19
Prve jaslice
Gotovo vas bode mikalo zvedeti, kje in kako se je pričela prelepa navada, da o Božiči jaslice narejamo. Začetnik jaslicani. kterih se zdaj vsi dobri olroci tako zelo veselijo o prelepih božičnih praznikih, je sveti Frančišek Asiški. Ta preljubeznjivi ljubljenee božjega Deteta se je med vsemi cerkvenimi prazniki najbolj veselil genljivih božičnih praznikov. S prav posebno slovesnostjo pa je hotel obhajati tri lela pred svojo smrtjo veseli god Gospodovega rojstva. V gozdu blizo mesta Grečo je dal narediti jaslice in slame dati notri in na sveti večer so tudi vola in oslička pripeljati tja, da bi vse prav živo spominjalo bellehemskega hlevca, kjer je bil to noč .Tezus Krislus rojen. In velika množica raenihov iz bližnjih samostanov in ljudstvo iz okolice je vrelo tjakaj, da se je vse trlo. Silna množina bakelj je raz-svetljevala gozd in na daleč okrog se je razlegalo veselo božično petje. Tudi pastirska pišealka se je glasila, kakor kaže podoba. Frančišek pa je klečal v pobožnosti potopljen s solzami svete radosti v očeh pred jiislicanii, na klerih je bil narejen altar, kjer se je o polnoči ob-kajala sveta božična inaša. Za vse to je bil sv. Frančišek iz Rima od svetega očeta papeža Honorija III. dobil po-sebno dovoljenje. On sam je pri tej polnočnici ko levit >jti evangelij pel in po evaugeliju je pridigal. Pridigal o rojstvu ubozega kralja Jezusa tako ljubeznjivo, tako reče in sveto, da je vse bilo v solzali. Jezusa je ime-noval le Detece betlehemsko in kedar je izgovoril njegovo presladko ime, mu je bilo, kakor bi bil jedel med. Mož, ki je bil po Frančiškovem naročilu oskrbel priprave za '') slovesnost, vilez Janez Velita, je pravil pozneje, da videl defe nebeške lepole, ki je spalo tam v jaslih, in sv. FrančiSek ga je objemal in poljubljal, kakor bi ga hotel zbuditi. In po pravici verjamemo lo prikazen, ker je bil vilez, ki jo je videl, svet mož, kakor sv. Bonaventura sam priča, in potem, ker je bila tudi pozneje potrjena po mnogih eudežih; slamica namreč, na kteri se je bilo prikazalo svelo božje Dete, je imela moč, da so se ž njo ozdravljale živali od raznih bolezni. In kar je še liosebno čudno, ljudje, ki so hodili obiskat tisti kraj, če
*         2*
so še tako mlačni bili, so se tam ogreli in ljubezen do Boga se je vnela v njih sreih. Po smrti sv. Franeiška pa se je na tistem mestu naredila kapelica,  ktere  allar
se je postavil prav na tisle jasli, da bi lako mašnik tam vžival telo Sinu božjega^ kjer se je bil prikaza! v podobi novorojenega deteca. Se zdaj je to sveLišče v onem gozdu jako obiskovana božja pot.      (,,Cvetje" 1830.)