Hoče. Že precej easa se opaža, da brezveslni zločinci ne pustijo v miru n-:ti mrtvih in kradejo s pokopališ":a cvetlice, okraske, sploh vse, kar se da odnesti, tako da so nekateiri grobovi naravnost opufitošeni. To je vse obsodbe vredna brezveetnaat. Žalostno je, ako že nedolžne cvetlice na grobovih naših rajnih niso več varne pred tatinskimi zlikovci'. Pristojno varnoetno oblast pozivamo, da posveti več pozornosti tem žalostnim pojavomj. Selnica ob Dravi. Bratovska nedelja. Naša bratovščina (živega rožnega venca za verne duše), znana po Slovenskem Štajerskem in tudi po sosednih pokrajinah, obhaja svoj praznik v nedeljo, 3. novembra. Pridite, k: vam je mar vaš dušni blagor in blagor naših rajnih! Sv. Trojica v Slov. gor. Najnovejše! Magnati padajo. — Tudi pri Sv. Trojici v Slov. gor. v trgu padajo. Dolgo vreto let so se šopirili in košatili, korietili pa nič. Rasti so hoteli do neba. Toda, kdor previsoko leta, nizko pade. Pivje kostanje mie.lim, ki eo v trgu zavzemali samo prostor in ovirali promet, korietili pa tržajiom niso piav nie. Trški olepševalni odbor je ipameitno ravna.1, da jih je obsodil na smrt pod sefeiro. Osem jih je padlo pretečeni teden, druge pa čaka ista usoda prihodnje dni. Žalovali bodo za njimi, mo.goče, samo »štandnarji«, ki 60 ob sejmih in shodih romarjev v njihovi senci prodajali svoje blago in ei ohlajali od kričanja razgreta grla. T-ržani pa bodo veseli, ker bodo pridobili v trgu na prastoru pa tudi na izkupičku, ker se bo lahko postavilo več &tojnic. Trg sam pa bo dobil vse lepše lice, kakor ga je imel do sedaj pa tudi bolj privlačno moč za .izletnike in romarje. Černa gora. (Od kedaj: . »Ptujska gora?«) Pred kratkim eem kot »Čemogorski rojak« obiskal svoj rojstni kraj, kjer sem tamošnjega dolgoletnega trgovca vprašal, zakaj in kedaj se je prvotno ime »Černa gora« prelevilo v »Ptujsko goro«, dasi nima ta trg s Ptujem nikake zgodovinske zveze, ker je oddaljen od tega mesta 12 kni, in tamošnja »Ptujska gora« se pa imenuje »Meetni hrib« ter sem zvedel, da je to ime prevrgel prejšnjd g. župan Peče in predložil to novo ime okrajnemu glavarstvu, kate.ro si je ta predlog potem tudi osvojilo. Da se pa kar tebi nič in meni nič premetujejo naša stara krajevna imena, to pa vendar ne gre in mi tudi ne živimo več ne pod Italijani .in ne več pod Madžari, katerim služi kot poeebna slast, ako osebna kakor tudi kiajevna imena čimbolj Slovencem izpačijo in bi bil okrajni glavar labko kratkim po.tom g>otovo zvedel, kako se glasi pristno in zgodovinsko ime tega kraja. PravHno ime je pa »Černa gora« in ima radi tega to ime že v naravi, ker tvori gora velikansko »čcr« žrmeljščeka, lcporja ali sprimeka; ki se rabi za žrmlje, in ima na najvišji tookt te čeri veliko cerkev, odnosno prejšnji tabor. Ta gora ima izredno znamenitost, ker ima kar na temenu te če.ri pet pramenov vode, kar je nenavadno, ker ti v največji suši tudi ne presihajo, kar se mora priznati kot posebni dar narave, kjer najdejo na tisoče šteti roanarji tudi vedno dovolj pitne vode prve kakovosti. Nek duhovnik, ki je svoj čas prepotoval goro Sinaj, je vrh tega ugotovil, da vlada tukaj popolnoma isto vodno razmerje, kakor na gori Horeb, o kateri je iz sv. pisma znano, da je tam Mozee iz skale privab:l več pramenov vode s svojo palico. Res je sicer, da so nekateri, ki niso poznali pojma »čer«, v slovenščini začeli pisati »Crna gora« in je ta napaka celo prešla v napise starih cerkvenih zastav, toda ona lična gora na Moravskem, katera tudi stoj.i na ogromni čeri, se istotako v češčini glasi kot »Černa hora« (gora), kajti v skjvenščini so besede »črn« in »čer« popolnoma različne jezikovne tvorbe. Ker pa sedaj naša vlada etremi za tem, da ostane nar^du vse nedotakljivo, kar je njegova last, upajmo, da bo v doglednem času naša »Černa gora« zopet dobila svoje staro zgodovinsko ime, in to ime tudi ni n:kaka novotarija ali izmišljo.tina, kajti tukajšnji letopisec Karol Goldner je že leta 1855, dasi je bil trd Nemec, vedno le rabil ime »Černa gcnra«, ako je kaj objavil iz našega trga v Gradcu v časopisir; »Der Aufm-erksame«. — Ta.kih krajepisnih nestvorov se je pri nas .precej vteplo in b: bilo umetstno s čaeom vse ono spraviti v sklad z zg^odovino kakov jezikoslovno, kar se je pokazalo kot napačno, čeprav se tudi naravni čut naroda temu protivi. — Davorin Žimkovič. Ljutomer. Praznik vseh svetnikov boma let'06 v Ljutomeru slovcsno praznovali. Pred procesijo bomo namveč najprej blagoslovili spominsko pioščo v svetovni vojni padlkn vojakom naše fare. Plošča je vzidana na sprednji strani. cerkve, nasproti kapeli sv. Florijana. Plošča je iz moistarskega granita. Na ploščo je vrezanih 150 imen, to-liko jihfje padlo iz naše fare v svetovni vojni. Zlate. črke je izdelal kamnosek g. Močnik iz Murske Sobote. Na ta način je odbor najlepše rešil vprašanje spomenika padlim vojakom. Po blagoslovitvi gre procesija na pokoipališče, kjer bo najprej blag.oslovljen novi ve-liki križ, ki je iz železobetona. Vse sedaj živeče faiane bo p"veživel. Nato bodo eledile molitve za rajne. Po kopališče je l&tos na novo preurejeno, da na poteh ne bo več tako blato kot je bilo prejšnja leta. Pokopava se po dolofienem načrtu, da bo tako pokopališče sčasoma dobilo spodobno obliko. Opomba: Tudi na pokopališču velja 7. božja zapoved, ki se glasi: ne kradi! — Trgatev v ljutomerskih goricah še vedno ni končana. V gospoekih vinogradih imajo trgati ee za cel teden. Zadnje dneve je viemo nagajalo. — Prosvetno društvo ima 10. nov. po osmi maši svoj redni občni zbor. Opozarjamo že danee vse člane, pa tudi nečlane, ki ob tej priliki lahko pristoipijo. Gcmjigrad. Dne 21. oktobra se tukaj poroCila g. Žinkar Pavla s posestnikom Košak Antonom v sosedni Bočni. Bila je tukaj piav dobra ceikvema pevka. Zato jo bomo tud: pogrešali. V novem stanu ji želimo obilo božjega blagaslova! Gornjigrad. (Ob elovesu prezvišenega nadSkofa dr. Jeglič-a.) Dne 19. oktobra nas je zapustil na žalost cele fare, prezvišeni nadškof Jeglič. Pieeelil se je v etički samostan na Uolenjsko. Dne 17. t. m. je imel zadnje sveto opravilo v farni cerkvi. Mnogo ljudi je pristopilo k mizi Gospodovi, želeč še enkrat prejeti iz rok prezvLšenega sv. obhajilo. Pevski zbor je prav lepo in ganljivo prepeva/1 vladiki v slovo. Nazadnje je še vsem podelil papežev blagoslov .V petek 19. oktobra se je zjutraj na škofijakem dvorcu zbrala cela množica ljuUi iz cele faa-e, boteč še vsaj enkrat v«deti očeta slovenskega naroda. V imenu cele fare ee je poslovil od prezvišenega g. župnik; šlander. V imenu šalske mladine sta ee p.oelovili 31Yč Heklici. Podarili sta nadškofu prav lepe feopke nageljnDV natrgSOib na oknih Gorn.jega grada. S solzami v očeh sg Je preVaV-IŠeili' P°elovil od nas rekoč: »Teako se poslavljam, molil sem za vas, molil še borm za vas. Ostanite mi dobri veirniki, dobri državljani, držite se svete katoliške ceikve, tako da bomo vsi eno, enkrat ,pa če Bog da, srečni na onem svetu.« Mi vsi pa želimo prevzvišenemu sreenih, ruirnih in tihih dni v eamostanu na Dolenj6.kem. Živel naš slovenski vladika! Sv. Križ prl Belih vodah. Med lepo.tami ob robu Savinjske i.n Saleške dolin& zavzema Sv. Križ odlično masto. Strma je p>ot, a toliko veCjl je užitek, ko se dospe po triumi hoj.i iz prijaznega Šoštanja na 1044 m visaki hrib, od koder je prekrasen razgled podnevi, diven po TiO'čj, ko se lesketata Savinjska in Šaleška cfblina y ne«tetili električnih lučih. Zanim.'vo je čitati v »Spominski knjigi« misli, želje in občutke, ki eo jih zabeležili obiskovalci tega kraja od leta 1851 naprej v prozi in poeziji kar v OiSmih jezikih; v tej knjigi je tudi lepa pesem »Pohvala sv. Križa«, ki jo je leta 1862 ¦v zafetiku avgusta s tresočo roko zapisal škof Slomšek, dober mesec pred smrt.io; ko je posvetil veličastno svetišče sv. Križa. Priznaiije zaslužijo oni, ki so se med svetovno vojno potrudili, da je oelal veliki zvon, ki tehta 2500 kg in ga je vlila zvonarna Šamassa v Ljubljani leta 1858. V mestnem hrupu in šumu tak zvon nima posebne-ga vpliva na človeka, čisto drugače pa je, ko se v lih: pokrajini z vrha visokega hriba oglasi tak mogočnik. Že ob bitju ure se sliši »e nekaj minut čisto donenje, kaj šele, kadar se zamaje velikan in mogiočiro doni ter kliče: »Prid vih planin, nižave sin! In ko romarji zapojejo yeino lepo peseim: »O sveti Križ, življenja luč«, takrat paC postane rosno vsako oko! Okoli leta 1925 za časa župnika g. Esenka eo se naročili trije novi zvonovi iz Strojnih tovarn in livarn, in to so dobro etorili. Niso pa dobro storili glede cevkvene strehe; cerkev je krita z eternitom, ki pa je zanit.Stara križeveka cerkev ima etreho iz avstrijskega eternita, in to je lepo in trpežno. To je dober nauk ea vse, ki se za atvar zanimajo. Zadnja leta eta se potegovali dve stra.nki za novo bano.vinsko cesto iz Šoštanja v Črno: ena za c&sto mimo Belih vod, Sv. Križa in Smrekovca, a 'di-uga za cesto skozi Zavodnje in. Št. Vid. Zimagala je drugi skupina. Za Sv. Križ bi taJka cesta bila brezdvomno velikega pomena, ravno tako tudi za planin&ko kočo na Smrekovcu. Vendar ipa so romarji, ki gredo iz prayega name<na na božjo pot, zadjvoljni tudi s slabšo cesto. Ziaveu je treba pamisliti, da ima tujeki proiiiet svojo dobm in svojo slabo etran. Pred nekaj leti je p:sal g. fotografKrašovec v »Mladiki« svoje mnenje glede inodernega prometa v Solčavi in Logarjevi dolini — torej Logarjeva in ne Logarska dolina! — in izrazil bojazen, da bodo tujci tam več škodovali kot koristili. To velja tudi za drugod. Te misli sem i-mel med drugimi, ko sem bival tam pri Sv. Križu. Obvairi nas Bog, oj solnčne višave! Sv. Križ pri Rogaški SlaUni! Na shodu Jug. radikalne zajedmiee, ki ee je vršil v Šmarju pri Jelšah dne 20. oktobra t. 1. 60 tudi naši možje in fantje na shodu zastopali našo župnijo ter so dobili iz govorov, ki so na shodu sledili globoke vtise o delovanju JRZ. Govorniki nam niso nič obetali, kakor eo imele navado tv prejšnje vlade, ki so obetale kmetom mnogo dobrega, daltf ya HŠi Iz govorov smo prišli do prepričanja ,da je sedanjtf vla'J?, 2$ in bo še mnogo storila za dobro.bit naroda, kar že vsi tudi dejaiiiko čutimo. Upamo, da bodemo tudi v naši župniji sčarsoma priredili tak 6hod, da vso naše ljudfitvo upoznarao s Jug. rad. zajednico. Imamo tu ob hrvaški rneji nekaj Mačkov, ki bodo še gotovo spregledali, sicer bodo s svojim mišljenjem morali prek meje. Xa slovenskem bodemo politično gospodarili Slovenci. Sv. Križ pri Rog. SiaUui! Dodatek k poročilu v Slov. gospodarju št. 42 z dne 16. okt. t. 1. Do uboja med sosedoma Korezom Francom in Osek Francom je pvišlo med drugim v glavnem radi meje. Korez je bil kritienega ilne odsoten od doma. Zvečer se je vruil vinjen domov . Sestal se je pred laetnim pragom z ženo Osekovo, ki je šla po evojega otroka v Korezovo hišo. Korez jo ustavi z besedami: »Kaj imaš hoditi po mojem poeestvu ter jo je napadel. Osekova je pričela klicati svojega moža, ki je takoj stekel k sosedu z na kosiiče nabito ko&o te.r udaril z vso silo Koreza po glavi. Korez je kmalu po dogodku podlege! poškodbam. Sv. Rupert nad Laškim. Mnogi naii za\edni ljudja nastrpno vprašujejo: kaj je z občino Sv. Rupert? Ali se bo zopet upostavila, kakor smo prosili in po vsej pravici upamo, da nam bo nadoblast popravila veliko kriv:co, ki nam jo je napravil znani grabovski samostojnež? Odgovor: Potrpite in vztrajajtel Vložena prošnja je bila pomanjkljiva, ker so podpisali hiSni gospodarji in posestniki, ne pa volilci, kakor zahteva zakon. Zato ni treba poguma zgubiti, pu&ke ne bo>m<j vrgli v koruzo, ampak bomo odJočno vložili novo proSnjo s podpisi vseh volilcev stare občine Sv. Rupert. Xad 80% vseh prizadetih je že ponovno izreklo svojo odločno voljo, da nočejo dalja tlačaniti Lenarčanom, kakov tudi mi nikakor ne želimo, da bi oni nam tlačanili! Samo trije mogofnjaki JXS ar.ske vrste mislijo, da boJd' 5? tialjfl strahovali vso občino; po njih so se dali nekater[ v Tfbeadolu. za'fie><ati, da ea se udali njih sira3tni agitaciji in podpisali nam nasprotni udlok! Dobro si zapomnimo: kakor si bomo postlali, tako bomo ležali! Sovražni človek eamo tam seje ljuliko, kjer domači 6pijo in dremljejo! Vsak mož taliko velja, kolikor se postavit zna! Sv. Barbara v Halozah, — Velika Kikinda. Umrl. oziroma ponesreal je. dne 17. oktobra t. 1. vrl mladenič .ložef Žuran iz Velkega vrha, služeč pri 5. art. puku v Veliki Kikindi. Pred par tedni je pisal zadnje pismo svojim roditeljem. da pride koncem oktobra na dopust. Starišem je bilo zelo udan. Ker je (udi b;l vzgojen na krščan&ki podlagi. Nesrečna smrt mu je v najlepši dobi mladeniškega življenja pretrgala nit življenja. Barbarski zvoni kakor tudi pri podružnici Sv. Ane so inu turobno zapeli zadnje slovo ter nazna.njali, da uglednega Jožeka ni več med nami. Zahajal je rad k elužbi božji in prejemal sv. zakraniente. Vsi, ki so ga poznali, žalujejo za njim, posebno pa starši in eestre. Čeprav počivaš daleč v tuji zemlji, mi se Te vendar bomo aponiinjali v molilvi. Staršem in sestram iskre.no sožalje! Čadram. V nedeljo, 20. oktobra, smo pokopali Katarino Kruhar, Ložakovo mater, ki je večkrat previdena s sv. zakranienti, umrla v starosti' 52 let. Po poznem sv. opravilu se je vršil pogreb ob izredno veliki udelež.bi Ijudstva. Ob odprtem giobu je domači župaiik duh. svetnik Franc Hohnjec govoril prisrčne poslovilne besedei, ki je v njih poudaril vzgledno ži.vljenje rajne žene in niatere. Svoje otroke je vzgajala k dejavnemu krSčanatvu, ki črpa evojo moi iz sv. maše in sv. obhajila in ki mu je v veliko pod;poro čitanje samo krščanskih časnikov in nabožnih listov. Uspehi te vzgoje se očitujejo v medsebojni sklatinosti in Ijubezni otiok ter v z nežno in požrtvovalno ljubeznijo prešinjenem spoštovanju otrok do etaršev, v čemer je Ložakova družina svetel primer z* druge. Plemenita, srčno dobra Ložakova mati naj počiva v miru! Preastalim naše iskreno sožalje! Pogreba se je udeležil tudi g. župnik od Sv. Urbana Ivan Razbornik, nekdanji čadramski kaplnn. Brsslovče. Umrli so v preteklem tednu eledeči: Marija Zaverenik, posestnica v Topovljah. Turk Marija, posestnica v Parižljah, Ana Krašovec, prevžitkarica v Kamenčah, pred kratkem pa v Oiii va.si Marija Hrušovar, po.sestnica. 3ile so skrbne gospodinje, krščanske žene, dobre matere, v kojih bišah je imelo pristop samo krščansko časopisje. V trgu pa je umrl Franc Korun, prevžitkar, star 86 let. Bil je blag in pobožen mož, katerega n.i nikdar zadržala bolezen, atarost ali niraz. da ne bi šel vsak dan v cerkev in sprejel sv. oblmjilo. Še na smrt bolan, je šel sam en dan pred emrtjo v cerkev in opravil poslednje, kar se zahteva od krščanskega moža. Vsem zvestim rajnim naročnikoat »Slov. Gosjpodarja« nai sveti večna lužl