, zlasti na področju javnih u-slug, ljudskih stanovanj, šolstva, javnih prevozov; na področju zdravstva in higiene, kulturne, športa in rekreacije. Za uresničitev take politike pa je nujno, da se dežela otrese birokracije, centralističnih tendenc, da se pospeši uporaba kapitala, ki je deponiran v bankah, da se izvaja člen 50 deželnega statuta, ki predvideva izredne državne prispevke za razvoj deželnega gospodarstva in v korist razvoja zaostalih področij. Pri demokratičnem in urbanističnim načrtovanju bo morala dežela upoštevati voljo sindikalnih organizacij, krajevnih in drugih ustanov ter združenj, s katerimi bo morala vzpostaviti zares demokratično in trajno sodelovanje. Prav tako bo dežela morala uvesti nov odnos z državnimi gospodarskimi ustanovami in načrtno uresničevati posege na področju deželnega gospodarstva. Končno bo morala dežela temeljito spremeniti svoj odnos in svojo politiko do slovenske manjšine. Zavzeti se bo morala za to, da ji bo osrednja državna oblast priznala pristojnost za reševanje odprtih vprašanj Slovencev. Naša svetovalska skupina v celoti se bo skupaj z drugimi demokratičnimi silami vztrajno borila proti politiki o postopnem reševanju vprašanj Slovencev in bo vztrajala v zahtevi, naj parlament odobri zakon za globalno zaščito slovenske manjšine v naši deželi. Dušan Lovriha Volilni izidi v tržaškem okrožju Trst Milje Devin- Nabrežina Dolina Zgonik Repentabor KP| 12.415 (22,5) 4 709 (50,7) 1.341 (26,1) 1 948 (49,1) 435 (43.8) 149 (31,6) MSI 26.009 (13,8) 299 ( 3,2) 317 ( 6,1) 73 ( 1,8) 29 ( 2 9) 31 ( G,5) ss 5.204 ( 2,7) 86 ( 0,9) 838 (15,7) 688 (17,3) 273 (27,5; (28,0) PSI 15.702 ( 8,3) 499 ( 5,3) 512 ( 9,6) 349 ( 8,8) 103 (10,3) 76 (16,1) PRI 10.047 ( 5,3) 379 ( 4,0) 120 ( 2,3) 78 ( 1,9) 29 ( 2,9) 6 ( 1,2) DC 31.476 (32,7) 2.528 (27,2) 1.626 (31,6) 628 (15,8) 63 ( 6,3) 5/. (11,0) PII <3.287 ( 7,7) 287 ( 3,0) 173 ( 3,3) 48 ( 1,2) 27 ( 2,7) 12 ( 2,5) IF-MIT 3.217 ( 1,7) 114 ( 1,2) 29 ( 0,5) 31 ( 0,7) G ( 0,6) ! ( 1,0) PSDI 10.631 ( 5,6) 386 ( 4,1) 214 ( 4,1) 125 ( 3,.) 27 ( 2,7) 8 ( 1,7) D E L O - Stran 4 Velik uspeh komunistov v slovenskih občinah na Goriškem Izidi deželnih volitev v goriški pokrajini zelo jasno potrjujejo, da so se volivci v Posočju izrekli proti politiki demokristjanov in njihovih tradicionalnih zaveznikov, ki se niso znali ali hoteli upreti nesrečni politiki Andrectti-Malagodijeve vlade, tj. vlade, ki je bila «odpuščena» skupaj s tajnikom Krščanske demokracije predvsem po volji delavcev in njihovih bojev, kar so potrdile tudi volitve 17. in 18. junija. V tem okviru dobiva še poseben pomen glas slovenskih volivcev v goriški pokrajini (kjer je KPI napredovala za 2,5%, DC pa nazadovala za 2%) in zlasti v občinah Doberdob, kjer je KPI prejela 52% glasov in je napredovala za 8%, v Sovod-njah s 30% ( + 13%) in v Števe-rjanu z 20% ( + 6%). Tudi v sami goriški občini je KPI dosegla dobre rezultate. Lahko rečemo, da je danes KPI na prvem mestu v slovenskih občinah. To dejstvo v prvi vrsti potrjuje, da so volivci obsodili klikarsko po- litiko, kompromise in lažne obljube krajevnega levega centra, ki ni rešil problemov slovenske manjšine, odnosno je te probleme v nekaterih primerih celo zaostril. O tem bi mnogi morali razmišljati, kajti za rešitev problemov slovenske manjšine je nujna odstranitev vseh oblik protikomunizma. Ti problemi se morejo rešiti v okviru bitke za uveljavitev demokratičnih določil republiške ustave, ki je — in tega bi se morali vsi zavedati — protifašistična in ne protikomunistična. Zahvaljujemo se predvsem delavcem slovenske narodnosti za glas, ki v goriški pokrajini ponovno potrjuje velike tradicije Jožeta Srebrniča v čigar imenu vabimo zlasti mladino, naj vstopi v KPI zato, da postane protagonist tiste idejne bitke, za katero se je opredelila na dan volitev. TULLIO PAIZA tajnik goriške federacije KPI VOLILNI IZIDI V GORIŠKEM OKROŽJU KPI 1973 26.617 27,5% 1968 23.404 25,1% 1970 23.203 24,5% 1972 25.381 25,5% PSDI 1973 6.615 6,9% 1968 (skupaj s PSI) 1970 8.159 8,6% 1972 7.337 7,4% PRI 1973 2.253 2,3% 1968 1.180 1,3% 1970 2.040 2,2% 1972 2.537 2,5% MSI 1973 6.519 6,7% 1968 4.151 4,4% 1970 4.767 5,0% 1972 6.424 6,5% DC 1973 37.309 38,6% 1968 37.840 40,5% 1970 37.387 39,4% 1972 42.368 42.6% PLI 1973 2.993 3,1% 1968 4.264 4,6% 1970 4.303 4,5% 1972 3.164 3,2% SS 1973 2.989 3,09% 1968 3.025 3,2% 1970 2.937 3,1% 1972 — — OPOMBA - Na deželnih volitvah leta 1968 sta PSI in PSDI, ki sta nastopili s skupno listo prejeli 14.081 glasov, tj. 15,1%. Na parlamentarnih volitvah leta 1972 SS ni nastopila. Politični pomen praznikov komunističnega tiska Komaj se je zaključila volilna kampanja in že so naše sekcij'e angažirane pri delu, da bi tudi letos uspešno izpeljale kampanjo za komunistični tisk. Letošnja kampanja za komunistični tisk se uvršča v zelo značilen položaj. Pravkar so državljani potrdili voljo po preokretu na levo ter zadali močan udarec krščanski in socialni demokraciji. Komunistična partija je učvrstila svoj položaj v deželi in bo iz utrjenih postojank učinkoviteje in odločneje zastopala ljudske težnje ter vodila boj za demokracijo, reforme, družbeni napredek, proti fašizmu. Desni center je propadel in Andreotti je moral odstopiti. Tudi volilni izidi so nedvomno znatno vplivali na pogajanja za sestavo nove vlade. Sedaj nas čakajo nove bitke za spoštovanje ljudske volje, za to, da bo nova vlada odprla pot reformam, socialnemu in gospodarskemu in političnemu preokretu; za to, da bo vodila izrazito protifašistično politiko. Vsakdor izmed nas se prav gotovo zaveda pomena, ki ga ima tisk in kako nujno je objasnjevati položaj, seznanjati množice o tem, Zaradi nepremostljivih tehničnih ovir ie današnja številka izšla samo na jestih straneh Nekatere sestavke, ki bi bili morali biti objavljeni danes, bomo objavili v prihodnji številki. Cenjene bravce in sodelavce prosimo za razumevanje. UREDNIŠTVO kakšni so naši predlogi, kakšna stališča in kakšne smernice dela in borbe. Še zlasti, če pomislimo na destvo, da imajo naši politični nasprotniki v svojih rokah zelo močan propagandni instrument, radio in televizijo, številne časopise in druge publikacije, ki širijo protiljudsko propagando ter zavajajo javno mnenje. Nekateri, žal, mislijo, da je vseeno kateri časopis kupujejo in berejo, češ, saj vsi časopisi več ali manj pišejo o istih vprašanjih. To že, vendar ne vsi enako. Bolje povedano: komunistični tisk se razlikuje od drugega tiska. Ob poročanju o dogodkih zavzema tudi stališče in bralca pravilno usmerja. Bedni bralci našega tiska se tega (Nadaljevanje na 6. strani) JELKA GERBEC Od zadnji številki «Mladike» Da jih ni niti malo sram Zaradi jasnosti že v samem začetku poudarjamo, da ta zapis ni namenjen urednikom «Mladike», ki se je v svoji zadnji številki spozabila na povsem nesprejemljiv in nesramen način proti vsem borcem in antifašistom. Naš zapis je namenjen bralcem, tovarišem in prijateljem, predvsem mladim. Najprej kaj se je zgodilo. V svoji zadnji številki objavlja «Mladika», mesečnik slovenskih klerikalcev v Trstu, dva «zanimiva» prispevka: razgovor predvolilnega značaja z dr. Dragom Štoko (ki je, med drugim, član uredništva te revije) in polemičen zapis «Čuka pod Obeliskom», v katerem urednik revije ne štedi s psovkami in žaljivkami na račun tržaškega partizanskega zbora, komunistov, socialistov in antifašistov nasploh. Tako pita partizanske pevce s «hlapci», obenem pa napoveduje izmišljen shod slovenskih antifašistov na Opčinah. Shod naj bi bil v telefonski kabini, češ da je med Slovenci tako malo antifašistov, oziroma, da so vsi sedanji antifašisti bili «kdaj člani fašističnih organizacij». Vse to ie bilo objavljeno na platnicah «Mladike», medtem ko v notranjosti govori dr. Stoka o «slovenskih fantih, ki so s pesmijo in besedo šli v boj proti fašizmu». Lahko bi k temu dodali pikro oceno o taktiki porazdeljenih vlog v istem uredništvu, če bi pojav ne bil bolj splošnega značaia. Predvsem pa resen. Gre za to, da se slovenski katoliški tisk, ki je — hočeš nočeš — pod kapo «Slovenske skupnosti», ne more in ne more otresti klerofašističnih popadkov. Vanje jih sili histerični protikomunizem, sovraštvo do vsega, kar je naprednega. Predvsem pa sovraštvo do tiste družbene in kulturne stvarnosti, ki v Sloveniji in zamejstva poganja korenine v narodno-osvobodilnem boju našega naroda. Boju. ki je bil obenem boi proti okupatorju in domačim izdajalcem in socialistična revolucija slovenskega naroda. Slovenski katoličani in protikomunisti okoli «Mladike (in Slovenske skupnosti, upoštevajoč sestavo uredništva) in podobnih listov bi lahko tudi ne sprejemali socialistične stvarnosti v Sloveniji, vsaj iz ideoloških ra-rlogov. Ne moremo pa razumeti, zakaj se v tolikšni meri zaganjajo proti antifašistom, proti bivšim borcem. Morda pa le razumemo. Ne gre za volilno bazo «Slovenske skupnosti», ki je izrazito antifašistična. Vemo, da so avtomobili z znaki lipove vejice krožili po vaseh s partizansko pesmijo. Na ustih marš kogar, tudi med našimi tovariši, je zaigral nasmeh. Končno?! Toda neorganizirani bazi SS stoji nasproti vodilna skupina, v kateri še vedno vedrijo ljudje z umazanimi rokami. Ljudje, ki so morali bežati iz Slovenije po osvoboditvi, medtem ko se jim je pod Nemci lepo godilo. Ljudje, ki so izdajali in so še danes soodgovorni za vse, kar je počel slovenski kolaboracionizem: za stotine poklanih pri Sv. Urhu, za Begunje, za transporte izdanih aktivistov OF v Dachau, Auschwitz, Mauthausen. 7,a Rižarno. Koliko tržaških aktivistov OF se spominja, da so domobranski policisti na tržaških ulicah lovili slovenske aktiviste in jih izročali Gestapu ali Collot-tiju. Naj za vse velja primer pisateljice Mare Samse, ki so jo domobranci aretirali in izročili Collottijevim krvnikom, kjer bi gotovo podlegla mučenju, ako bi ji ne uspelo zbežali.. Tem ljudem ne gre za volilne taktike. V droboviu jim je zapičena ostra konica, ki jim ne daje miru. (Konica sramote? ) Čutijo, da se morajo iztresti. Da morajo izliti svoj žolč. Morda samo na list papirja, na revijo ali časopis. Tudi, če jih bo večina katoliških bralcev obsojala. Morda je v temu tudi doza sadizma, ko jim preko tiska uspe, da S'>oiim Hudem vsiljuiejo strup sovraštva, tudi če se nemočni bralci pred njim branijo. In tako beremo v «Mladiki», v «Katoliškem glasu» članke, polne fašistične zlobe, ki je Slovenci ne prenesemo. Ta tisk objektivno škoduje Slovencem v zamejstvu, ker jih oropa pristno krščanske misli, obenem tudi onemogoča vsakršno obliko dialoga. Prvim kristjanom so usta zaprta? Škoduje mladini, ki o junaštvu pol-m-etekle dobe izve samo iz ust staršev. medtem ko je ta tematika v slovenski šoli. zavita v molk. Zgodilo se ie, naprimer, da so hoteli nekateri starši povabiti na licei «Prešeren» narodnega heroja, španske«#, abesinskega in slovenskega partizana, osvoboditelja Genove in Ligurije, ki sta mu nodelila častno meščanstvo in zlato kolajno italijanskega odporništva. To neta Ukmarja, s Proseka. Prošnja ie bila zavrnjena, nekdo pa je celo siknil: «Pri tem človeku ni povsem čisto, če se je moral preseliti v Koper. Mi ne vemo, kaj je delal, česa je kriv». Tonetu Ukmarju je bilo prepovedano, da bi spregovoril v šoli, samo enkrat, za eno uro. Pač pa uro predavajo profesorji, ki jih ni sram v razredu poveličevati junaštva domobrancev ali Wermachta, pri tem pa dodajati, da je «tolpa pijanih Korošcev okomunistila vso Slovenijo» (definicija nekega profesorja slovenskega slovstva). V teh krogih rastejo ljudje «Mladike». In vendar lepi «Slovenska skupnost» plakate, v katerih trdi, da se je borila proti fašizmu. Antifašizem je predvsem doslednost. Antifašizem pomeni, da morajo voditelji SS najprej počistiti v svoji sredi. Ne gre za to, če je kdo v preteklosti sodeloval. Morda se je skesal, kritično pretresel svojo preteklost in gleda danes na stvari drugače. Pred temi se lahko tudi odkrijemo, če so dovolj značajni in o tem molčijo. Nikakor pa ne moremo pristati, da bi lahko prejeli patent antifašista ljudje, ki s svojim pisanjem iz tedna v teden, iz meseca v mesec dokazujejo, da se niso spremenili. Da so, kot jih je lepo opisal Alojz Rebula v svojem zadnjem romanu, ljudje, ki jim celo kratica osvobodilne fronte ne gre kar tako z ust in sikajo: Oefffff. Antifašizem je nekaj čistega, je lastnost značaja, ljubezen do demokracije. Ni samo nasprotovanje fašizmu, temveč osnova našega slovenstva, kulturna prvina ustvarjalnosti Slovencev na obeh straneh meje. Čudi nas, da nekateri tega nočejo razumeti in da še dalje žive v polpreteklih histeričnih sanjah o «svobodni Sloveniji» (izven Jugoslavije), o «narodnih spravah», o «spomeniku pobitim domobrancem»... v imenu katerih goriš ki klerikalni list še vedno zbira mastne prispevke. Mar slovenski katoličani niso vredni drugega tiska? Verjetna da. A zganiti se morajo sami, medtem ko si lahko predstavljamo, da bodo tudi mlajši napredni slovenski kristjani (Tuta, recimo) drhteli od ogorčenja zaradi ostrine našega članka, češ da je grob, «ne-fair» in podobno. Komunisti nismo grobi. Smo za dialog, za ustvarjalno sodelovanje naprednih ljudi, ideoloških razlik in meja. Vse to pa nas sploh ne zanima, ko gre za fašiste (Nadaljevanje na 6. strani) STOJAN SPETIČ 13. festival □ELA v Dolini Spored: Petek, 29. VI. ob 16. - otvoritev ob 17. - koncert godbe iz Ricmanj ob 18.30 - nastop pevskih zborov «Vodnik» iz Doline in «Slovenec» iz Boršta Sobota, 30. VI. ob 20.30 - nastop pevskih zborov «Venturini» iz Domja in «Prešeren» iz Boljunca Nedelja, 1. VII. ob 16. - nastop godbe iz Brega ob 18.30 - shod; govorila bosta novoizvoljena deželna svetovalca : Antonino Cuffaro član Centralnega komiteja KRI in deželni tajnik partije in Dušan Lov ri ha dolinski župan ob 19.30 - nastop folklorne skupine «ŠTUDENT» z Reke Vse tri večere PLES. Igral bo ansambel THE LORDS 0 Program prireja krožek «Pinko Tomažič» 0 Ob zadnji številki «Mladike» (Nadaljevanje s 5. strani) di pisune «Katoliškega glasa» in «Mladike». Tu spregovori samo gnev. Pred nekaj leti smo v «Delu» objavili zapis ob strumentalizaciji naših narodnih herojev. Zapisali smo} da je njihova žrtev tako svetla in velika da nima nihče pravice, da bi se z njimi šalil ali malenkostno poigraval. Zato ponavljamo. To, kar si nekaznovano dovoljujejo slovenski klerofa-šis/i na Tržaškem in Goriškem je sramotno, nedopustno. Čudi nas. da nismo brali nasprotne izjave Draga Štoke, ki je član tega uredništva. Če se ne strinja, zakaj ne odstopi? Če se pa čuti dovolj močnega, naj poseže in naredi red. Nadaljnih provokacij fašističnega kova, žalitev odporništva in naših borcev Slovenci, predvsem pa komunisti, ne bomo več trpeli. Politični pomen praznikov tiska (Nadaljevanje s 4. strani) zavedajo, vendar pa je potrebno, oa se teh argumentov ne le zave-rlajo, temveč se jih poslužujejo med izvrševanjem svoje funkcije. Le tako bomo uspeli razpečati še večje število naših H sto v. Širjenje našega tiska mora postati osrednji moment sedanje kampanje. To poudarjamo zato, ker se včasih dogaja, da je osrednji moment kampanje za komunistični tisk prireditev, praznik, medtem ko se na širjenje tiska pozablja. Kampanje ne vodimo za to, da bi s časopisi samo popularizirali praznike tiska, temveč, obratno, da bi na praznikih tiska popularizirali časopis. Zato je nujno, da naše sekcije spremenijo dosedanje kriterije pri vodenu te važne kampanje in da v razpravo postavijo predvsem vprašanje širjenja in populariziranja komunističnega tiska. Prazniki, prireditve in druge pobude naj se vskla-dijo s to potrebo. 7 vprašanj «Besede» Zadnja predvolilna številka «Glasa Slovenske skupnosti» je posvetila našemu listu kar sedem vprašanj polemične narave. Ker pošta slabo deluje, smo list prejeli komaj v ponedeljek zvečer, ko smo šteli glasove, ki jih ni bilo malo. Za trenutek nas je zamikalo, da bi sedli k mizici in napisali od lovor na vprašanja. Potem pa smo se premislili, vrgli « Besedo» v koš in nadaljevali s štetjem glasov. Saj je bito to opravilo važnejše. Voščilo Tovariš Stai ko čaharija, občinski svetovalec in ta'mik sekcije KPI v Nabrežini, je pred kratkim slavil šestdesetletnico rojstva. Komunisti iz Nabrežine mu izrekaio iskrena voščila, katerim se pridružuje tudi uredništvo našega glasila. DELO giacilo KPI zr r>!ov. rp-nd. manjšino Direktor Marija Bernetič Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava: Trst, Ui. Capitolina, 3 - telef. 744-046 - 744-047 Dopisništvo v Gorini: Ul. tocchi, 2 Letna naročnina 1.000 lir Poštni tekoči račun: Tst 11/7000 Tisk: Tiskarna Riva, Trst, Ul. Torrebianca 12.