Štev. 7.
V" Ljubljani, 9. aprila 1915.
LV. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljaj franku.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ti dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K poi leta .... 5*— „ četrt leta .... 2'50 „ posamezne Številke po 20 h.
Za oznanila }e plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ n ti a trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118).
Za reklamni notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 n za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to Je vse administrativne
stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 23. aprila 1915.
Prvo četrtletje t. I. je minilo. — Prosimo svoje naročnike in naročnice, da poravnajo zapadlo naročnino, oziroma da jo obnove. — Težki so časi, težke razmere. A ravno sedaj ne smemo pozabiti sebe, da nas pozneje, ko se vrnejo normalne razmere, tudi drugi ne pozabijo! — Pritegnite v naš knog vse, ki stoje brezbrižno izven naših vrst! — Zavedamo se težavnega položaja," zato pa po svojih najboljših močeh služimo svoji stvari, kolikor je to v tej dobi največ mogoče. Uva-žujno vsi resnico in ravnajmo se vsi po njej: Veliko je dolžnost, brezmejno več ljubezen!
n i nm iz icanii učiteljev.
Sedaj, ko divja bojna vihra na obsežnih mejah naše staroslavne Avstrije, bodo zanimale učitelje in njih rodovine zlasti pravne razmere onih tovarišev, ki so poklicani v dejanjsko vojaško službovanje. Kakor vemo, je teh jato mnogo — že iz današnjega članka razvidijo čitate-lji, koliko naših naročnikov je poklicanih.
Centralna vlada je med l. 1870—80 pozvala avstrijske deželne zbore, naj predlože načrte zakonov, ki naj določajo te razmere. Večina deželnih zborov je sprejela zakon, ki določa pravne razmere nele v vojnem, temveč tudi v mirnem času. Posamezne dežele pa so izdale deželne zakone, ki govore le o razmerah učiteljstva v vojnem času. Vendar so določila teh zakonov že zastarela in nimajo ob današnjih socialnih razmerah pravega pomena. Salcburškai, Tirolska, Predarl-ska in Istra pa takega zakona sploh nimajo.
Naslednji podatki naj pokažejo kratko določila teh zakonov onih kronovin, ki jih imajo, in sicer:
Nižje Avstrijsk o: Moštvu pripadajoči neoženjeni učitelji dobivajo polne službene prejemke (le stanarine ne), oženjeni pa poleg teh še stanarino. — Ako so učitelji gažisti — torej častniki — potem veljajo sledeča določila:
a)	V vsakem slučaju se jim izplača tretjina prejemkov, ki bi jih dobili ob vpo-kojitvi.
b)	Ako vojaška gaža (brez pristojbin), ne da bi všteli pod a) navedene tretjine, ne doseže učiteljeve plače, se jim izplača razlika.
Ako je vojaška gaža enaka učiteljski plači ali višja od te, se poslednja, razen pod a) navedene tretjine, ne izplačuje.
Učiteljem, ki imajo družino, se odteguje po točki b) le tedaj in toliko, kolikor presegajo prejemki vojaške gaže z učiteljsko plačo vred vsoto letnih 2400 K.
Gornje Avstrijsko: Moštvu pripadajoči neoženjeni učitelji dobivajo polno v pokojnino všteto plačo, oženjeni
učitelji poleg te še stanarino. Začasni učitelji ne dobivajoi ničesar.
Glede vojaških gažistov veljajo določbe Nižje Avstrijske.
Štajersko: Neoženjeni, moštvu pripadajoči učitelji dobivajo polovično plačo, vojaški gažisti isto kakor nižjeav-strijski.
Kranjsko: Neoženjeni, moštvu pripadajoči učitelji dobivajo- polovično, oženjeni polno plačo.
Vojaški gažisti kakor nižjeavstrijski.
Koroško: Oženjeni učitelji dobivajo, če njih službeno mesto ni zasedeno, 30—60 K mesečno, neoženjeni le 16 K. Ako vojaška gaža presega učiteljsko plačo, ne dobe ničesar. Te krute določbe je deželni odbor v toliko^ omilili, dai dobivajo oženjeni iz normalneg*a šolskega zaklada mesečno 30 K in poleg tega še prostovoljen prispevek, ki daje z vojaško plačo polno učiteljsko plačo. Dežela daje torej nekaj več kakor polovico učiteljskih plač, država pa ostalo. Tudi neoženjenim učiteljem so nekaj poboljšali. Izvzeti so le gažisti in oni, ki služijo le za čas vojnih operacij v fronti.
Češko: Oženjeni in neoženjeni moštvu pripadajoči učitelji dobivajo polno v pokojnino všteto plačo.
Moravsko: Moštvu pripadajoči, neoženjeni učitelji dobivajo polovično, oženjeni polno plačo. Vojaški gažisti kakor na Nižjem Avstriskem.
Š 1 e z i j a: Učitelji dobivajo polno plačo, oženjeni tudi stanarino. Vojaški gažisti kakor na Nižjem Avstrijskem.
V Galiciji, Bukovini, Dalmaciji in na Goriškem dobivajo neoženjeni, moštvu pripadajoči učitelji tret-jinsko, polovično ali celo plačo. Povsod dobivajo oženjeni učitelji poleg plače še stanarino.
Deželni šolski sveti solno gr aški, tirolski in p r e d a r 1 s k i, ki nimajo takih zakonov, so sporazumno z deželnim odborom izdali naredbe, ki določajo de-finitivnim učiteljem polno plačo, le na Predarlskem dobivajo neoženjeni učitelji nekaj manj.
Iz povedanih določb je razvidno, da kakor v mirnem, tako tudi v vojnem času ni avstrijskim učiteljem in njih rodovinam z rožicami postlano. Najslabše pa se godi koroškim, v mirnem času sicer še dobro plačanim učiteljem. Naloga merodajnih či-niteljev po sklepu vojne bodi pravična in socialnim razmeram sedanjih časov primerna ureditev pravnih razmer onega stanu, ki izobrazuje široke ljudske mase.
Da cenjeni tovariši zvedo imena onih tovarišev- naročnikov, ki so poklicani v dejanjsko vojaško službo, prinašamo, kolikor nam je doslej znano, njih izkaz, pripominjamo pa, da ni popolen, ker mnogo oženjenih naročnikov ni odpovedalo lista, ampak ga dobivajo njihove sokroge. Enake izkaze o svojih naročnikih so objavili tudi drugi avstrijski in nemški učiteljski listi. — Evo naših tovarišev-bojevnikov: Kranjska.
1.	Ažman Leopold, nd. Žabnica.
2.	Bergant Josip, nd. Turjak.
3.	Bernot Ivan, c. kr. strok, učitelj Ljubljana.
4.	Ciuha Franc, nd. Smlednik.
5.	Furlan Maks, u. v. Šmihel p. Postojni (padel na bojišču — po drugi vesti v srbskem ujetništvu).
6.	Gantar Ivan, u. Št. Jernej.
7.	Grčar Tit, nd. Št. Rupert.
8.	Hočevar Frac, nd. Birčna vas.
9.	Hočevar Maks, strok. uč. Krško.
10. Jaklič Josip, u. Dolenja vas pri
Ribnici.
11.	Jaklič Franc, u. Radovljica.
12.	Jurjevčič Franc, u. v. Iška vas.
13.	Jocif Peter, u. Dobrava p. Bledu.
14.	Kavčič Franc, u. v. Šmihel p. Novem mestu.
15.	Knez Rudolf, nd. Št. Vid p. Brdu.
16.	Kosini Miroslav, u. v. Gor. Jezero.
17.	Krek Vinko, u. v. Trboje.
18.	Lilija Vekoslav, nd. Polšnik tv srbskem ujetništvu).
19.	Lampret Fortunat, u. Trnovo.
20.	Marok Alojzij, nd. Nemška vas.
21.	Mazi Vilko, u. Ljubljana.
22.	Mikuž Valentin, nd. Šmarje.
23.	Morela Leopold, u. Metlika.
24.	Obrekar Rudolf, u. v. Čeplje.
25.	Reisner Josip, c.kr.prof.Ljubljana.
26.	Repovš Friderik, u. Tržič.
27.	Riglar Ivan, u. Semič (v ruskem ujetništvu).
28.	Dr. Rus Mavricij, c. in kr. polk. zdravnik Ljubljana.
29.	Rus Vilibald, u. Kranj.
30.	Sadar Mirko, u. Postojna.
31.	Sepaher Anton, u. Kranj.
32.	Skulj Andrej, nd. Tržišče.
35. Sovre Karel, u. Radeče p. Zidanem mostu.
34.	Starman Franc, u. Kuteževo.
35.	Suhadolnik Andrej, u. Kranj.
36.	Schiffrer Egidij, u. Jesenice.
37.	Špenko Josip, u. Leskovec.
38.	Štravs Karel, nd. Hotederšica.
39.	Tratar Josip, u. Mokronog.
40.	Trobiš Josip, u. Škocijan p. Dobravi.
41.	Trost Miroslav, nd. Dolenjavas p. Ribnici.
42.	Volk Peter, u. Postojna.
43.	Vadnjal Ivan, nd. Prem (v srbskem ujetništvu).
44.	Zagorc Franc, nd. Bela cerkev.
45.	Zaletel Vinko, u. Postojna.
46.	Zore Rudolf, nd. Predoslje.
47.	Bajželj Ivan, c. kr. tel. učitelj Idrija.
Štajersko.
1.	Brumen Anton, nd. Čadram.
2.	Cilenšek Franc, u. Sv. Križ pri Ljutomeru.
3.	Delakorda Rudolf, u. Teharje.
4.	Gaberc Anton, u. Naraplje.
5.	Gosak Josip, u. Loka p. Zusmu.
6.	Hauptman Ulrik, u. Ribnica na Pohorju.
7.	Hergouth Josip, u. Šmartno ob Paki (padel na bojišču).
8.	Hrnko Jakob, u. Dramlje (padel na bojišču).
9.	Jerše Josip, u. Kapele.
10.	Jurko Vitko, u. Dol pri Hrastniku (odlikovani z malo in veliko srebrno svetinjo za hrabrost).
11.	Keržič Janko, u. Špitalič.
12.	Kieslinger Juro, u. Laški trg.
13.	Kotzmut Rudolf, nd. Sv. Urban nad Ptujem.
14.	Kranjc Franc, nd. Sv. Barbara n. Mariborom.
15.	Kveder Karel, u. Št. Jurij ob Juž. železnici.
16.	Krotky Boštjan, u. Poljčane (utonil v Drini na Srbskem).
17.	Lebar Franc, u. Hrastnik.
18.	Lovrenc Josip, nd. Majšperg.
19.	Mavric Peter, u. Makole.
20.	Petrovič Simon, u. Sv. Miklavž.
21.	Ramšak Franc, u. Sv. Peter nad Mariborom.
22.	Rozman Avgust, u. Škalske-Cir-kovce.
23.	Sel Ivan, u. Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
24.	Serajnik Domicijan, u. Ormož.
25.	Sevnik Julij, u. Dramlje (padei na bojišču).
26.	Sever. Franc, u. Kostrivnica.
27.	Srebrnič Franc, nd. Zabukovje p. Sevnici.
28.	Schalda Leopod, u. Ptujska okol.
29.	Šegula Franc, nd. Št. Lenart-Laško.
30.	Šerbak Janko, u. Dobje.
31.	Urek Ivan, u. Vransko.
32.	Valenčič Josip. u. Zidani most.
33.	Velnar Josip, u. Cezanjevci.
34.	Voglar Franc, u. Celjska okolica.
35.	Volavšek Anton, u. Buče p. Kozjem.
36.	Vrtovec Ciril, u. Lokavec p. Zidanem mostu.
37.	Vrečko Martin, u. Šoštanj.
38.	Zdolšek Anton, u. Gornji Grad.
39.	Žagar Franc, u. Celjska okolica.
40.	Zeleznik Oroslav, u. Št. Jurij v Slov. goricah.
Primorsko.
1.	Arko Leopold, nd. Lokev na Krasu.
2.	Baša Andrej, u. Materija.
3.	Baša Franc, nd. Črniče.
4.	Benko Vekoslav, u. Dol. Branica.
5.	Berce Anton, u. Črnotič.
6.	Bravničar Alojzij, u. Stržišče.
7.	Caharija Ivan, u. Povit.
8.	Cerut Silvester, u. Truške (v rusk. ujetništvu).
9.	Dimnik Ivan, c. kr. u. Trst.
10.	Erjavec Franc, u. Misliče.
11.	Faganel Cvetko, u. Trebušai
12.	Filipič Karel, u. Kal.
13.	Furlanič Angel, u. Boršt.
14.	Gradnik Rajko, nd. Kozana.
15.	Gregorič Vinko, u. Opatjeselo.
16.	Hvala Anton, u. Barat-Kanfanar.
17.	Ivančič Josip, u. Poljubin.
18.	Jezeršek Egon, u. Trst.
19.	Jug Ognjeslav, u. Ravne (v rusk. ujetništvu).
20.	Juh Ivan, u. Kubed.
21.	Kovač Ivan, c. kr.morn. učit. Trst.
22.	Kumar Rudolf, nd. Bilje p. Gorici.
23.	Ločniškar Franc, u. Dreženca.
24.	Mahnič Ivan, u. Smast.
25.	Medič Pavel, u. Gabrovica.
26.	Medvešček Bogumil, u. Truške
27.	Mervič Avgust, u. Sežana.
28.	Muzič, u. Bukovica.
29.	Peček Avgust, u. Sežana.
30.	Perko Rudolf, u. Nemški Rut.
31.	Petaros Ivan, u. Golac.
32.	Poljšak Albert, u. Avber.
33.	Reja Rudolf, u. Zapotok.
34.	Rudež Herman, nd. Dekani (umrl na koleri).
35.	Sardoč Adam, u. Škofije (v srbskem ujetništvu).
36.	Semič Valentin, nd. Lazaret.
37.	Stepančič Ivan, u. Lokve.
38.	Stres Srečko, u. Škrbina.
39.	Stritar Albin, u. Solkan.
40.	Ščuka Franc, u. Lipa (v ruskem ujetništvu).
41.	Tavčar Ivan, c. kr. učit. Trst.
42.	Terčon Valentin, u. Volčji grad.
43.	Toroš Pavel, u. Vedrijan.
44.	Troha Franc, nd. Lokovec.
45.	Trošt Josip, u. Artviže.
46.	Trdan Stanko, u. Jagršče.
47.	Urbančič Alojzij, nd. Volčja draga.
48.	Verčon Mihael, u. Otlica.
49.	Vrezec Milan, u. Škrljevo (v ruskem ujetništvu).
50.	Waschte Avgust, c. kr. učit. Trst.
51.	Zajec Josip, u. Lig-Kaal.
52.	Žerjav Ljudevit, u. Brezovica.
53.	Stritar Albin, u. Solkan.
54.	Marcóla Ahdrej, u. Robidišče.
Koroško.
1. Feinig Ivan,	u. Tunel^Pliberk.
Po" našem izkazu	je torej Tovarišev-cev vojakov:
s Kranjskega	40
s Štajerskega	40
s Primorskega	52
s Koroškega	1
skupaj
133 —t.
Vojna.
PESEM BORCEV.
Mogočen plamen v dnu srca z zastavami naprej vihra; za vse pretekle tožne dni salm zakon si zapiše v kri!
Desnica bridki meč vihti, pot širi se skoz val krvi — s sovragom proč od naših mej! Viharno gremo pot naprej!
Polje domače, raj planin, na vse predrage svet spomin: ta spremlja nas, bodri srce, da se na boj kot k svatba gre ...
Oj, domovina, ti naš raj, v boj sveti gremo zaite zdaj; nate in meč junak oprt, z zaničevanjem gleda smrt!
Naj bojni le grmi vihar, srce ne zabi vas nikdar! Če ga pa krogla prestreli, naj vam oko se ne solziii:
Tolaži vas spomin sladak, da v boju pal je sin junak; naj svet vam bo spomin njegov, recite v grob mu blagoslov!
Fran Žgur.
VDOVA.
Ustrelili so te,
moj edini mož;
ali v grob položili so te?
Nikoli več ne boš
gladil dece nebogljene,
nikoli več mene
bodrile ne bodo tvoje oči,
da naj s teboj,
naslonjena nate,
gradim bodočnost sreče bogate
krvii svoje in tvoje krvi,
ti edini, edini moj!
Kaj smo mi, iz tebe živeči, v tihi rodovinski sreoi strašnega zagrešili, da so nam rednika ubili?
Iz mojih oči več solze ni!
V srcu drhtečem bolest besni,
ko gledam deco, ki v spanju in bdenju
gine jadna v koprnenju,
da bi te drobne ročice še enkrat se spele,
ob vratu sklenile se in te objele.
O, hrepenenja rastočega
iz srca obupajočega
v niič se izgubljajoči val —
to vseh žalosti je žal L
Spne se, šine do visokih zvezd,
išče ... nikogar nikoder ni...
in nazaj v rano, ki v srcu še krvavi,
pade, iz nje pa razmahne se nova bolest...
Ali so te v grob položili?
Ali vrani svatujejo?
Da ali ne!... Mi smo vase te skrili,
naša srca čujejo
tvoj poslednji vzdih,
ki plašan in tih
lepeče besedo neizgovorjeno ... In povsod le en glas šušti, in vsi vemo le eno — a resnična bolest —r molči!
E. G.
DELO UČITELJSTVA V DOBI VOJNE.
Berlinsko učiteljsko društvo, ki šteje 3980 članov, je zbralo 109.000 mark. Od te vsote je dalo v pomoč vzhodnopruskim tovarišem 34.000 mark, »Rdečemu križu« 10.000 mark, društvu gospa 10.000 mark, magistratu 35.000 mark in 20.000 mark za preostale. — Zbirka nemškega učiteljstva na Češkem je dala 66.644 K. Od te vsote dobi »Rdeči križ« 31.900 K. — Slovensko uöiteljstvo je nabralo glasom izkaza v današnji številki 24.215 K 66 vin. Z ozirom na naše število in na naše gmotne razmere je ta vsota največja.
» ■
VOJNA IN ŠOLSKA REFORMA.
V zadnji »Information« čitamo pod tem naslovom: Ob tej priliki nam bodi
dovoljena pripomba, da se mora jezikovna naobrazba naše mladine vhodoče primerno izpopolniti in modernizirati, primerno* bistvu države kot države narod n o s t i. Na bojiščih se je moralo cesto izkusiti, kako težko se naši vojaki sporazumljajo med seboj. V naši državi govore mnogo jezikov: nemški, češki, poljski, slovenski, hrvatski; italijanski, romunski maloruski, ali v učnih načrtih naših šol — tudi v najvišjih — to dejstvo absolutno ne prihaja do izraza. Temu zi-stemu treba absolutno napraviti konec. Lahko se najde ključ, ki omogoči, da bodo v šolah jemali primeren ozir na v državi navadne jezike. Če je časa in možnosti za čas trateči študij klasičnih jezikov na gimnazijah, potem se že dobi tudi nekoliko ur za učenje vsaj elementov državnih jezikov. Ob vsem češčenju hele-nizma vendar ne verujemo, da sme grški jezik zahtevati prednost pred državnimi jeziki, ki v miru spajajo narode, a na bo- . jišču vsaj omogočajo izmenjavanje misli med sobojevniki. Tudi potreba enotnega občevalnega jezika je dokazana po vojni. Kateri jezik naj bo to? Naj se poizkusi plebiscitom. Za plemeniti jezik Helenov se ne izreče večina jako pametnega in
praktičnega prebivalstva naše države! *
PRZEMYSL.
Przemysl je starodavno mesto. 2e leta 981. je bilo prvič zavojevano po Vla-dimirju Velikem; leta 1018. je to mesto zavojeval Boleslav Veliki; leta 1013. je prišlo pod gospodstvo južnoruskih vladarjev in končno za Kazimirja Velikega pripadlo kraljevini Polijski, pri kateri je ostalo, dokler ni Galicija prišla k Avstriji.
V	trdnjavo je bil Przemysl izpremenjen leta 1874. Zgrajeni so bili okrog mesta veliki forti, zgrajene so bile vojaščnice in skladišča, in splošno je veljala ta trdnjava za nezavzemljivO'. Sedaj smo videli, da tudi res ni bila zavzeta, ampak je padla, ker je zmanjkalo živil. — Przemysl! leži na desnem bregu reke San, čez katero drži 180 metrov dolg most. Mesto ima kakih 50.000 prebivalcev. V Przemyslu je sedež okrajnega glavarstva, okrožnega sodišča in okrajnega finančnega ravnateljstva, rimsko-katoliškega in grško-katoli-škega škofa ter zbornega zapovedništva.
V	mestu sta dve stolni cerkvi, poljska in rutenska gimnazija, učiteljišče in dv® du-hovski semenišči. Prebivalstvo v mestu je po večini poljsko, prebivalstvo v okolici je rutensko. Mesto ima dva lepa spomenika: kralja Sobieskega in pesnika Mickiewicza.
ZAČASNA VDOVSKA, SIROTINSKA IN INVALIDNA PRESKRBA.
Vojno ministrstvo je odredilo z na-redbo z dne 8. pret. m., da se vdovam ini sirotam v vojni padlih ali zaradi bolezni v vojni službi obolelih in umrlih vojakov izplačuje vojna preskrbnina tudi po poteku zakonito določenih šestih mesecev po smrti vpoklicancev do nadaljne odredbe, vendar pa ne, da bii imeli pravno pravico do nje. Z že nakazano ali pozneje dovoljeno vojaško preskrbo se zniža preskrbnina za enak znesek. Dalje obvelja tudi brez pravne pravice do nadaljnih odredb preskrbnina za družinske člane onih vpoklicancev, ki so postali invaldni ter so bili prestavljeni v neaktivno stanje, toliko časa, dokler niso invalidni reditelji sposobni zadostno skrbeti za svojce.
MADJARI ZASE.
Budimpeštanski dopisnik »Hrvatskega Pokreta« je imel z nekim madjarskim parlamentarcem razgovor, ki se je zasukal na jako aktualen in velevažen predmet. In tu je doznal zagrebški dopisnik: Vojna je grozen uničevalec, ki ne prizanaša ne življenju ne imetju, plačevati mu morajo tribut tudii naobraženi sloji v isti meri kakor drugi. Ali tu je ravno nevarnost. Širokih in najširših slojev je veliko, inteligence pa nimajo Madjari preveč. Zato so začeli v vladnih krogih razmišljati, kako bi se moglo inteligenco vsaj nekoliko obvarovati, ne da bi prišli v nasprotje z načelom enakih dolžnosti. Na-učni minister je dobil nalog, naj zaprosi vojno upravo za obzirnost v tem pogledu. — To je mnister storil, in sedaj razglaša vojno poveljstvo št. 53 v Zagrebu: »Na prošnjo kr. ogr. ministrstva za bogočastje in nauk odreja, da se na visokih šolah v deželah ogrske krone učeči se enoletni prostovoljci letnikov 1895 in 1896, ki so že unovačeni, kakor tudi vojni prostovoljci letnika 1891, ki so zaradi prostovoljnega pristopa v skupno vojsko imelii nastopiti svojo dejansko službo dne 1., oziroma 15. aprila, imajo vp^cati v tako
janske službe velja tudi za take enoletne prostovoljce, ki obiskujejo še srednje šalp ter bodo svoje šolsko leto dovršili šele začetkom maja. Za enoletne prostovoljce, pristojne na Hrvatsko in Slavonsko, ta odredba nima veljave.« — Po tej odredbi ima torej madjarska šolska mladina to ugodnost, da lahko mesec, oziroma poldrugi mesec kasneje nastopi dejansko službo, in za take srednješolce, ki gredo v vojsko, se bo šolsko- lieto zaključilo že začetkom maja. — Hrvatska »Obrana« pravi: »Dobro bi bilo, da se javnosti razjasni to neenako postopanje.«
PROFESOR FOERSTER O AVSTRIJSKIH NARODNOSTIH.
Znani pedagog Foerster, ki je nekaj časa uqil tudi na dunajski univerzi, je 10. pret. m. predaval na Dunaju. V svojem govoru se je dotaknil tudi avstrijskega narodnostnega vprašanja*. Cenzurirana praška »Uion« prinaša: »Za Avstrijo živi samo tisti, ki z vsako besedo in vsako sodbo zida mostove med avstrijskimi narodi; ki ne živi samo v svojem rodu, ampak se uživi in z ljubeznijo poglobi v tujo ljudsko vrsto in se pri vseh sporih naj-prvo spominja avstrijske zastave. Omenjal bi tudi one žalostne slučaje izdaje in uskokov, ko bi simbolično porabil in rekel: Ni samo izdajalec avstrijske domovine, avstrijske države tisti, ki daje sovražniku signale ali mu pošilja papirje, ampak vsak tisti, ki v politiškem življenju nastopa, piše in govori samo o sebičnem reusiranju (poudarjanju) svojih narodnih zahtev. Prave Avstrije še ni!, je še nevidna dobrina in nekak nebeški Jeruzalem. Delajte, da postane vidna, vidite tudi v šoli v vsakem pripadniku tujega naroda poslanca nevidne Avstrije v svoji sredi, obdajte ga s slavno črno-rumeno zastavo in boditi patrioti s tem, da odlično z njim ravnate in mislite na to, da ni Avstrija samo tam, kjer teče modri Dunav, ampak povsod, kjer se vam Nemec in Madjar, Čeh ali Poljak pokaže v viteškem duhu, v duhu miru in dobre volje — tu je Avstrija, tu se ustanavlja avstrijska monarhija.« — Tako beremo y »Reichsposti«, in mi le želimo, da zlate besede prof. Foersterja njegovim soroja-kom preidejo v meso in kri.«
RES JE!
Na letnem občnem zboru katoliško-po-litiškega društva v Voloskem-Mezeriču je govoril poslanec Fran Valovšek in je rekel med drugim: »Iz vojne se moramo učiti. Sovražniki so pričakovali, da se bomo ravsali med seboj; ali ne delamo tega, ker vemo, da Avstrija ščiti male narode, kakršen je naš. Vsi avstrijski narodi so se uedinili. Iz tega moramo črpati pouk — zase. Pri nas ni vse tako, kakor bi moralo biti. Mi se pobijamo med seboj — brat brata, in verujte, da sem se v zbornici poslancev časih sramoval, da sem Čeh. Vsakdo med vami je, ako ga štejemo samega zase, pameten; čim pa sta dva skupaj, se že začenja prepir ... Upajmo, da vojna kurira našo prepirljivost, da se spametujemo, da bomo v temeljnih stvareh kakor en mož složno prispevali k razvoju in procvitu našega naroda!
PREMEMBE NA VISOKIH MESTIH.
Češki namestnik knez Thun je iz ozi-rov na svoje bolne oči odstopil. Cesar mu je podelil briljante k velikemu križu Sv. Štefana in mu je v jako presrčnem pismu izrekel zahvalo za njegovo javno delovanje sploh, zlasti pa za njegov trud, da bi se doseglo sporazumljenje v narodnostnih vprašanjih na Češkem. Knez Thun je bil že prej enkrat češki namestnik. L. 1898. je postal ministrski predsednik. Nemške stranke so vodile proti njemu srdit boj, a dasi je imel v parlamentu večino na svoji1 strani, je moral 23. septembra 1899 odstopiti. Ni sedaj čas preiskovati, kaki vplivi so to povzročili. Nekaj časa se potem knez Thun ni udeležil javnega življenja, pozneje pa je vendar prevzel zopet češko namestništvo z izrecno nalogo, da doseže narodno spravo. Ob čem so se njegova prizadevanja razbila, je znano. Za češkega namestnika je imenovan dosedanji deželni predsednik šle-zijski grof Makso Coudenhove, za šlezij-skega deželnega predsednika pa je imenovan upokojeni minister Adalbert baron \Vidmann.
*
GOSPODARSKA PRIHODNJOST.
V Berlinu je bilo pod predsedstvom prvega podprezidenta nemškega državnega zbora posvetovanje načelstva nem-ško-avstrijsko-ogrske gospodarske zveze, a katerem se je razpravljalo o bodočih trgovskih zvezah med Nemčijo in Avstrijo. Zborovanja se je udeležilo več vplivnih gospodarskih politikov in zastopnikov industrije in trgovine. Vsi govorniki so se izrekli za čim ožjo gospodarsko zvezo med Nemčijo in Avstrijo.
UČITELJI V VOJNI.
»Tudi trije učitelji so bili med njimi«, je pripovedoval major. »Sploh so učitelji res imenitni fantje! Divizija je dobila 100 srebrnih hrabrostnih svetinj razdeliti, zlata pa je bila določena nekemu učitelju, ki je s svojo patruljo ujel 25 Rusov, ki so mu morali s potoma popraviti še razdrt most.« (Po »Berliner Tagblattu«). —t.
DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ«.
Tovariš Dragotin Češnik, nadučitelj v Knežaku, nabral 30 K; šolska mladina v Loškem potoku nabrala za mesec marec t. 1. 11 K 55 vin.; učiteljica-voditeljica K. Drolova nabrala v Zasipu 6 K; nadučitelj Anton Skala v Vipavi od igre tarok 8 K: šolska mladina v Radečah 22 K 74 vin.; učiteljstvo v Radečah nabralo 429 K 12 v in 98 K 40 vin. = 527 K 52 vin.; šolsko vodstvo v Sostrem zbralo 34 K 50 vin.; šolsko vodstvo v Brezju pri Dobravi zbralo 7 K; šolsko vodstvo Javor 8 K; u-čitelj U. Konjar v Motniiku zbirko učencev 23 K 70 vin.; šolsko vodstvo v Moravčah zbirko učencev 47 K 83 vin.; skupaj 726 K 84 vin.
V predzad. štev. izkazanih K 23.488:82 Danes izkazanih .... K 726:84 Doslej nabranih . . . . K 24.215:66
Prosimo nadaljnih obvestil, oziroma izpopolnil dosedanjih izkazov!
v mmm.
Z znanim odlokom je prepustil c. kr. dež. šoli svet krajnim šolskim svetom samoodločbo glede pouka. Priznati je treba, da se je postavil s tem na popolno pravilno stališče: šola naj sedaj direktno sodeluje pri produkciji živeža. V koliko naj se to vrši, naj odloča ljudstvo (kraj. šolski svet) po potrebi samo. Prav! Krasna rešitev. Za pogoj pa mora imeti: pravo razumevanje od strani ljudstva (kraj. šol. sveta). Tu pa postanem pesimist. Nehote se mi vsiljuje misel: ne bo prav. Pomisliti je treba, da so v naših kraj. šolskih svetih še nekateri zastopniki ljudstva, ki ne pOjmijo važnosti in pomena šole ali pa je nečejo pojmiti. Kdo bi jim zameril v teh razmerah, če se tako velikodušno dane pravice poslužijo v polni meri ter kratkim potom realizirajo svoj ideal: šole naj se kar zapro, saj jih ni treba, tudi naši predniki so živeli brez njih. — Strah se me je zato polastil, ko sem čital oni odlok. Pesimizem me ni varal. Po dosedanjih poročilih je izredno visok odstotek šol po deželi danes — za-tvorjen.	»
Preiščimo upravičenost tega dejstva. Kmet potrebuje delavcev — bridka resnica. Vprašanje je, kdaj jih potrebuje in kakšne. Poljsko delo je odvisno predvsem
od vremena. Če je lepo, se dela na polju, če je grdo:, se dela samo doma. Ni mi treba razlagati, da se hišno delo samo lahko povsod opravi brez otrok. Otrokovo delo postane pri hiši važno, če so drugi z doma. Kadar je deževno vreme, imajo torej vsi otroci čas za šolo.
Drugo vprašanje: Kakšne delavce potrebuje kmet? Vobče lahko trdimo, da 2 močnejša šolarja opravita na njivi delo 1 odraslega. Pomoč šolarjev je lahko torej prav izdatna, seveda le močnejših: v starosti 10 let in več (in še med temi je dokaj manj uporabnih). Trditev, da bi 6, 7, 81etni otroci mogli kaj koristiti na njivi, je nesmisel. Kar naredi takšen »delavec«, je narejeno površno, če je sploh narejeno. Ti so uporabni kvečjemu pri pobiranju kamenja po njivah in pri podmetanju krompirja, kar traja komaj par dni. Mlajši šolarji lahko1 tako vedno hodijo v šoto. Iz tega sledi:
1.	Krajšanje pouka v nižjih razredih pomeni pač veliko škodo za otroke same (t. j. za ljudstvo) — med šolniki je zadostno znana resnica: kar se zakrivi v prvih šolskih letih, se ne popravi več — ne prinaša pa ljudstvu nobene koristi.
2.	Kmet potrebuje starejše šolarje takrat, kadar lahko na polsju dela.
Po tej resnicii bi se moral uravnati tudi šolski pouk, zakaj naivno je pričakovati, da se bo vreme ravnalo po šolskih dnevih, le tako vsaj bi se dal utemeljevati gotovo nepremišljen sklep veliko krajnih šolskih svetov, da naj se skrčil pouk s 25. aprilom na dva določena šolska dneva na teden. Kdo nam garantira, da bo ob prostih dneh vedno lepo vreme? Lahko se zgodi, saj poznamo vremenske muhe, da bo ob prostem dnevu deževno, na določeni šolski dan pa najprimernejše vreme. Z mirnim srcem trdim lahko, da bi v tem slučaju sedel učitelj v razredu — sam.
Kako naj se torej uredi šolski1 pouk? Živimo v izjemnih časih, ki gotovo sankcionirajo tudi izjemne odredbe, in ta bi bila: za otroke starejših letnikov naj bi se določili kot šolski dnevi delavniki, ko je zemlja toliko namočena, da se ne da delati na. polju. To je za kmetovalca tako jasna določba, da je vsak dvom izključen. Šolski okoliši so tudi tako majhni, da ni v enem okolišu velike razlike med vrsto zemlje (ilovica — pesek), kar je važno pri obdelavanju po dežju. Ako upoštevamo še eno možnost, je vprašanje rešeno. Lahko ostane namreč vreme dolgo časa stanovitno lepo. Kaj potem? Rešitev je lahka. Če vreme ne ovira dela» se polje hitro obdelava. Občutno pomanjkanje delavcev nastane le, če se zaradi vremena delo odlaša ter tako kopiči1, da ga potem, če pride nekaj primernih dni, ni mogoče obvladati z razpoložljivimi močmi Če je dolgo časa lepo vreme, bo vsakdo zato lahko utrpel svojega otroka za. en dan ter ga poslal v šoto. Če je, recimo, dva tedna lepo, se lahko brez občutnih težav za kmeta nastavi pouk na prvi delavnik v 3. tednu brez ozira na vreme. Za objavo tega ima šola na razpolago otroke nižjih letnikov, ki' naj hodijo itak redno v šolo.
Na ta način je zagotovljeno: 1. da ne bodo nikdar učenci dolgo časa brez stika s šolo; 2. da bo pouk res takrat, ko bodo otroci lahko prišli v šolo; 3. da bodo imeli kmetje otroke za poljska dela na razpolago takrat, ko jih res nujno potrebujejo.
Naš kmet živi po večini v malih raz* merah. Peča se z vsemi panogami poljedelstva, delo njegovo je raznovrstno. Predlogi, ki sem jih izvajal, bi bili zato umestni za vso dobo do srede julija. Če
stavimo zahtevo, da naj pridejo starejši otroci vsaj dvakrat na teden v šolo, t. j. na mesec 8krat — v dobi od 1. aprila do 15. julija 28krat, se lahko eventualni primanjkljaj pri šolskih dneh izravna s tem, j da se podaljša šolsko leto za toliko, da bo izpolnjeno število zahtevanih šol. dni (28).
Deželni šolski svet prosimo, da nujno opozori krajne šolske svete na to praktično rešitev. Zadovoljno bo ljudstvo, in šola bo tudi manj trpela kot sedaj po načinu, ki so si ga izbrali krajni šoski sveti. To je v interesu šole, a tudi v interesu našega ljudstva. Naša sveta dolžnost je, da imamo neprestano oboje pred očmi!
Skrb za sirote poladlih vojakih.
Na tisoče ho po vojni otrok, katerih edina podpora dostikrat tudi edino imetje je bil oče in njegovo delo. Vojna ga je vzela1, bodisi da je padel na bojnem polju, bodisi da je umrl zaradi ran in bolezni — otroci pa ostanejo sami s slabo materjo ali pa celo še brez nje. Ena od žalostnih posledic vsake vojne jie pomnoženje števila sirot — in treba bo ne le veliko požrtvovalnosti od strani uradov in javnosti sploh — temveč bodo morali velik del skrbi za te sirote prevzeti tudi posamezniki na svoje rame. Izgubljenega očeta ne nadomesti otroku nihče — a vsaj zasilno odpo-moč nudi jerob ali varuh, ki more postaviti sodišče vsaki siroti. Zaradi tega bo treba po vojni na tisoče sposobnih oseb, ki bodo prevzele sicer časih težko, a v sedanjih časih toliko bolj častno nalogo va-ruštva in skrbele, da se zapuščena deca ne izgubi, temveč o-dgoji v dobre sinove naroda in krepke, dela zmožne državljane. Možno je iin tudi po zakonu dopustno, da je ena in ista oseba varuh nekolikim otrokom. V zadnjfih letih se je tudi uvedla institucija takozvariih poklicnih varuhov, ki izvršujejo to napol uradno in je mogoče, da je en mož varuh sto in več otrokom. Ni treba, da bii bil taik poklicni varuh ravno fizična oseba; varuštvo lahko izvršujejo tudi korploracije, društva itd. Ta institucija skupnega, nekako uradnega varuštva je pri nas uvedena od 12. oktobra 1912, in po tem zakonu določi lahko sodnitja, ako primanjkuje za varuštvo sposobnih ljudi ali ako zahtevajo to drugi interesi sirote, primerne organe javne u-prave ali društva za mladinsko oskrbo.
Zadnja leta posveča naša javnost vzgoji sirot in tudi drugače zanemarjenih in zapuščenih otrok veliko več pozornosti, in osobito vplivajo sodišča na to, da se v posameznih okrajih ustanavljajo društva za mladinsko oskrbo. Važnost in pomen teh društev cenimo od leta do leta bolj, sedaj pa se jim odpira polje nove delavnosti. Naj bi prevzela skrb za sirote po padlih vojakih; v največ slučajih imajo ta društva celo več priliike in sredstev, da pomagajo zapuščenim otrokom, kot posamezniki. Ti ne razpolagajo dostikrat niti z zadostnimi sredstvi. Zakon sicer daje prednost posamezniku za varuštvo, ker pravi, naj se poveri varuštvo društvom in korporacijam le tam, »kjer ni pri roki sposobnih posameznikov«; ali bolje je v pretežni večini slučajev, ponajveč o-nih, kjer gre za ubožno deco, da se briga zanjo kako društvo ali korporacija. Naj bi zato premišljali o tem vprašanju ne le po mestih, temveč tudi po deželi, kjer se doslej zanjo skoraj nihče ni brigal in kjer je to gibanje šele v prvih začetkih. Zato govorimo o tej zadevi tudi v svojem glasilu, ker zahteva blagor našega ljudstva, da mladina na deželi ne ostane slabo vzgojena in zanemarjena. Koder še ni društev za oskrbo otrok, naj se ustanove, ali pa se naj že obstoječa razširijo in naj jih po svojih močeh podpirajo tudi naši tovariši in tovarišice.
Po novem, zgoraj navedenem zakonu ni treba prevzeti valruštva menihom, tujim državljanom, osebam, ki jih jie oče pred smrtjo izrecno iz varuštva izključil, dalje takim, ki žive v sovraštvu s starši sirote ali s siroto samo, dalje onim, ki se z rodovlino varovanca praivdajo. Pač pa so pripuščane sedaj k varuštvu žene, ki so bile poprej izključene. Žene so lahko sedaj varuhi lastnim, pa tudi tujim otrokom, dasi se jih k temu tako kakor moške ne more siliti. Ne more se pa siliti k temu aktivnih vojakov, uradnikov v javnih službah, dalje oseb, ki so stare več ko 60 let ali imajo oskrbovati več ko 5 lastnih o-tro-k. Sodišča upoštevajo tudi, če ima kdo že eno težavno varuštvo ali tri manjša ali pa če stanuje predaleč od sedeža varu-škega sodišča!.	Po »Zadrugi«.
Književnost.
Domača knjižnica. 1. in 2. zvezek. — Izdajatelj, založnik iti odgovorni urednik;
dr.Ljudevit Koser, Juršiinci pri Ptuju, Štajersko. — L. 1915. — 224 str. — Cena skupnemu zvezku 60 vin. — »Domača knjižnica« je pri nas tako nujna potreba, j da smo se odkrito zveselili, ko nam je do-šla vest, da se osnuje novo in še celo zasebno slovensko podjetje te smeri. Našemu čitajočemu občinstvu čtiva manjka; po vseh ljudskih knjižnicah je ta tožba. In če že ni zrastlo dovolj na domačem polju, »da bi vsaj prevodov imeli«, se pritožu-jejlo knjižničarji. Kdor je imel kdaj ta posel — in kateri učitelj ga še ni opravljal,
—	tako dobro ve, kako je: knjižnice imajo malo število knjig, število pa se ne poviša, ker spet ni denarja, da se nabavljajo nova dela, in ker ni novih del, izostajajo obiskovalci knjižnic in z njiimi še oni redki dohodki — tako se suče ta slepi krog. Da torej dobe naše ljudske knjižnice novega čtiva, da pride ceno i'n dobro blago med ljudstvo, to je bila naša želja, ko smo čuli o ustanavljanju »Domače knjižnice«. — Dr. Lj. Koser je obljubljal knjižne dobrote in s prvim dvojnim zvezkom je obljubo držal. Vsebinsko je mnogovrstna in zato zanimivejša. Obsega po en del »Walter Bloem: Železno leto,« »dr. Lj. Koser: Moji spomini na Pariz,« A. Šenoa: »Pro-sjak Luka,« in »Oton Župančič: Dete čeblja«. — »Železno leto« je v tem času prav aktualno; želeti bi bilo le, da bi se pri prevodu ne čutile toliko nemške periode; pri franoozkili stavkih in besedah pa jie prevod za prosto ljudstvo znabiti umestnejši poleg originalnega teksta kakor pod črto, ker to knjige ne tako veščega preprostega! čitatelja moti. — Zanimiv je začetek spisa »Mojii spomini na Pariz«, o A. Šenoi pa je odveč govoriti že tudi pri nas, da je pa ravno »Prosjak Luka« kakor res nalašč za »domačo« knjižnico, radi priznamo. — Tako se je Koser dobro uvedel v našo poljudno literaturo. Priporočamo našim razmeram celo ceno knjigo učiteljstvu, naj jo razširja med ljudstvom, naj jo uvaja med ljudske knjižnice. Poleg priporočanja pa si lahko vsak, kogar mika in je podjeten dovolj, pridobi še stalen postranski zaslužek, ker daje založništvo za trud pri razpečavanjti 10% popusta. — Želimo založništvu, da se raz-cvita prav krepko v dobro našemu narodu ter mu nudi še dosti lepih knjig, pri katerih naj bi res sodelovali naši najboljši prevajalci in pisatelji!	—1.
Zvonček objavlja v 4. letošnji številki to vsebino-.
1. Fr. Roječ: Brin. Narodna legenda. 2. Cvetinomirski: Vojna. Povest. 3. Pričakovanje. Podoba. 4. Davorinov: Ej, Galicija... Pesem. 5. H.: Jožek in Marijika. Povest s podobo. 6. Andrej Rape: Utrinki. Pesem. 7. Andrej Rape: Na poljani. Pesem. 8. Sven Hedin — F. Palnak: Za morjem. Povest z zemljevidom. 9. Fran Žgur: Bratec je na vojno šel... Pesem. 10. Drago Širok: Vrabčeva usoda. Povest. 11. Stanko si je napraivil butaro. Podoba. 12. Fr. Roječ: Sveti Jurij, Pesem. 13.Davorinov: Rdeči cveti. Pesem. 14. Pouk in zabava: Besedna uganka. — Rešitev rebusov v tretji številki. — Rešilci. — Grmenje topov in živali. — »Moji materi!« — Otroška dogodbica o vojni. — Otroška pisma na bojišče. — Kotiček g. Doropoljskega.
—	Kotičkove risbe.
Popotnik ima v 2. številki t. 1. to vsebino:
1. F. Kranjc: Donesek k zgodovini delovne vzgoje. 2. Paiv. Flere in DragotinJHu-mek: Iz moderne metodike. 3. Miro Šija-nec, Maribor: Dušni boji. 4. Sirius Mir: Utrinki iz raznih svetov vzgoje. 5. Dr. Iv. Lah: Pater Hipolit in njegov »Orbis ipic-tus«. 6. Iz šolskega dela: Še enkrat vsem, ki so dobre volje. — O formalnem uspehu pri samodejalnosti — Matematično zem-ljepteje v ljudski šoli. — Nižja in srednja stopnjia. 7. Slovstvo: Ocena. — Književne novosti. — Časopisni vpogled. 8.Razgled: Kultura. — Šolstvo. — To in ono.
Srednješolske vesti.
SREDNJEŠOLSKI UČITELJI V VOJNI.
Z 29 nemških srednjih šol na Češkem je v vojni 94 profesorjev. Padlo jih je 8.
—	S 26 moravskih srednjih šol je pod orožjem 105 učiteljev. Doslej ni padel1 nihče. — S 5 šleskih srednjih šol služi v vojni 21 učiteljev. — Z 12 dunajskih srednjih šol je mobiliziranih 58 učnih oseb. — j S 6 štajerskih zavodov je v vojni 30 profesorjev. — Vse te šole so nemški zavodi.
—	Koliko stovenskih profesorjev je na bojnem polju, tega ne vemo, ker nimamo na razpolago nobenih podatkov.
Patriotičen nagovor na svoje sošolce, ki odhajajo k vojakom, je sestavil goriški dijak sedmega razreda na državni nemški gimnaziji v Gorici, Alfonz Pitamic. Pozdravlja jih, ko odhajajo z entuzijazmom
pod našo sveto zastavo zmagat ali umret. Najvišja ljubezen je ljubezen do domovine, borijo naj se kakor levi in vrnejo odlikovani s hrabrostnimi svetinjami. »V uri nevarnosti pa boste Videli kot simbol svoje hrabrosti neizrekljivo podobo angela, zavito v zlat oblak, podobo svoje matere, ki smehljaje vas poljublja in blagoslavlja ...«
Zrelostni izpiti na slovenskem moškem učiteljišču v Gorici. Izpite so napravili: Berca Alojzij iz Dornberga; Če-hovki Rudolf iz Gorice, Flajs Andrej iz Soče pri Bovcu, Komar Ludovik iz Kobarida, Makovec Josip z Nabrežine, Metlika Anton iz Rodika, Pahor Gvidon iz Renč, Pahor Kari iz Trsta; Pertot Janko iz Barkovelj (z odliko), Rudež Adolf iz Kopra, Sancin Josip iz Škednja pri Trstu, Štolfa Stanko iz Sežane, Uršič Adolf iz Kobarida (z odliko), Žagar Stanko z Žage pri Bovcu. Vsi navedeni odidejo k vojakom.
Vojaško vežbanje mladine. Na centralni vladi so se vršile v zadnjem času konference, kako pospešiti vojaško iz-vežbanje nad 14 let stare mladine. V kratkem izide naredba naučnega ministrstva, ki bo reformirala in izpopolnila vojaške vajev srednjih šolah ter odredila organizacijo srednje šole nepohajajoče mladine v svrhoi vojaškega vežbanja. Vežbanje prevzamejo' vojaški strokovnjaki. Pri tej priložnosti se morda uredi tudi vprašanje uniformiranja srednješolskih dijakov. Odredba naučnega ministrstva o vojaškem vežbanju mladine izide v najkrajšem času.
V	pokoj je stopil Ferdinand S e i d 1, profesor na višji realki v Gorici. Kakor čujemo, se preseli gospod profesor prihodnji mesec v Novo mesto- na Kranjskem, v svoj rojstni kraj. — Odličnemu šolniku in znanstveniku želimo- mnogo let uživanja zasluženega pokoja!
V	Mariboru je umrl dne 23. marca Jurij Polzi, bivši večletni profesor na mariborski gimnaziji.
Dijaki kot poljedelci. Dubrovniška občina je sklenila nasaditi takozvano Go'-spino polje s krompirjem. Ker primanjkuje delavcev, so učne oblasti odredile, da naj dijaki višjih razredov dubrovni-ške gimnazije obdelajo potlje.
ii naše organizacije«,
Skupne nadeve.
Občni zbor »Društva slovenskih učiteljic« se je vršil dne 1. aprila ob 10. do-podne v restavraciji »Narodnega doma«. Predsednica tov. Vita Zupančičeva je pozdravila navzoče članice in se v uvodnem govoru spominjala težkih časov vojne, v katerih živimo, kakor tudi požrtvovalnosti, s katero so se zlasti učiteljice oprijele dela za naše vojake na vsakem polju. Pri tem pa seveda društvo ni pozabilo, bojevati se za svoje namene. — Iz tajniškega poročila posnamemo, da je imelo društvo v minulem letu 3 vodstvene seje in 2 seji upravnega odbora. Članic je imelo društvo 220 rednih in 30 podpornih, skupaj torej 250. Umrli sta v minulem letu dve članici, in sicer M. Škr-jančeva in L. Schottova. (V znak sožaljai so se zborovalke dvignile s sedežev). Drugi šivalni tečaj se ni vršil, istotako je moral odpasti tudi gospodinjski tečaj, ker se je priglasilo premalo obiskovalk. Na prireditev sličnih tečajev do nastopa mirnih časov in urejenih razmer ni misliti. Prošnja glede izpremembe šolskega zakona na deželni odbor do sedaj še ni rešena. Končno se tajniško poročilo spominja še vsestranskega dela učiteljic na polju človekoljubja za naše vrle čete. Tajniško poročilo se je odobrilo- in se tajnici izrekla zahvalah— Blagajniško poročilo izkazuje za minulo leto 330 K 8 vin. dohodkov, 163 K 20 vin. izdatkov, torej prebitka 166 K 88 vin. Skupno imetje društva znaša 2489 K 38 vin. Iz društvenega imetja se je nakazalo »Rdečemu križu« 50 K. Blagajniško poročilo se je odobrilo in dal blagajničarki absolutorij. — Pri zadnji točki dnevnega reda, pri predlogih, je predlagala tov. Žerjavova, da naj pokloni: društvo za ranjenca-vojaka, in sicer Slovenca, ki je v vojni izgubil vid, vsoto 100 K. Predlog je bil soglasno z navdušenjem sprejet. Ta predlog ima namen, dati iniciativo- za ustanovitev takega fonda, in bi bilo posnemanje le hvalevredno. Vsota 100 K bi se nato vložila v ta fond. — Ker ni bilo drugih predlogov, je predsednica zaključila občni zbor.
Društvo za zgradbo Učiteljskega kon« vikta je imelo dne 31. pret. m. v Ljubljani izredni občni zbor, ki je bila na njem v razpravi edina točka dnevnega reda: Razgovor o društvenem domu. — Po temeljitem in obširnem poročilu tovariša
Jakoba Dimnika so bili soglasno sprejeti trije važni predlogi, ki njih realizacija zagotavlja učiteljskim otrokom temeljito in skrbno vzgojo v Učiteljskem konviktu in daje pogoje, da pride društvo kar najhitreje do svojega domena. — Vkljub razburkanim časom in težavnim razmeram gremo ob mirnem in treznem delu nemoteno svojim idealom naproti!
Jubilejna samopomoč. V sedanjih resnih in težkih časih ne moremo dosti toplo priporočati vsem tovarišem pristopa k temu res prekoristnemu društvu, da tako preskrbi svoje ljube v slučaju smrti s prvo podporo. Res, da so danes za vsakdanji kruh težki časi, ki jim zlasti kranjsko učiteljstvo iz praznega grla poje znano: »Wer nie sein Brot mit Tränen aß...« Uvaževati pa gre predvsem dejstvo, da imajo vdova in otroci za prvi trenutek nekaj podpore. Naše društvo zaostaja da-leko za štajersko ali koroško »Selbsthilfe«. Zadnja n. pr. izplačuje sedaj vdovam po 2160 K, štajerska ne manj, a naše društvo komaj četrt tega. Zato pa zlasti oženjem tovariši, le pristopajte k društvu in si odtegnite nekaj mesecev od ust, da utešite ob težki poslednji uri solze žena in otrok. Čim več nas bo, tem več dobi vdova; 2—3 K prispevka za slučaj smrti pa se ne občuti toliko.	—t.
Kranjsko.
Ljubljansko učiteljsko društvo je imelo dne 19. marca redni letni občni zbor z običajnim vzporedom. Sklenilo se je soglasno, naprositi deželni odbor, da bi tudi onemu ljubljanskemu učiteljstvu podelil 50% stanovanjsko doklado, ki te doklade še nima. (Prošnja se je že vložila; hkrati je pa tudi Slovensko deželno učiteljsko društvo prosilo za draginjsko doklado onemu učiteljstvu na deželi, ki te doklade še nima). V odbor za leto 1915 so bili izvoljeni; Jakob Dimnik, predsednik; Ma>-rija Maroutova, podpredsednica; Vende-lin Sadar, tajnik; Ludovik Dermelj, blagajnik; Karel Wider, knjižničar; Fran Marolt, pevovodja; Ivan Petrič, odbornik.
Društvo »Narodna Šola« je imelo svoj občni zbor dne 31. marca t. 1. v Učiteljski tiskarni. — Predsednik Anton Ra-zinger je bil ob x/4l0. uro otvoril zborovanje z običajnim pozdravom. Iz tajnik^ve-ga poročila posnamemo, da so večinoma izostale podpore. Ljubljanska mestna ob-čia je sicer dovolila običajnih 400 K letne podpore in ta znesek postavila v svoj budget, a deželni odbor je črtal to točko. —• Zvesta podpornica nam je ostala »Kmet-ska posojilnica Ljubljanske okolice«, ki daruje vsako leto po 100 K, in tvrdka Marija Tičar, ki je društvu podarila 30 K. Obema dobrotnicama se izreka presrčna zahvala s prošnjo, naj bi ostali društvu zvesti in da bi vzgojili mnogo posnemovalcev.
Društveno imetje znaša 6649 K 76 h.
V odbor so bili izvoljeni: Razinger Anton, predsednik; Dimnik Jakob, predsednikov namestnik; Gale Fran, tajnik; Kecelj Alojzij, blagajnik; Furkn Jakob, Likar Janko, Petrič Ivan, Režek Juraj, Wider Karel, odborniki.
Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem v Ljubljani ni zborovalo, ker sklicani občni zbor ni bil sklepčen. Po § 24. pravil1 bo dosedanji odbor opravljal društvena opravila do občnega zbora prihodnjega leta.
Hraniske vesti.
JANKO LEBAN.
Dne 21. t. m. poteče šestdeset let, kar je bil rojen tovariš Janko L e b a n , sedaj učitelj-voditelj v pokoju v Bukovici nad Škofjo Loko. — Literarno je začel delovati tovariš Leban že leta 1870., torej deluje na književnem polju že polnih 45 let.
—	Mnogobrojni in najrazličnejše vsebine so njegovi slovstveni proizvodi. Pisal je in piše v mladinske, leposlovne in strokovne liste. Izdal je tudi več zbirk svojih proizvodov (»Iskrice«), samostojna dela leposlovne,^ znanstvene in zgodovinske vsebine (»Čehovin«, »Slovstvena zgodovina«), pisal je razprave in ocene (v našem listu, »Popotniku«, »Novih Akordih«)
—	uspešno je deloval kot pesnik, pedagog in muzik. Lebanova dela natančneje navaja Glaserjeva Zgodovina slovenskega slovstva (IV. str. 330 in dalje). — Toda Leban je za svoje kulturno delo užil malo hvale in še manj plačila. Nad njim se kruto uresničujejo Prešernove besede:
Slep je kdor se s petjem ukvarja Kranjec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez d'narja.
Na stare dni sameva v gorskem zatišju z edino zavestjo, da je bil marljiv
prosvetni delavec vse žive dni, in z edino uteho, da je z lastno energijo prebil vse viharje, vsa preganjanja in zapostavljanja. — Mi se ga spominjamo ob njegovi 601etnici s hvaležnostjo kot vrlega svojega dolgoletnega sotrudnika, želeč mu lepšega večera, nego mu je bil — delavni dan! Na zdar!
—r— Domobranski bolnici v Ljubljani so poslale gospodinje iz Zasipa pri Bledu po učiteljici-voditeljici K. Drolovi suhega mesa, suhega sadja, klobas, jajc, orehov in 6 K za tobak.
—r— Umrla je v Idriji dne 26. pret. mes. gospa Frančiška Vidmar jeva v 72. letu svoje dobe. Pokojnica je bila mati tovariša Antona Vidmarja-, nadučitelja v Čatežu na Dolenjskem. Bila je skrbna gospodinja, blaga mati in zavedna slovenska žena. Bodi ji ljub spomin! Tovarišu Vidmarju naše iskreno sožalje!
—r— Na poti v rusko ujetništvo se je oglasil Metod Paternost iz Senožeč, sin nadučitelja tovariša Hinka Paternosta. Ujet je bil dne 29. januarja v Karpatih. Piše, da je zdrav in čil.
—r— Ustanove za slepe. Dve ali tri mesta ustanove barona Karla Floddnigga in ilirske ustanove za slepe se podele z začetkom šolskega leta 1915/1916. Pravico do ustanove imajo ubogi ter na Kranjskem rojeni zapuščeni otroci obojega spola, posebno sirote, ki so najmanj 7 in ne več kot 14 let stari. Prošnje do 10. majnika potom glavarstva, oziroma ljubljanskega mestnega magistrata.
—r— Umrla je v Ljubljani dne 29. pret. mes. Cecilija Tenbaumova, učiteljica jezikov. Rojena je bila v Borghorstu na Vestfalskem.
—r— Ljudska šola v Radečah pri Zidanem mostu je odposlala od začetka vojne na zbirališča, oziroma oddala vpoklicanim vojakom-domačinom: 327 parov dokolenic, 262 volnenih snežnih čepic 218 parov krp za noge, 167 ovijač, 34 parov nogavic, 8 parov kolenogrelcev, 7 parov zapestnikov, 4000 parov papirnatih podplatov, ki so jih napravile večinoma učenke šestrazredne ljudske šole. Razen-tega je odposlalo šolsko vodstvo: 963 kg svežega sadja, 434 svežih jajc, 4% kg suhega robidnega listja, 2 velika zaboja oblek za gališke begunce, 16 blazin za re-konvalescente v Radečah in Zidanem mostu in 22 K 74 vin. kot prispevek učencev za »Rdeči križ«. Učiteljstvo je nabralo v prvih mesecih vojne 429 K 12 viln. za »Rdeči križ«, 98 K 40 vin. za volno in 130 srajc, ki jih je podarilo ranjenim in bolnim vojakom, ki so se peljali skozi Zidan most.
_r— poljsko delo in šole. Kakor smo javili že zadnjič, je pooblastil c. kr. deželni šolski svet glede ljudskih šol krajne šolske svete, glede šol v mestnem okraju ljubljanskem c. kr. mestni svet v Ljubljani, glede meščanskih šol pa pristojne okrajne šolske svete, da smejo sami oproščati otroke šolskega obiska, šolski pouk krčiti in tudi sami odrejati, da se pred časom sklene šolsko leto ali zapro posamezni razredi. — C. kr. deželni šolski svet se nadeja, da šolski sveti ne bodo pri tem postopali tesnosrčno, ampak da bodo njih odredbe primerne dejanjskim potrebam. Upa tudi, da se bodo ogibali takih ukrepov, ki bi segali preko namena ali bi ne bili z njim v nikakršnem stiku.
—	Svoje tozadevne odredbe imajo krajni šolski sveti takoj naznaniti okrajnemu šolskemu svetu in dotičnim šolskim vodstvom. V teh naznanilih morajo krajni šolski sveti natančno povedati, katere otroke so oprostili šolskega obiska, ali in kako so skrčili šolski pouk, oziroma ali so odredili, da se pred časom zapro posamezni razredi ali vsa šola. Za vse odredbe je navesti, za koliko časa naj bi ostale v veljavi. Take odredbe je skleniti na rednih sejah. Prepis zapisnika one seje, na kateri se je ta odredba sklenila, se mora priložiti tozadevnemu naznanilu na okrajni šolski svet. — Dolžnost okrajnih šolskih svetov je, odredbe krajnih šolskih svetov pregledati ter nejasnosti in nepravilnosti kratkim potom odstraniti, odnosno popraviti. Pri tem pa se seveda okrajni šolski sveti morajo ogibati tesnosrčnosti in odrediti kako izpremembo> le tedaj, če bi uvideli, da odredbe krajnih šolskih svetov ne zadoščajo namenu, ki je, šolsko mladino porabiti pri poljedelstvu, oziroma za pomoč pri domačih delih. O svojih preuredbah morajo okrajni šolski sveti takoj obvestiti dotične krajne šolske svete.
—	Učencem, ki bodo zaradi poljskih del oproščeni šolskega obiska, se za sedaj ne izdajo izpričevala. Glede tega bo kompe-tentno oblastvo pozneje potrebno ukrenilo. — Zadeva glede predčasnega za-ključenja srednjih šol, odnosno glede opro-ščenja dijakov na teh zavodih v svrho porabe pri poljskih delih se je predložila ministrstvu za uk in bog stje v odlo-
čitev. — Ob vseh teh odredbah pa mora veljati načelo: Obdelana duša je vsaj toliko vredna kakor obdelana zemlja!
—r— S seje občinskega sveta ljubljanskega z dne 30. pr. mes. Ko je bila v razpravi draginjska podpora mestnim delavcem, se je oglasil k besedi občinski svetnik R. Pustoslemšek, ki je izvajal: Občinski svet je storil s tem, kar je v danih razmerah mogel storiti. Občinski svet pa se mora pri tej priliki spomniti tudi drugih svojih kulturnih delavcev, ki silno trpe zaradi neznosne draginje, to so mestni učitelji. Če se oziramo na položaj učiteljstva na Kranjskem, osobito pa v Ljubljani, moramo priznati, da je njega položaj neupravičeno skrajno prekaren. V tem oziru, da se učiteljstvu zlasti v sedanjih časih vsaj malenkostno pomaga, more storiti edino le deželni odbor potrebne korake. Prepričan sem, dsal bo deželni odbor uvaževal sedanje razmere ter se oziral na našo prošnjo, ki jo izrekamo v tej-le resoluciji: »Z ozirom na sedanjo neznosno draginjo, pod katero trpi vse prebivalstvo in v veliki meri tudi učiteljstvo, prosi občinski svet ljubljanski slavni deželni odbor, da naj prizna ljubljanskemu učiteljstvu brez izjeme, uvažu-joč sedanje razmere, 50-odstotno stanovanjsko doklado.« Ta prošnja je tembolj utemeljena, ker je dobil deželni odbor lani znatno vsoto iz državnih odkazov z direktnim naročilom, da del te vsote porabi za izboljšanje gmotnega stanja ljud-skošolskemu učiteljstvu. Mislim, da deželni odbor te prošnje ne bo odrekel, zlasti če bo za to glasoval ves občinski svet.
—	Občinski svetnik gospod Mlinar želi, da bi se mestnim delavcem dala večja podpora. — Občinski svetnik tovariš Jakob Dimnik toplo priporoča resolucijo občinskega svetnika Pustoslemška ter omenja, da je tudi Ljubljansko učiteljsko društvo vložilo prošnjo za 50% stanovanjsko doklado za ono učiteljstvo, ki do sedaj te doklade ni bilo deležno, in da je Slovensko deželno učiteljsko društvo storilo isto glede vsega učiteljstva v deželi.
—	Resolucija obč. svetnika Pustoslemška je bila soglasno sprejeta.
—r— Nagrada za kmetijski pouk v šolskem letu 1913/14 se kranjskemu učiteljstvu še zdaj ni nakazala. V teh dragih časih, ko so se živila podražila za več kot 100%, a plača je ostala ista, naj bi vendar zasluženega plačila ne zadržali. — Tako čitamio v »Slovenskem Narodu« z dne 6. t. m., št. 76.
—r— Naslov šolskega ravnatelja je podelil naučni minister nadučitelju v Sp. Šiški Francu Lavtižarju »v priznanje njegovega večletnega, jako uspešnega delovanja na šolskem polju«.
—r— Zasilni rezervni bolnici štev. 2. v Liubljani (Št. Jakobska šola, šolski ku-ratorij, II. mestna deška ljudska šola in L državna gimnazija) došla darila: T. Omanova, učiteljica, Begunje na Gorenjskem, zbirka šolskih otrok, 75 jajc, maslo in sadje; učenke Št. Jakobske šole v Ljubljani, 12 srajc, 12 parov spodnjih hlač, 7 parov nogavic.
—r— Predavanje. Iz Št. Jerneja poročajo: V nedeljo, 28. marca, je predaval v tukajšnji šoli c. kr. okrajni šolski nadzornik Lj. Stiasny po naročilu c. in kr. vlade o varčevanju z moko in žitom, Pred tem predavanjem je kazal in pojasnjeval na skioptikonu svetlobne slike iz svetovne vojne. Gospodarjev in gospodinj je bilo nad 400 navzočih. — Tukajšnja šolska mladina je darovala kot velikonočne piruhe 1215 svežih jajc za bolne ' in rekonvalescentne vojake. Pošiljatev se je odposlala vojni oskrbi v Ljubljani.
—	Iz Kostanjevice poročajo, da je gospod nadzornik Stiasny imel tudi ondi slično predavanje.
—r— Dvornega svetnika Fr. Levca je izvolil občni zbor »Muzejskega društva za Kranjsko« za častnega člana zaradi njegovih trajnih zaslug, ki si jih je pridobil za domačo literaturo, narodo-znanstvo in za društvo posebe, ki mu je načeloval zdržema dvanajst let v neugodnih odnošajih. Letos je zaradi neugodnega zdravstvenega stanja odložil breme predsedstva, in prošnje društvenikov ga, žal, niso mogle omečiti, da bi izpremenil svoj sklep.
—r— Profesorja Ferd. Seidla v Gorici je izvolilo »Muzejsko društvo za Kranjsko« na občnem zboru dne 15. fe-^ bruarja t. 1. za svojega častnega člana ob priliki 251etnice njegovega prezaslužnega sotrudništva pri društvenem glasilu.
Štajerske vesti.
—š— Odlikovanje. Tovariš Vinko Sto p'a r , učitelj ■ v Sv. Ilju pri Velenju, je ob mobilizaciji 1914 odšel kot nadomestni rezervist k 97. p. p. Bojeval se je
v Galiciji v raznih bitkah iti je bil 20. oktobra pret. leta pri Novem miastu težko ranjen na glavi. V isti bitki v njegovi bližini je eksplodirala ruska granata, zaradi česar je dobil še mrtvico na levi strani telesa. Za svojo hrabrost je bil glasom dekreta z dne 15. novembra 1914 odlikovan dne 10. januarja t. 1. v deželni bolnici v Ljubljani s srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda. Hrabremu slovenskemu učitelju-vojaku ob tem odlikovanju čestitamo!
—š— Imenovanje. Nadučitelj šestrazredne ljudske šote v Središču, tovariš Anton Kosi, je dobil naslov ravnatelja.
—š— Štajerski deželni šolski svet razglaša, da letos običajne uradne okrajne učiteljske konference odpadejo, in sicer deloma zaradi tega, ker je velik del učiteljstva poklican k vojakom, deloma zaradi tega, ker bi ne bili povsod na razpolago primerni prostori za konference.
—š— Stavba gospodinjske šole v Št. Jurju ob Juž. žel. Deželni stavbni urad je razpisal stavbna in druga dela za zgradbo slovenske gospodinjske šole v Št. Jurju ob Juž. žel. do 17. aprila.
—š— Umrl je v Celju vpokojeni mestni učitelj Ml K r e s n i k , star 69 tet. R. i. p.!
—š— Rudarska zadruga je postavila v proračun za t. 1. 300 K subvencije za rudarsko šolo v Trbovljah in 500 K subvencije za otroški vrtec v Trbovljah.
—š— Štajerske deželne doklade. Cesar je potrdil sklep štajerskega deželnega odbora o povišanju deželnih doklad za 10 odstotkov.
—š— V Przemyslu je bil tudi poročnik Cirili Sadu, sin nadučitelja Fortunata Saduja v Št. Ilju v Sov. goricah.
—š— Umrl je v Radincih pri Zgornji Radgoni posestnik Anton Divjak, dolgoletni župan in načelnik krajnega šolskega sveta;.
—š— Odlikovan učiteljski sin. Stanko Koderman, sin nadučitelja v Pirešci na Štajerskem, je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. Imenovani služi kot topničarski inštruktor pri mornarici na N. V. ladji »Wien«. Odlikovanje si je zaslužil s svojim izbornim ¡streljanjem na črnogorske baterije v daljavi 1600 m. Sam piše svojim staršem, da je bil dan odlikovanja najlepši dan, kar jih je dosedaj do>-živel v svoji službi. Po slovesni službi božji na admiralski ladji je odlikovancem I sam admiral pripel svetinje.
—š— Štajersko učiteljstvo v vojni. Kakor poročajo graški listi, služi sedaj pri vojakih 711 učiteljev iz Štajerske, in sicer 489 iz nemških in 222 iz slovenskih šolskih okrajev. Od nemških učiteljev jih je padlo doslej 14, 34 je ranjenih, 15 ujetih in pogrešani so 3. O izgubah iz vrst slovenskega učiteljstva na Štajerskem doslej ni natančnih podatkov.
Goriške vesti.
—g— Draginjska doklada učiteljem v gradiščanskem okraju. Okrajni šolski svet v Gadišču je dovolil učiteljem 20 odstotno, učiteljicam 10 odstotno draginjsko doklado.
—g— Goriški deželni šolski svet je
imel sejo dne 30. marca t. 1. Te seje se je udeležil tudi novi namestnik baron Fries-Skene.
—g— Štiri sinove v vojni ima g. Josip Ravter, vpokojeni sodni sluga, sedaj sluga v Čitalnici v Gorici, in sicer je najstarejši sin Josip stotnik v tretjem domobranskem polku, Makso je nadporočnik v petem domobranskem polku, Friderik je praporščak v 27. domobranskem polku, učitelj po poklicu, najmlajši Stanko, dijak 7. realčnega razreda v Gorici, je bil sedaj potrjen.
—g— Poroka v bolniščnici. V bol-niščnicii usmiljenih bratov v Gorici se nahaja težko bolan tovariš Ferdinand S i m-č'i č, nadučitelj v Boljani. Tam ga je poročil biljanski župnik z gospodično^ Marijo Prepostovo. — Zelliimo, da tov. Sim-čič kmalu popolnoma okreva!
—g— Smrtna kosa. Umrla je v Gorici sestra Pavla (Karla Alberti) iz zavoda šolskih sester Notre Dame v ulici sv. Klare v Gorici. Rojena, je bila v Trstu, dosegla je starost 45 tet.
—g— Iz Vipolž v Brdih poroča šolsko vodstvo: Pripoznano je, da so papirnati podplati izvrstno sredstvo proti mrazu, oziroma proti mokroti. Zato je zaukazalo c. kr. namestništvo v Trstu svojim podrejenim oblastvom, da naj se po vseh šolah izdelujejo taki podplati. To* je: časniški papir se nastriže v podobi podplatov ter se štiri taki kosi sešijejo skupaj z nitmi brez vozlov. Tako skupaj sešiti podplati se polagajo potem v obuvalo. V tukajšnji šoli so naše čile učenke izdelate 1030 parov. Posebno pridna je
bila Jožefa Pinčičeva, ki je izdelala sama 244 parov. Da so se podplati v tako obilnem številu napravili, gre vsa hvala tukajšnjemu g. vikariju, ki je dal ves papir na razpolago. Izdelki so se odposlali voj-no-oskrbovalnemu uradu c. in kr. vojnega ministrstva na Dunaj. Hvala vsem, ki so kaj pripomogli!
—g— Pravico javnosti je zopet podelilo naučno ministrstvo dekliškemu liceju šolskih sester De Notre Dame v Gorici, in sicer za 3 leta.
—g— V pokoj je stopila mestna učiteljica Eliza Favettijeva po 40-letnem službovanju. V šoli v ulici sv. Ivana je bila zbog tega lepa poslovilna slavnost, ki se je je udeležil tudi mestni župan.
—g— Pravico javnosti je dobila tro-razredna meščanska šola pri Uršulinkah v Gorici.
—g— Franc Tomšič. Deželni šolski svet je z mesecem marcem upokojil po 40-letnem učiteljevanju tovariša Franceta Tomšiča, nadučitelja v Nabrežini. Tovariš Tomšič je služboval v tej občini nad 30 let. V tem času se je razvila enoraz-rednica v petrazredno šolo. Z njegovim sodelovanjem so ustanovili v Nabrežini obrtno-nadaljevalno šolo za klesarje in občinski otroški vrtec. Vse tri zavode je uspešno vodil imenovani tovariš do zadnjega. V znak spoštovanja in hvaležnosti mu je priredilo občinsko starešinstvo slovesno odhodnico, kar je za občino jako hvalevredno.
—g— Iz Renč. Dne 5. aprila t. 1. se je vršil ob 3. uri popoldne sklep šolskega leta obrtno - nadaljevalne šole za zidarje.
Tržaške vesti.
—t— Plemenito delo. Tovariš Ciril Petro v'e c je nabral v Deklevovem bit-feju 18. pret. m. 12 K 14 vin., dne 21. pr. m. pa 7 K 20 vin. za kruh ubožnim otrokom v CM. šoli na Acquedottu. Nabrano vsoto je nabiralec razdelil med učitelje na imenovanem zavodu, da jo po potrebi razdeljujejo med ubožne šolske otroke.
—t— Šolski sluga neha biti uradna oseba, kakor hitro zapusti šolsko poslopje. Tako je razsodilo okrajno sodišče v Trstu. Neka Amalija Gregorutti je namreč nahujskala italijanske otroke, naj na slovenske otroke, prihajajoče iz šole družbe sv. Cirila in Metoda, mečejo kamenje. Šolski sluga je prihitel na cesto, da bi slovenske otroke varoval, nakar ga je Amalija Gregorutti žalila. Sodišče je to žensko obsodilo na 10 K, ker je hujskala otroke, da so metali kamenje, a jo je oprostilo od obtožbe zaradi žaljenja uradne osebe, ker je šolski sluga samo v šolskem poslopju uradna oseba.
—t— Otroški vrtec šentjakobske podružnice CMD. priredi v nedeljo, 11. aprila t. 1., navadno pomladansko prireditev v dvorani Delavskega in konsumnega društva pri Sv. Jakobu.
—t— Iz ruskega ujetništva je pisal tovariš Ipavec, učitelj na CM. šoli, svojim prijateljem nastopno pismo: Tomsk, 5. II. 15.: Dragi! Pisal bi Ti bili že prej, a nisem imel dopisnice. Sedaj, ko sem dobil nekaj denarja, izpolnjujem svojo obljubo. V Tomsk sem prišel 19. januarja. Tisti teden smo1 imeli 39° mraza, a teden prej 47° C. Vedno tičim v kasarni, v mesto grem le malo. Kot ujetniku mi ne gre slabo. Manjka mi čtiva, ker nimam nobenega dela! — V Trst je dospela dopisnica 25. marca.
—t— Na Proseku je umrl 26. pret. mes. posestnik Fran Šemiiic, ki je volil podružnici CMD. v svoji oporoki 5000 K, zavarovalnici goveje živine 2000 K, pevskemu društvu »Hajdrih« pa 400 K. — Časten spomin dobrotniku naroda!
—t— Tržaški Nemci pri namestniku. Cenzurirana graška »Tagespost« z dne 30. pret. mes. prinaša pod naslovom: »Pozdrav nemških društev novemu namestniku« sledeče: V imenu vseh nemških društev in korporacij jadranskega ozemlja je danes prišlo k cesarskemu namestniku dr. baronu Fries-Skeneju posebno odposlanstvo, da ga pozdravi in prosi za njegovo pomoč stremljenju nemštva ob Adriji. Deputacijo je vodil koroški državni poslanec Dobernik, ki je v svojem nagovoru poudarjal kulturni in gospodarski pomen jadranskega nemštva za državo in je vsako okrepitev v tej smeri označil za utrditev državnih temeljev. Zagotavljal je namestniku, da Nemci lojalno umeVajo njegovo odgovorno mesto in je končal z željo, da bi mogel namestnik svojo dobro voljo, znano pridnost in bogato1 izkušnjo na tem mestu docela posvetiti splošnemu blagru. Šolski svetnik Markus Guggen-berg, načelnik narodnega sveta za Trst in Primorje, je namestnika presrčno pozdravil in dostavil, da vedno lahko računa na sodelovanje in podporo primor-
skih Nemcev za blagor državnih interesov. Cesarski namestnik je odgovoril, da je odkritosrčno vesel, da najde zastopnike primorskega nemštva, čigar pomena za skupno državo se popolnoma zaveda, tako enodušne in sklenjene. Nato se je razvil neprisiljen razgovor o raznih nemških zadevah v Primorju, in namestnik ni pokazal samo živahnega zanimanja, ampak tudi voljo, nemštvo v Primorju v okviru skupnih državnih interesov varovati in gojiti.
—t— Učiteljstvo CM. šol v Trstu je
v marcu t. L darovalo od svoje plače: Mobiliziranemu tovarišu 20 K, za učne potrebščine otrok mobiliziranih na dekliški šoli pri Sv. Jakobu 14 K 50 vin., na dekliški šoli na Acquedottu 10 K 37 vin. Skupaj 44 K 87 vin.
Istrske vesti.
—i— Imenovanje. C. kr. ministrstvo za javna dela je imenovalo Hinka Jelu-šiča, ljudskega učitelja v Kastvu, c. kr. strokovnim učiteljem v X. plač. razredu.
—i— Iz Opatije poročajo »Riečkemu Novemu Listu«: »Že dlje časa se nahaja v Opatiji neki Simonišek, o katerem nekateri trde, da je propagator evangelijskih naukov, dočim pravijo drugi, da širi neko novo vero, ki temelji na sv. pismu, a ne priznava nobene cerkve in nobene dogme. Ta Simonišek je na svojem stanovanju čital in tolmačil sv. pismo iin je že marsikoga pridobil za svoje nauke. Oblasti so ga že pozvale na odgovornost, toda oblast ni našla, kakor pravijo, nobenega povoda, da bi postopala proti njemu, ker ni zakrivil ničesar, kar bi nasprotovalo zakonu. Toda nekdo je le pazil na njegovo delovanje in izkušal preprečiti, da bi se razširili njegovi nauki. V torek zvečer se je namreč zbrala pred Simo-niškovim stanovanjem množica ljudi, ki je jela metati v njegovo1 stanovanje kamenje in ga psovala. Simonišek je moral pred razjarjeno množico skrivaj pobegniti in se še do sedaj ni vrnil. Policija je morala pred njegovim stanovanjem napraviti red in pomiriti razjarjeno množico. O tem slučaju v Opatiji mnogo govore.«
Koroške vesti.
—k— Dr. Albin Poznik. V Novem mestu na Dolenjskem je dne 23. februarja t. 1. umrl v visoki starosti notar dr. Albin Poznik, velezaslužni buditelj Slovencev, zgraditej novomeškega Narodnega domai, mnogoletni novomeški župan, častni meščan itd. — Dr. Albin Poznik je bil sin tužnega Korotana. Rojen je bil v Škoci-janu pri Dobrlivasi, kjer mu je bil oče učitelj. Kot potomec učiteljske rodovine je poznal križe in težave našega stanu. Poznal pa je tudi pomen in važnost učiteljevega delovanja v šoli m zunaj nje, zato je resnično spoštoval in cenil učitejjski stan. Svoji ožjii domovini Koroški je želel mnogo delovnega narodnega učiteljstva, prepričan, da pride Slovencem vstajenje ob prosvetnem delu. — Bodi mu blag spomin!
—k— Ukrajinska poslanca na Koroškem. Ukrajinska poslanca Onyszkewycz in Leon Levicki sta bila te dni na Koroškem in sta obiskala gališke begunce v Volšpergu in pri Sv. Andreju v Lavan-tinski dolini Tudi sta posredovala na deželni vladi, da odpravi gotove pomanjkljivosti pri oskrbi beguncev. — Zanimala sta se tudi za stanje slovenskega šolstva v deželi.
—k— V ruskem ujetništvu je bivši učitelj Miloš Svanjak s Koroškega.
Spl^in! vestnik.
Poštni in brzojavni promet z inozemstvom. Od 1. aprila t. 1. naprej stane povratni list priporočenih pošiljatev v inozemstvo 35 vin.
Pošiljanje semen po železnici. Da se pravočasno spomladi obdela zemlja, je železniško ministrstvo odredilo, da se na avstrijskih državnih železnicah pošiljajo semena, ki se oddajajo v celih in pol vagonih, kakor tudi v množinah do najmanj 3000 kilogramov, s tovornobrzovoznimi vlaki. Na onih progah, na katerih vozijo le vojaški vlaki, se bodo te pošiljatve odpošiljale s prvlim vojaškim vlakom, ki se mu morejo z ozirom na prometne razmere priklopiti Glede odpošiljanja so semena v isti vrsti kakor živila in brzovozno blago in imajo prednost pred vsemi drugimi civilnimi tovori.
Proti alkoholizmu v Italiji. Italijanska vlada je izdala stroge odredbe glede konzuma alkohola. Otrokom pod 16. leti, pijanim in slaboumnim osebam se alkoho-
lične pijiače sploh ne smejo prodajati. V nedelje in praznike je prodaja žganja prepovedana, uvoz in izdelovanje absinta je sploh zabranjeno.
Gojite zelenjavo! Profesor dr. čer-mak je imel te dni na Dunaju predavanje, v katerem je pojasnjeval različne aprovi-zacijske probleme, ki so umestni ob sedanjem vojnem času. Zlasti je dobro urejena aprovizacija za mesta velikega pomena. Predavatelj je rekel, da se je naša dosedanja brezskrbnost, ki je trajala spočetka, že nekako pred 2 mesecema sprevrgla. Ni prav, da je ostalo prebivalstvo tako dolgo v brezbrižnosti, in ko je postajala potreba preskrbe le bloljinbolj očitna, so pa nepričakovano izšli odloki, ki niso bili dovolj pretehtani in preštudirani. Oglejmo si naredbo glede moke. V tej naredbi na primer se dejanjska 'poraba moke mestnega in kmetiškega prebivalstva nista prav odmerili. Če pa hočemo res varčevati z močnimi zalogami, nimamo boljšega pomočka za to, kakor da priporočamo gojitev zelenjave. Zelenjava more olajšati prehod do bodoče žetve, in prav nujno potrebno je, da se za prihodnjo zimo še posebno preskrbimo z zelenjavo, ker bo prihodnjo zimo najbrže še mnogo bolj primanjkovalo zelenjav kakor pa sedaj. Poskrbeti se mora, da se vse obstoječe vrtnarije obdelajo popolnoma. Zelenjavo naj goji najprej prebivalstvo, ki se peča z vrtnarstvom in ima za gojitev potrebno znanje. Jako umestno bi bilo, če bi vojno mirni str. za časa setve kmetom in vrtnarjem dalo primerne dopuste. Vsak prostor, če je še tako majhen, naj se porabi za nasad. Varčevati je pa treba s semeni. Kdor sam ne zna obdelavati vrta, ga naj da obdelati taki osebi, ki vrtnarstvo razume. Istotako neprijetno je z gno-jitvlitjo vrtov; porabljajo naj se umetna gnojila. Vse to se mora vršiti pod razumnim vodstvom. Zelenjava se v Avstriiji tudi jako malo konservira, dočim je v Nemčiji to že običaj. — Tu imajo učitelji do violj prilike, da gredo ljudstvu na roke.
— »Ostmark«. Cenzurirana dunajska »Reichspost« poroča: Jako razvito društveno življenje obrambnega društva »Ostmark« tudi v času vojne ni bistveno trpelo, kar je jako razveseljivo. Dohodkov je društvo zadnje leto imelo 93.000 K; medtem so poslale podružnice ¿2.000 K, darov je bilo 16.000 K (mesto'Dunaj daruje vsako leto 5000 K.) Društvenega blaga se je prodalo za 29.000 K. Društveno imetje znaša 104.000 K in se je v zadnjem letu pomnožilo za 26.317 K. Ustanovilo se je več novih podružnic in stare podružnice so priglasile 300 novih članov.
Zdravstvo.
*	Novo cepivo proti koleri. Iz Ženeve poročajo: Pariški zdravnik Vincent je dal akademiji znanosti na razpolago novo cepivo proti koleri. Cepivo se vbrizga pod kožo in ima po 12 dneh ta učinek, da je dotičnik absolutno zavarovan proti koleri.
*	Prisilno cepljenje koz je odredil mestni magistrat v Varaždinu. Mestni zdravniki bodo cepili koze 9 dni. Vsak, ki bi se ne pokoril odredbi, zapade strogi kazni.
*	Amonijak proti ušem. V seji društva zdravnikov na Dunaju 19. marca je poročal dr. Pregl iz Gradca, da 25odstot-ni amonijak uniči uši v eni minuti.
*	Črne koze v Osjeku. V Osjeku so se pojavile črne koze. V mestu je obolela ena oseba, v okoliški vasi Tenje pa sedem. Šole so zaprli.
— Novi šolski učni red za privatne šole. Korespondenčnii urad: »Agence tel. Bulgare« poroča: Srbsko naučno ministrstvo je ravnokar izdelalo nov učni red za privatne šole v kraljevini. Ta uč. red stremi direktno po popolnem uničenju vsake sledi bolgarske kulture v Macedoniji. Dovoljenje za vodstvo privatnih šol je' odvisno od odob.renja lokalne oblasti Pouk se mora vršiti v srbskem jeziku. Grkom, Turkom in Albancem je dovoljenih nekaj neznatnih koncesij, ki obstoje v tem, da se smejo učiti v svojem maternem jeziku. Bolgarskih šol učni red ne omenja z nobeno besedo.
— Umrl je grof Ulisse de Nunzio, profesor slovanske filologije na papeškem vseučilišču, in sicer nanaglem. Bil je iz-boren poznavalec staroslovanskih obred-dih jezikov. Njemu gre zasluga, da je papež Leo XIII. ustanovil pri vatikanski knjižnici mesto skriptorja za starosloven-ski jezik in stolico za slovansko filologiijo na papeškem vseučilišču. V vatikanski knjižnici je de Nunzio sestavil katalog slo-i vanskih kodeksov. Važne so pokojnikove
razlage glagolskega evangelarija Assi-mani, z miniaturami okrašenih kronik Konstantina in onega tahigrafskega dela Vatikane, ki je edinli izvod okrajšanega ciriličnega spisa. Edini de Nunzio je to delo pravilno čiltal in paleografično recen-ziral. De Nunzio je bil tudi dober poznavalec kitajščine in japonščine.
—	5501etnica dunajske univerze. Dne 12. marca je slavila dunajska univerza 5501etnico svoje ustanovitve. 12. marca 1365 je podpisal vojvoda Rudolf IV. ustanovni dokument; leta 1385. je dobila univerza svojo posebno ustavo; od leta 1622. do 1749. se je nahajala v rokah jezuitov. Leta 1884. se je preselila v svojO sedanjo krasno palačo na Ringu. Še starejša je staroslavna češka univerza v Pragi, ki jo je ustanovil kralj in nemški cesar Karel IV. leta 1348.
—	Maksim Gorki na Finskem. Od zanesljive strani zve berlinski »Vorwärts«, da Maksim Gorki ni šel niti kot prostovoljec, niti kot bolniški strežaj v vojno. Zdaj živi na Finskem. Sedanji dogodki so tako učinkovali nanj, da ne more pisati.
—	Smrtna kosa. Z Monakovega poročajo z dne 23. pret. mes.: V pretekli noči je umrl predsednik akademije znanosti, prof. Karel Teodor Heigel, po kratki bolezni v 73. letu starosti. — Umrl je v Berlinu vseučiiliški profesor, zdravstveni svetnik Martin Bernhard, ki je bil eden najbolj znanih špecialistov za živčne bolezni. Star je bil 71 let. — Profesor kemije na kraikovskem vseučilišču, dvorni svetnik dr. Karel Olševski, član akademije znanosti v Krakovu in Pragi, je umrl dne 26. pret. mes. — Na Dunaju je umrl profesor glasbe Ernest Ludwig. — V Berlinu je umrl na pegastem legarju znani učenjak profesor Cornet, ki se je pečal predvsem z jetiko. Bolezen je nalezel v ruskem ujetniškem taboru v Havel-bergu.
—	Katoliški »Schulverein« za Avstrijo. Katoliški »Schulverein« za Avstrijo je imel 25. pret. mes. v ljudski dvorani mestne hiše na Dunaju številno obiskan občni zbor, ki sta se ga udeležila med drugimi kardinal knezoškof dr. Piffl in posvečeni škof dr. Pfluger. Pisma, s katerimi so se opravičili, so poslali: nadvoj-vodinja Marija Terezija in Marija- Anun-cijata, nadvojvodi Leopold Salvator in Fran Salvator, ministrski predsednik grof Stürgkh, vojni minister vitez Krobatin, poljedelski minister dr. Zenker, minister za notranje stvari baron Heinold, naučni minister vitez Hussarek in ministra Schuster, baron Forster, namestnik baron Bie-nerth in župan dr. Weiskirchner. Predsednik mons. Kraus se je s toplimi besedami spominjal na bojišču nahajajočega se predsednika, grofa Ressignieurja, in drugih na bojišču nahajajočih se udov, je umrlimi udom, pred vsemi globoko obža-lovanemu nadvojvodi Franu Ferdinandu in njegovi soprogil nadvojvodinji Sofiji Hohenberški, knezu Schwarzenbergs kardinalu Agliardiju in škofu dr. Hitmai-erju, posvetil v spomin besed, polnih pi-etete.
—	Uniformirani otroci. Policijsko ravnateljstvo v Monakovem je prepovedalo otrokom, nositi vojaške uniforme, češ, da to resnobi sedanjega časa ni primerno.
—	Zaključek šol v Srbiji. »Reichspost« poroča, da je srbsko naučno ministrstvo ustavilo pouk na vseh šolah. Vse učne osebe bodo morale streči v bolnišč-nicah. Naučno ministrstvo je bilo prisiljeno k tej odredbi, ker se infekcijske bolezni v Srbiji grozno širijo.
—	Krakovsko vseučilišče. Z Dunaja poročajo: Kakor pišejo poljski listi, so te dni zaključili na krakovskem vseučilišču zimski semester, predavanja se v preteklem semestru niso vršila. Po 514. letih se je prvič zgodilo, da se na krakovski univerzi niso vršila predavanja. Celo med obleganjem Krakova s strani Švedov 1. 1655. so se vršila predavanja, in je bilo navzočih 630 slušateljev; 70 slušateljev se je borilo takrat proti sovražniku.
—	Pogreb slikarja Herberta Masa-ryka. Dne 18. pret. mes. so pokopali v Pragi slikarja Herberta Masaryka. Njegov oče prof. Masaryk se pogreba ni mogel udeležti, ker se nahaja s svojo bolno hčerko Olgo v inozemstvu. Praški listi se pri tej priliki spominjajo, da zasleduje profesor Masaryka v tem oziru posebna usoda. Ko mu je leta 1887. umrla ljubljena mati, se je nahajal pri Tolstem v Jasni Poljani; leta 1907., ko je predaval v Severni Ameriki, pa so mu pokopali doma očeta, ki je zaman želel videti pred smrjo svojega sina.
—	Walter Crane umrl. Znameniti angleški slikar Walter Crane je 70 let star v Londonu umrl. Crane je znan zlasti po svojih ilustracijah Shakespearovih del in pa svetega pisma. Slavne so tudi njegove ilustracije otroških in pravljičnih knjig.
—	Proti Sven Hedinu. Kor. urad poroča: Predsedstvo kraljevske geografske družbe je izčrtalo Sven Hedina iz imenika častnih članov z utemeljitvijo', da se je postavil' na stran kraljevih sovražnikov.
—	Nove madjarske šole. Hrvatski listi poročajo: Iz zanesljivega vira čujemo, da je hrvatska deželna vlada dovolila otvoritev madjarske julijanske šole v Brestovcu, okraj Daruvar. Pred kratkim je bila otvorjena taka šofe v Drenju in gimnazija v Zagrebu in Vukovaru.
—Za ranjence. V Zagrebu so sklenili poučevati ranjene vojake-analfabete v či-tanju in pisanju. Želeti bi bilo tudi pri nas kaj takega, ker se nahaja med ranjenci veliko vojakov različnih narodnosti, ki) ne znajo ne brati, niti pisati.
—	Češka Matica Školska, ki ima v Čehih iste smotre kakor Družba sv. Cirila in Metoda v Slovencih, je imela leta 1914. dohodkov 832.892 K, stroškov 1,146.099 kron, torej 'primanjkljaja 313.117 kron. Za šole je izdala 726.000 K, za šolske podpore pa 53.000 K. Matica jle vzdrževala 60 ljudskih šol na Češkem, 13 na Morav-skem in 11 v Šleziji, gimnazijo v Orlovi in žensko obrtno šolo v Prachaticdh. Podpirala 45 šol na Češkem, 21 na Morav-skem in 11 v Šleziji. Te šole je obiskovalo
15.000 otrok. Češki listi so nabrali za Matico v celem 23.925 K.
—	Dunajski šolski otroci — poljski delavci. V torek so otroci delavskih okrajev pod vodstvom svojih učiteljev začeli obdelovati zemljišča, ki jiih jiim je odka-zala občina ali pa zasebniki Vsak otrok, ki pomaga pri obdelovanju, dobi tudi svoj delež pri letini.
—	»Pod izpovednim pečatom«. Ko-respondenčni urad poroča: Pisatelj in posvetni svečenik Hans Kirchsteiger je bil od senata zaradi poniževanja uprave katoliške cerkve obsojen na 300 kron globe, v slučaju neizterljivosti na 14 dni zapora.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
I. G. v D. pri T.: Ali niste brali naše zadnje številke? V listnici uredništva smo povedali, kako je s to zadevo. Berite! — O t Luki Lavtarju smo prejeli še en ne-krolog, ki ga priobčimo v prihodnji številki.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene, Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Zaloga pjhi-štva in tapetniškega blaga
| J. Pogačnik j
mizarstvo.
IHMi
Ljubljana, Marije Terezije c. št. 11 (Kolizej)
aM>KiiaaaiiHsuiiaiiaiBCBas«i»«HaiasaaBugMMi
■
Zaloga spalnih ter je- j Zaloga otomanov, di-dilnih sob v različnih s : o vanov, žinrnic :
a
: najnovejših slogih. : : in otroških vozičkov.
i K 350
zgotovljena iz tu- ali inozemskega oreha ali hrasta. Ker je trpežni izdelek je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat selijo. Obstoječa | 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom.
Zahtevajte najnovejši katalo^, kateri obsega nad 300 mod. slik
ddod:
d
□
C
:dddq:
IQDDQBZ

□ □ □
w Umetna knjigoveznica ^
:: IVAN JAKOPIČ ::
— LJUBLJANA, Frančevo nabrežje štev. 13 —
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovenje vsakovrstnih' knjigoveških del, cenjenim gosp. trgovcem za izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po tvorniških cenah in si. uradom za trpežno in močno vezanie protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna društva, čitalnice In knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. — Postrežba točna, delo solidno.

ioddd:
a
a □
□□□□
- Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini O
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
mi
Solidna postrežba!
*>
Velika izbira!
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
^'sr Izprašani optik, -oks	Tnuartiičlrn Talnim nri-non
Zalagatelj c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev I. t. d.
Očsla in ščipainiki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri. mikroskopi, daljnogledi Busch, Ooerz, Zeiss i.t.d
¡¡¡112 Fotografični aparati itd. Moderna urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srefernine.
^J&m&sr
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd.
Sirogo solidna tvrdka 1!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 2ir— naprej, plošče od K 1*50 naprej vzea^,v
Priporočam®
šivalne stroje
ki so neprekosljivi, od strokovnjakov ^ priznano najboljši v Evropi. — Pouk v šivanju, umetnem vezenju brezplačen.
Cenjeno učiteljstvo in šole dobe pri nakupu izjemno ugodne pogoje. iŠTfkM	spe«, trgovina šiv. strojev in Puch koles.
lUni« VUIV| LJUBLJANA, Sodna ulica štev. 7. = Pridni posredovalci se iščejo. =====
!! Cez 25.000 komadov 11
najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke.
Cele obleke za gospode od R 8—, 12— 15— naprej	Klobuke..........od K 1—, 1'50, 2— naprej
Cele obleke za defke rd K 4—, 6—, 8-	„	Kostume za dame.....od K 9-, 12-, 15— „
Cele obleke za otroke od K T—, 3—, 4—	„	Damske sako in paletot od K 6'-, 8—,10— „
Pelerine za gospode. . od K 7—, 8-, 9—	„	Krila spodnja in gornja od K 2-, 3—, 4— „
Športne raglane----od K12-, 14-, 16-	„	Hišne halje za dame____od K 390, 490, 5'90 ,.
Vse drugo po priznano čudovito nizki ceni. :: Ljubljansko (prej angleško) skladišče oblek ::
O. BERNATOVK, LJubljana 5-6.
OGLEJTE SI VELIKE IZLOŽBE.
Telefon štev. 132.
Prva gorenjska razpošiljalnica
IVAN SAVNIK
Kranj
172
razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3'— dalje.
Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno.
Za neugajajoče se vrne denar.
Meseca avgusta izide bogato ilustrovan cenik.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonoan? naložim, v pomoč le sebi podarim,
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
registrov »adruga i omejenim ¡»Bistvom.
Promet do 31. irarca 1915. K 43.0554&
Uradne are: Vsak čet/tek od 7,Ž,—7,8. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Knjigoveznica
Anton Janežič
^■lorij a-nslsa. lili ca 1A
se priporoča slav. Šolskim	jI
vodstvom lil gg. učiteljem	p
za izvrševanje vseh v knjl-	lf
goveško stroko spadajačih	p del.
Pri večjih naročilih 10*/, popusta.


■ ilMIllv
ki Je dovršil najmanj 2 razr* srednje šole, sprejme takoj Učiteljska tiskarna
v
i" " ■ tam10 " ® ■ ■ kb * ■ 8 sm * * * ssi ■ ■ ■ m ■ ■ ■ m ■ " ■
avstro-ogrske monarhije
na ID-O-na/j-a., I., T^ippling-erstrasse 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospod arstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
nstjTrečja. -o-člteljsllsia- djru-žrtTT-a,
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka
Garancijsko premoženje leta 1913.......86-8 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . . 128-5 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafie 10.