List 3.
Živinorejci! več pozornosti na Muriško in
Marijedvorsko živino.
Spisal Blaže PerniŠek.
V najnovejši dobi se je začelo vže marsikomu jas-niti, da naša goveja živina na Kranjskem ni druzega nego mešanica, ki je ne moremo prištevati niti temu, niti onemu rodu čiste krvi. Pa tudi smo se prepričali, da od te živine nam ni pričakovati mnogo koristi.
Naša živina bi se gotovo dala zboljšati, ako bi jo umnejše pasli in napajali, primerno rabili in splošno pametneje ravnali ž njo, nego do sedaj , če tudi bi se ne ozirali po druzih rodovih goveje živine. Al to bi bila vendar še polževa pot.
Ako hočemo pravega vspeha kmalu pričakati, omisliti si moramo živino čiste krvi. Ker je pa taka živina jako draga, ne moremo si kar hitro nastaviti hleve ž njo. Dajmo tedaj s požlahnjevanjem. V tem nas je začela vlada pred 4 leti gmotno in duševno podpirati.
Premožniši kmetovalci hodijo kupovat živino v daljne kraje, na primer, na Švicarsko. A v tem ne ravnajo pametno, ker s tem prezirajo ono izvrstno živino, ki skoro v vsem presega ostale rodove goveje živine; vrh tega nam je pa še najbliže.
Ta rodova sta: Muriški in Marij edvorski.
Kje se pa prav za prav nahaja ta živina?
Blagi Dolenec! prepelji se čez Savo, kmalu ondi dobodeš na spodnjem Stajarskem v vzhodnjem celjskem in v sevniškem okraji izvrstna goveda Muriškega rodii, kojega zibel je ob vodi Murici na zgornjem Stajarskem. Tudi se nahaja po Pohorji, vzlasti pri slovenski Bistrici injdovenskem Gradci. Splošno je pa te živine največ po Stajarskem, posebno vzgornjem delu dežele.
Splošno je Muriška živina siva, kakor jazbec ali divji golob; a tudi dimasta se nahaja. Nahaja se tudi ta živina pšenične ali bele barve. Vsa ta barva je lastna vsakako le dlaki. Koža tega rodii pak je le črna, naj je dlaka ktere koli barve. In kožna barva, kakor tučfi barva parkljev, koncev rogov in sliznice (mokrih delov kože), ki je tudi črna (barva), je bas zanesljivi znak, s kojim se loči od vseh rodov, posebno pa od Marije-dvorskega. Premnogo živinorejcev se moti, ker mislijo, da siva barva dlake značita rod. Baš tako se opirajo tudi pri Marij edvorski živini na pšenično in belo barvo; pa tudi ta je bosa.
Razen te izvrstne živine je na Stajarskem tudi ma-rijedvorski rod. Zibel te živine je Marijindvor (Ma-riahof) na gornjem Stajarskem. Nahaja se pa ta živina tudi pri Gradci, Lipnici, na levi strani Mure od Lipnice do Radgone in na Ptuji. Ta goveda so veči del pšenične ali bele dlake; pa tudi sive barve se nahaja. Temu rodu vedno lastna je rumena barva parkljev, koncev rogov, kakor tudi mesena barva kože in sliznice. *)
Izmed štajarskih goved imate marijedvorska in muriška živina največ mesa, eno živinče 8—10 stotov. Najboljše mes6 daje Marijedvorska živina, pa tudi Muriška izvrstno.
Marijedvorska živina res potrebuje veliko klaje, toda to velja kaj , ker je zadovoljna s kislo Dolago in doraste leto prej, nego Muriška. Muriška živina noče le sladko pašo, a toliko je ne potrebuje, kakor Marijedvorska. Kedar ni sladkega sena ali detelje, zadovoljuje sevtudi se slamo.
Iz Švicarskega vola se res da nasekati veliko kosov mesa, a mesar se ga vendar ne veseli, ker je prekoščen; pa tudi pretrdo je in premalo maščobe ima v sebi njegovo meso.
*) Natančneje sem popisal ta rodova v lanskem „Gosp. Listu",
Pis.
Od Marijedvorske krave se namolze na dan 8, od Muriške kacih 7 bokalov mleka, ki pa ni vodeno, kakor holandskih krav, ki dajo na dan 7—10 bokalov, ampak je jako mastno in daje obilo masla, vzlasti mleko Mu-riških krav. Marij edvorske in Muriške krave jako dolgo molzejo, švicarske pa kaj kmalu prisuše in malo mleka imajo. Manj mleka nego od Marije dvorskih ali Muri-ških se namolze od Pincgavskih, še manj pa od malih brezastih krav, ki so jako pripravne za više hribe. Te brezke, ki se nahajajo po štajarskih hribih, dajo 4 do 5 bokalov prav dobrega mleka na dan.
Za vožnjo so najboljši Muriški voli. Tako ti pa gre z vozom ali z brazdo Muriški sivec, kakor bi pihal; pa tudi klanca se ne vstraši, kakor tudi kamenja ne, kajti on ni mehkonog. V vožnji bi ga utegnil presegati le ogerski rogina.
Tako jak in ognjen za vprego Marijedvorski vol ni, ker je slabših parkljev, še slabeji je Holandski.
S tem spisom toraj želim doseči to, da bi si naši živinorejci omislili goved MuriskegainMarijedvor-skega rodu, ker zelo težko bi bilo dobiti goveji rod, kojega koristne lastnosti bi se tako soglasno in v visoki stopinji strinjale, kakor pri onih dveh, vzlasti pri Mu-riškem. Na to živino naj se obrača največ pozornosti, a ne na drugo, ki je slabejša od te za naše namene in je veliko dalje od nas. *)
Ker upam, da moje vrste ne bodo „bob v steno", želim cesto svetovati v bodočnosti svojim rojakom, kako bi se sploh dalo priti z umom do zboljšanja v živinoreji med Slovenci. Prav tako mislim tudi o ostalih panogah kmetijstva. — Naprej!
18
*) Zanemarjati pa ne smemo izvrstnih Belanskih (Mollthaler) goved, ki so se mnogim našim gospodarjem v Ljubljani in tudi drugod po Kranjskem prikupila tako, da ne bi jih opustili po nobeni ceni, Sploh v primerjanji goved z govedi glej ,,Nauk o umni živinoreji, spisal dr. Jan. Bleiweis, razjasnjen s podobami".
Vred.