Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^jr^ Acrocephalus 23 (110-111): 43 – 47, 2002 Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji Results of the Mid-Winter Waterfowl Counts in January 2002 in Slovenia Borut [tumberger Cirkulane 41, SI-2282 Cirkulane, Slovenija, e-mail: stumberger@siol.net 1. Uvod sušno obdobje, značilno že za predhodne tri mesece v letu 2001. Pretoki rek so v povprečju dosegali 42% Štetje vodnih ptic — International Waterfowl Census običajnih pretokov. Povprečna temperatura rek in jezer (IWC) — je eden največjih terenskih raziskovalnih je bila v januarju za pol stopinje nižja od dolgoletnega projektov na svetu; organiziran v globalno mrežo povprečja (reke 3,8 C, jezera 2,8 C). V času štetja je ornitologov z namenom zbirati osnovne podatke o bilo nad južno polovico Evrope še vedno območje velikosti in razvoju svetovnih populacij vodnih ptic visokega zračnega pritiska nad Alpami in Panonsko deluje pod pokroviteljstvom Wetlands International nižino. Na Primorskem, v Posočju, Gornjesavski dolini (Rose & Scott 1997, Mooij 1999). Cilj IWC je in v višjih legah je bilo jasno, drugod je večji del dneva organizirati in opravljati monitoring z rednimi prevladovala megla ali nizka oblačnost. Najvišje dnevne standardiziranimi štetji vseh vrst vodnih ptic po vsem temperature so bile -3 do 3, na Primorskem 9 do 12 C svetu. Velikost populacij, sezonska porazdelitev in (MOP ARSO 2002). populacijski trendi vodnih ptic omogočajo objektivno oceno pomembnosti mednarodno in nacionalno 3. Rezultati in razprava pomembnih mokrišč (Scott & Rose 1996, [tumberger 1999) m so osnova varstvenih kriterijev Štetja se je udeležilo 217 popisovalcev. Na osnovi 577 Ramsarske konvencije. V prispevku so predstavljeni poročil s posameznih lokalitet in odsekov vodotokov rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji. je bilo na sedmih števnih območjih v državi preštetih Opravljeno je bilo petnajstič zapored. 56.009 vodnih ptic — največ v zgodovini IWC. Ugotovljenih je bilo kar 61 različnih vrst (tabela 1). 2. Metoda ter vremenske in hidrolo{ke razmere Številčno so bile za vodne ptice najpomembnejša števna območja Drave, spodnje Save in Obale. Januarsko štetje vodnih ptic v organizaciji DOPPS — Najštevilnejše vrste med štetjem so bile mlakarica BirdLife Slovenia smo opravili 12. in 13.1.2002. Anas platyrhynchos, liska Fulica atra, rečni galeb Larus Metoda štetja je opisana v [tumberger (1997, 1998, ridibundus, kormoran Phalacrocorax carbo, čopasta 1999, 2000 & 2001). Šteli smo na vseh vodnih črnica Aythya fuligula, kreheljc Anas crecca, površinah v Sloveniji v sedmih števnih območjih. rumenonogi galeb Larus cachinnans, zvonec Bucephala Stete so bile vse vrste vodnih ptic. Kormorani clangula, mali ponirek Tachybaptus ruficollis, labod Phalacrocorax carbo, z izjemo Primorske, Obale in reke grbec Cygnus olor in siva caplja Ardea cinerea (> 1.000 Kolpe, so bili prešteti na skupinskih prenočiščih. To osebkov). Med najredkejšimi so bili rdečegrli slapnik velja tudi za galebe Laridae v notranjosti države. Gavia stellata, zlatouhi ponirek Podiceps auritus, Večina mokožev Rallus aquaticus je bila prešteta s vranjek Phalacrocorax aristotelis, bela štorklja Ciconia pomočjo metode predvajanja posnetka v okviru ciconia, labod pevec Cygnus cygnus, snežna gos A. novoletnega štetja mokožev med 28.12.2001 in 11. 1. caerulescens, čipkasta raca Calonetta leucophrys, 2002 (Bo`i~ pisno). nevestica Aix sponsa (našteta opazovanja zadnjih treh Mrzlo vreme s skromnimi padavinami se je iz alohotnonih vrst mora potrditi še Komisija za redkosti decembra 2001 nadaljevalo tudi v januar 2002. — KRED), mandarinka/1. galericulata, dolgorepa raca Povprečna temperatura zraka v drugi polovici Anas acuta, črna raca Melanina nigra, črni martinec decembra do vključno z datumom januarskega štetja je Tringa erythropus in mali galeb Larus minutus (1-3 bila občutno pod dolgoletnim povprečjem. V nižinah osebki). se je najbolj ohladilo v dneh med 3. in 5.1., ko so se V mreži 376 števnih odsekov rek in Obale na temperature spustile med -12,7 in -17,8 C. Januarja dolžini 1.302 kilometrov smo vodne ptice v januarju 2002 se je na slovenskih rekah nadaljevalo hidrološko 2002 šteli na 1.077 kilometrih. Z delno izjemo 43 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r4 tj- B. Stumberger : Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji Tabela 1: Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2002 (IWC) v Sloveniji Table 1: Results of the mid-winter waterfowl counts in January 2002 (IWC) in Slovenia Vrsta / Števno območje Mura Drava Savinja Spodnja Zgornja Notr. in Obala Skupno/ Species / Count area Sava Sava Primor. Total rdečegrli slapnik G. stellata 11 polarni slapnik G. arctica 54 54 mali ponirek T. ruficollis 83 664 14 401 257 57 37 1.513 čopasti ponirek P. cristatus 4 12 21 21 14 280 352 rjavovrati ponirek P. grisegena 88 zlatouhi ponirek P. auritus 11 črnovrati ponirek P. nigricollis 116 116 kormoran Ph. carbo 394 620 383 531 471 154 399 2-952 vranjek Ph. aristotelis 33 pritlikavi kormoran Ph. pygmeus 13 13 bobnarica B. stellaris 24 2 1 9 mala bela caplja E. garzetta 1 1 59 61 velika bela caplja E. alba 145 141 5 41 37 15 25 409 siva caplja A. cinerea 161 247 153 220 343 75 67 1.266 bela štorklja C. ciconia 11 labod grbec C. olor 466 625 25 213 90 3 1.422 labod pevec C. cygnus 1 1 njivska gos A. fabalis 19 103 5 127 beločela gos A. albifrons 1 105 2 14 122 siva gos A. anser 12 11 14 snežna gos A. caerulescens 1 1 čipkasta raca C. leucophrys 1 1 nevestica A. sponsa 2 2 mandarinka A. galericulata 1 1 žvižgavka A. penelope 4 5 7 515 531 konopnica A. strepera 42 2 8 kreheljc A. crecca 94 719 141 128 123 5 403 1.613 mlakarica A. platyrhynchos 2.875 11.624 2.564 5.231 3.970 1.049 1.005 28.318 dolgorepa raca A. acuta 1 1 raca žličarica A. clypeata 2 4 50 56 tatarska žvižgavka N. rufina 3 3 sivka A. ferina 13 298 54 56 18 439 čopasta črnica A. fuligula 20 1.813 25 39 16 1.913 črna raca M. nigra 11 beloliska M. fusca 88 zvonec B. clangula 1 1.468 46 19 6 1-540 mali Žagar M. albellus 150 8 6 2 3 169 srednji Žagar M. serrator 95 95 veliki Žagar M. merganser n 109 7 61 2 190 belorepec H. albicilla 33 2 1 9 44 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^HB tj- Acrocephalus 23 (110-111): 43 — 47, 2002 nadaljevanje tabele 11 continuation of Table 1 Vrsta / Števno območje Mura Drava Savinja Spodnja Zgornja Notr. in Obala Skupno Species / Count area Sava Sava P rimor. Total mokož R. aquaticus 3 16 6 5 IO 7 47 zelenonoga tukalica G. chloropus 33 13 io 64 102 27 i 250 liska F. atra 67 2.391 397 1.140 616 42 1.442 6.095 beločeli deževnik Ch. alexandrinus IO IO priba V. vanellus 27 27 spremenljivi prodnik C. alpina 135 135 kozica G. gallinago 7 14 7 20 48 veliki škurh N. arquata 1 35 36 črni martinec T. erythropus i i rdečenogi martinec T. totanus 103 103 zelenonogi martinec T. nebularia i 3 4 pikasti martinec T. ochropus 13 23 4 7 47 mali martinec A. hypoleueos 77 črnoglavi galeb L. melanocephalus 55 mali galeb L. minutus 2 2 rečni galeb L. ridibundus 4 1.627 40 92 27 41 2.357 4.188 r "\ sivi galeb rumenonogi galeb L. canus L. cachinnans 5 484 85 4 8 45 679 546 861 r \. J 59 2 4 32 KV kričava čigra S. sandvicensis 21 21 vodomec A. atthis 5 7 18 22 IO 12 19 93 povodni kos C. cinclus 5 65 IO 45 14 139 Skupaj / Total 4.424 23.390 4.003 8.282 6.293 1.551 8.066 56.009 Obale so bile stoječe vode povsod po Sloveniji pod ledom. Pretočne akumulacije so bile zaledenele v celoti. Celotne reke so bile na posameznih odsekih 100% zaledenele, v povprečju so bili zaledeneli njihovi robovi do 25% površine. Lastnosti štetja vodnih ptic v januarju 2002 lahko opišemo takole: značilna sredozemsko—kontinentalna vrstna porazdelitev vodnih ptic v Sloveniji (Štumberger 2000) je bila izrazita. Glede na rezultate štetja lahko h kontinentalnim vrstam v prihodnosti štejemo tudi belorepca Haliaeetus albicilla. Zvižgavk Anas penelope, sicer vrste z izrazito sredozemsko zimsko razširjenostjo, je bilo v notranjosti komaj za vzorec. Prvič je mala bela caplja Egretta garzetta v času IWC v Sloveniji bila opažena tudi na dveh števnih območjih v notranjosti države: na Savinji pri Celju in Savi nedaleč od Kresnic (doslej samo na Obali in redko na Primorskem). Čopastih ponirkov Podiceps eristatus je bilo v notranjosti države razmeroma malo, a so bili opaženi povsod. Večina osebkov v notranjosti države se je zadrževala na rekah. Prvič po zimi 1981-82 (Štumberger 1985) je bila v času IWC v notranjosti države zabeležena večja skupina pritlikavih kormoranov Phalacrocorax pygmeus. Pojavljanje vrste v zadnjih treh letih na števnem območju Drave je v povezavi z velikim prenočiščem teh ptic na stari Dravi pri Prelogu na Hrvaškem (110 osebkov ob IWC 2002). Največja števila ptic v času IWC v zadnjih šestih letih so bila ugotovljena za malega ponirka Tachybaptus ruficollis, rjavovratega ponirka Podiceps grisegena, pritlikavega kormorana, bobnarico Botaurus stellaris, veliko belo čapljo Egretta alba, sivo čapljo, laboda grbca, mlakarico, zvonca, malega Žagarja Mergellus albellus, belorepca, zelenonogo tukalico Gallinula chloropus, lisko, velikega škurha Numenius arquata in pikastega martinca Tringa ochropus. Gosi Anser sp. so bile maloštevilne domala po vsej Sloveniji; na tradicionalnih prenočiščih so njihove skupnosti razbili lovci. Konopnic Anas strepera je bilo preštetih komaj osem (8), med letoma 1997 in 2001 najmanj 26 in največ 49 osebkov. Naraščanje števila vodomca 45 Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^rS t± B. Stumberger : Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2002 v Sloveniji Alcedo atthis se je prvič po letu 1997 zaustavilo. Posebnost IWC so bila velika števila vodnih ptic na števnih območjih zgornje in spodnje Save in vzhodno od tod. In pojav, ki ga doslej ob štetjih pri nas nismo zaznali: horizontalni premik vrst ptic, ki se skrivajo v poraščenih obrežjih, k odprti vodni površini zaradi zaledenelosti robov rek. Največja števila malega ponirka, bobnarice in zelenonoge tukalice so očitno povezana prav s tem. Na drugi strani je zaledenelost robov vodotokov negativno vplivala na populacijo mokožev Rallus aquaticus. Odkar štejemo to vrsto s pomočjo posnetka, je bilo prešteto najmanjše število teh ptic. Vodnih ptic na Primorskem je bilo malo, na Obali povprečno število. Glede ostrine vremenskih razmer bi pričakovali drugačno porazdelitev. Vpliv na rezultate štetja je imel povsem nenadzorovani lov. Ce smo ob prešnjih štetjih poročali o skrb vzbujajočih razmerah, so v januarju 2002 razmere na terenu ušle iz civilizacijskih okvirjev. Poročevalci štetja so z izjemo Obale registrirali 23 lovskih incidentov po vsej državi. Ker so bile stoječe vode (in večina potokov) zamrznjene, se pred strelci vodne ptice niso imele kam umakniti. 4. Povzetek Štetja vodnih ptic med 12. in 13.1.2002 (IWC) se je v Sloveniji udeležilo 217 popisovalcev. Na osnovi 577 poročil je bila na 7 števnih območij v državi preštetih 56.009 vodnih ptic. Ugotovljenih je bilo 61 vrst. Stete so bile vse vrste vodnih ptic. Kvantitativno so bile za vodne ptice najpomembnejša števna območja Drave, spodnje Save in Obale. Najštevilnejše vrste so bile mlakarica Anas platyrhynchos, liska Fulica atra, rečni galeb Larus ridibundus, kormoran Phalacrocorax carbo, čopasta črnica Aythya fuligula, kreheljc Anas crecca, zvonec Bucephala clangula, mali ponirek Tachybaptus ruficollis, labod grbec Cygnus olor in siva caplja Ardea cinerea (> 1000 osebkov). Z izjemo Obale so bile stoječe vode povsod po Sloveniji pod ledom. Pretočne akumulacije so bile zaledenele v celoti. Na posameznih odsekih so bile 100% zaledenele celó reke, v povprečju so bili njihovi robovi zaledeneli do 25% celotne povšine. Horizontalni premiki ptic, ki živijo ob poraščenih obrežjih, k odprti vodni površini zaradi zaledenelosti robov rek so bili izraziti. Tako so bila v Sloveniji ugotovljena največja števila malega ponirka, bobnarice, zelenonoge tukalice ipd. v zgodovini IWC. Vpliv lova na rezultate štetja je bil lokalno ali regionalno velik. 46 Summary In the waterfowl census carried out in Slovenia on January 12 and 13 2002 (IWC), 221 observers took part. On the basis of 577 reports, 56,009 aquatic birds were counted in seven count areas. 61 different species were registered. All water birds were counted. The most important in terms of the birds’ numbers were the count areas of the Drava river, the lower Sava and the Slovene Littoral. The most abundant species during the census was the Mallard Anas platyrhynchos, followed by the Common Coot Fulica atra, Black-headed Gull Larus ridibundus, Great Cormorant Phalacrocorax carbo, Tufted Duck Aythya fuligula, Common Teal Anas crecca, Common Goldeneye Bucephala clangula, Little Grebe Tachybaptus ruficollis, Mute Swan Cygnus olor and Grey Heron Ardea cinerea (> 1000 individuals). With the exception of the Littoral, all standing waters in the country were frozen over, including the reservoirs. On average, rivers were 25 % icebound but in certain sections, 100%. There was a marked horizontal shift of birds living along the overgrown banks towards open water surfaces, due to the icebound edges of the rivers. Thus the numbers of Little Grebes, Bitterns, Common Moorhens, etc. observed were greatest in the history of the IWC. The impact of hunting on the results of the counts was considerable, both locally and regionally. Zahvala: Franc Ferk, Willibald Stani, Danica Barovič, Cvetka Marhold, Petra Radolič, Bojan Weitzer, Franc Kosi, Branko Bakan, Uroš Koštric, Branko Vajndorfer, Borut Ficko, Igor Kolenko, Zeljko Šalamun, Ana Klemenčič, Gorazd Klemenčič, Franjo Sušeč, Alenka Kolenko, Janez Kolenko, Bernarda Novak, Ernest Bedič, Marjan Vaupotič, Anton Lejko (Mura), Gorazd Mlakar, Davorin Vrhovnik, Igor Stražišnik, Franc Bračko, Breda Bobovnik, Anja Prah, Miha Groegl, Nace Struc, Blaž Struc, Eva Zunko, Janja Vajs, Gregor Novak, Stanko Jamnikar, Jakob Smole, Tilen Basle, Rok Tuš, Smiljan Bačani, Aleš Tomažič, Matjaž Premzl, Luka Božič, Tatjana Koren, Tom Strojnik, David Vujinovič, Simon Komar, Matjaž Kerček, Suzana Burjan, Tina Stebih, Dejan Stebih, Mihaela Zigman, Franc Muzek, Tadej Trstenjak, Miroslav Vamberger, Darja Slana, Dominik Bombek, Rene Jeromel, Borut Stumberger, Karmen Stumberger, Ljubo Vaupotič, Anton Simonie, Boris Kočevar, Jure Kočevar, Tadej Hercog, Bojana Vračko, Andrej Sorgo, Darja Remsko, Tanja Fišer, Angela Fras, Ana Janžekovič, Franc Janžekovič, Danica Kušter, Albin Kunst, Vladka Tucovič, Iztok Vreš, Venčeslav Kmetec, Katja Božičko, (Drava), Anton Kladnik, Acrocephalus 110 - lll.qxd 19.12.2002 11:02 Page^r? tj- Acrocephalus 23 (110-111): 43 — 47, 2002 Franc Fužir, Denis Vengust, Mina Kronovšek, Mojmir Kosi, Natalija Krušič, Egidij Cater, Janez Ocvirk, Vinko Andoljšek, Karel Dajčman, Stane Pisanec, Rajko Cater, Zdravko Podhraški, Karmen Podhraški, Drago Kopriva, Boštjan Pokorny, Andreja Zupane, Miroslav Jurak, Primož Sedminek, Dane Galonja, Janez Senegačnik, Marija Sodja Kladnik, (Savinja), Janez Gregori, Tomaž Jančar, Mina Klinar, Tomaž Mihelič, Nace Mihelič, Aleš Smolej, Nataša Salaja, Nataša Gorjanc, Henrik Ciglič, Anton Trebar, Marko Trebušak, Mina Stular, Jožef Osredkar, Andrej Zupane, Jernej Peternel, Dare Fekonja, Dušan Sova, Aleš Skorjanc, Mitja Denac, Katarina Denac, Alenka Ivačič, Aleš Klemenčič, Damijan Denac, Luka Korošec, Sava Osole, Andrej Stergaršek, Andrej Sovine, Jože Kozamernik, Tomaž Remžgar, Eva Vukelič, Tanja Benko, Urša Koce, Živa Pipan, Rudolf Tekavčič, Jolanda Strnad, Igor Kovše, Jošt Stergaršek, Boža Majstorovič, Vojko Havliček, Darja Majstorovič, Ivan Esenko, Irena Pavlin, Valerija Strežek, Ivica Kogovšek, Ivan Kogovšek, Primož Bizjan, Zlata Vahčič (zgornja Sava), Milko Plahuta, Marjan Kolšek, Boštjan Grošel, Anto Andrič, Denis Gojkovič, Iztok Gojkovič, Marjan Gobec, Jolanda Gobec, Dušan Klenovšek, Danilo Brečko, Sonja Budna, Pavel Set, Hrvoje Oršanič, Miro Perušek, Ivan Kovačič, Anton Založnik, Edvard Blatnik, Rudi Omahen, Marjan Kumelj, Urška Zupančič, Lea Kumelj, Erna Reinkober, Andrej Hudoklin, David Kaps, Agna Škof Janez Smole, Darka Pečnik, Marjan Jenko, Jože Pečnik, Franc Pavkovič, Jože Robič, Irena Ivančič, Majda Bračika, Jože Bračika, Martina Peterlin, Martin Kus, Božo Keiner, Vlado Lopatic, Matic Pran, Bojan Hrovatič, Marinka Kastelic, Anonimus, Marko Masten (spodnja Sava), Primož Kmecl, Leon Kebe, Bogdan Lipovšek, Brane Koren, Nataša Adlešič-Barba, Mika Kocjančič, Drago Telič, Jožica Kavčič, Jurij Mikuletič, Milan Fakin, Peter Grošelj, Tomaž Berce, Darjo Bon, Erik Sinigoj, Marko Devetak, Boštjan Surina, Peter Krečič, Andrej Figelj, Jernej Figelj, Milovan Keber (Notranjska in Primorska), Borut Rubinič, Al Vrezec, Tina Rabzelj, Lenart Cenčič, Peter Trontelj, Borut Mozetič, Dušan Suštaršič, Dario Markežič (Obala) so popisovali in poročali o vodni pticah. Opravičil se je Miha Znidaršič. Vsem kolegom gre za orjaško opravljeno delo prisrčna zahvala. To pa velja tudi za družbo Mobitel, ki je ponovno podprla izvedbo januarskega štetja vodnih ptic. Mooij, J.H. (1999): The International Waterbird Census in Germany. Vogelwelt 120, Suppl.: 243-252. Rose, P.M. & D.A. Scott (1997): Waterfowl Population Estimates. 2nd edition. Wetlands International Pubi. 44, Wagenigen. Scott, DA. & P.M. Rose (1996): Atlas of Anatidae Population in Africa and western Eurasia. Wetlands International Pubi. 41. Štumberger, E. (1985): Prezimovanje pritlikavega kormorana Phalacrocorax pygmeus na Ptujskem in Ormoškem jezeru. Acrocephalus 6 (23): 2-5. Štumberger, E. (1997): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. Acrocephalus 18 (80-81): 29- 39. Štumberger, B. (1998): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. Acrocephalus 19 (87-88): 36- 48. Štumberger, B. (1999): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. Acrocephalus 20 (92): 6-22. Štumberger, B. (2000): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. Acrocephalus 21 (102-103): 271-274. Štumberger, B. (2001): Rezultati štetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji. Acrocephalus 22 (108): 171- 174. Prispelo / Arrived: 20.3.2002 Sprejeto / Accepted: 23.9.2002 5. Literatura MOP ARSO (2002): Mesečni bilten 9 (1): 1-34. 47